Dan slovarjev

© National Day

Besedi slovar in dan v 26 jezikih.

Med različnimi svetovnimi ali mednarodnimi dnevi zdravja in bolezni, Sonca in Zemlje, vode in zraka, tolerance in sodelovanja, ljubezni in proti sovraštvu, rastlin in živali, telesa in duše, gibanj proti in gibanj za ter še mnogočesa, se je znašel tudi dan slovarjev, ki ga obeležujemo danes, ko ima rojstni dan znameniti ameriški slovaropisec Noah Webster (rojen 16. oktobra 1758, umrl 28. maja 1843). Živel je v za Novi svet pomembnih in prelomnih revolucionarnih časih in goreče je verjel v razvoj porajajoče se kulturne neodvisnosti Združenih držav, pomemben gradnik te pa je bil zanj predvsem tudi jasno opredeljen in razločevalen ameriški jezik z lastnim besednjakom, izgovarjavo in stilom. Po vsem zvetu je znan njegov veličastni opus z naslovom American Dictionary of the English Language, zaradi katerega se je naučil 26 jezikov, med njimi tudi anglosaščino in sanskrt, da bi lahko podrobno in kompetentno proučil ter opisal izvor jezika svoje domovine. Slovar, s katerim je postavil nova izhodišča in standarde leksikografije, je izšel v dveh knjigah leta 1828, obsegal je okrog 70.000 leksikografskih enot, od tega okrog 12 tisoč takih, ki se v drugih slovarjih še nikoli niso pojavile. Tako je po obsegu in tudi normativnosti močno prekosil mojstrovino Britanca Samuela Johnsona (1755). Čeprav je živelo po podatkih popisa (1830) v Združenih državah samo okrog 13 milijonov prebivalcev, je Webster smelo napovedoval, da bo ameriško angleščino govorilo več ljudi, kot bo govorcev vseh drugih dialektov angleškega jezika skupaj. Ni se zmotil. S tem slovarjem je Webster izoblikoval to, kar danes razumemo kot ameriški pravopis. Kot reformator pravopisa je trdil, da so pravopisna pravila angleškega jezika dosti preveč zapletena, zato je v slovarju uvedel nova pravila, npr. pisanje color za colour, wagon za waggon, center namesto centre. Želel je, da bi postale Združene države v kulturi prav tako samostojne, kot so bile politično.

Noah Webster 1758 – 1843 Leksikograf, jezikoslovec, novinar, politik, pisatelj © Wikipedia

V predgovoru je Noah Webster leta 1828 zapisal: It is not only important, but, in a degree necessary, that the people of this country, should have an American Dictionary of the English language; for, although the body of the language is the same as in England, and it is desirable to perpetuate that sameness, yet some differences must exist. Language is an expression of ideas; and if the people of one country cannot preserve an identity of ideas, they cannot retain an identity of language.

An American Dictionary of the English Language. New York, 1828 © Wikiwand

Simpozij urednikov Islovarja

uredník tudi urédnik -a m (í; ẹ̑) kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: postati urednik na radiu, pri časopisu; urednik televizijske oddaje, knjižne zbirke / dežurni, glavni urednik; glasbeni, športni urednik; odgovorni urednik ki je ob pogojih zakona odgovoren za objavljene informacije; tehnični urednik ki objavi namenjena besedila, gradivo tehnično ureja; urednik fotografije ♦ jezikosl. kdor v pisni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju simpózij -a m (ọ́) 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja 2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili ♦ um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki. Slovar zajema informacijsko izrazje, to je temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so podatkovne baze, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. Besed splošnega pomena Islovar ne vsebuje.

---

O Islovarju smo ob njegovi desetletnici na straneh bloga Bibliotekarska terminologija že pisali, prav tako lani poleti ob veliki prenovi slovarja. Sestavlja in dopolnjuje ga že od leta 2000 Jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA (SDI), pisana skupina urednikov, v preteklem letu je bilo na različnih stopnjah slovaropisnega dela in priprave slovarja aktivnih dvajset sodelavcev. To so sodelavci različnih profilov od visokošolskih profesorjev in strokovnjakov iz prakse do prevajalcev pa tudi bibliotekarjev in slovenistov oziroma izkušenih slovaropiscev. Spletna rešitev, ki je bila lani temeljito prenovljena in postavljena na povsem nova izhodišča, ponuja urednikom številne možnosti, npr. iskanje in brskanje po slovenskem ali angleškem izrazu in po raznih s strukturo slovarja pogojenih kriterijih, vpogled v zgodovino urejanja posameznega termina, komentarje, razprave, povezave na koristne naslove in dostop do besedilnega korpusa informatike, zvočni zapis izraza, takojšnje spremembe pa seveda tudi možnost brisanja slovarskih sestavkov. Uporabnikom je poleg iskanja omogočeno tudi neposredno interaktivno dodajanje novih izrazov in razlag ter komuniciranje z uredniki ali drugimi uporabniki. Konec leta 2016 je bilo v Islovarju že 6.990 izrazov, opremljenih z razlagami in angleškimi ustreznicami, hiter pregled statistike delovanja slovarja pa pokaže, da dnevno število iskanj presega tisočaka in je bilo tako v lanskem letu okrog 390.000 iskanj. Brez dvoma velik dosežek, v Sloveniji ni podobnega terminološkega slovarja, pa tudi v tujini bi težko našli enak dosežek s tako skromnimi sredstvi.

Priprava slovarja poteka v manjših specializiranih strokovnih skupinah, nekatere se na delovnih sestankih srečujejo skoraj vsak teden, nekajkrat letno pa se zaradi usklajevanja zberemo vsi uredniki. Ko smo se odločali o poimenovanju za nas tako pomembnega največjega letnega zbora urednikov, smo naleteli na množico izrazov - kongres, konferenca, sestanek, znanstveni sestanek, simpozij, seminar, panel, panelna diskusija, okrogla miza, posvet, posvetovanje, srečanje, zborovanje, strokovno srečanje, delavnica in še kaj, kar opisuje organizirane oblike srečavanja, zbiranja ljudi s podobnimi interesi, predvsem zaradi izobraževanja, izmenjave in/ali usklajevanja mnenj, izkušenj, sprejemanja odločitev, zaključkov (tudi o teh poimenovanjih smo že pisali v objavi Simpozij, kongres, posvetovanje). Ker na srečanju razpravljamo in sklepamo o resnih stvareh, ob tem pa je to tudi prilika za skupno večerjo, navadno tam okrog novega leta, smo se malo zares in malo za šalo odločili za simpozij.

Tokrat simpozija nismo uspeli stlačiti v december, bil je prenatrpan in sodelavci preveč zasedeni na vseh mogočih koncih, zato je bil sklican 20. januarja 2017. V prijetnem lokalu na obrobju Ljubljane se je zbralo sedem urednikov, drugim čas žal ni dopuščal, da bi prišli.

Prvi del simpozija se je odvijal zelo delovno in resno po dokaj obsežnem dnevnem redu. Udeležence sta v odsotnosti predsednika SDI (ki je tudi eden od urednikov) Nika Schlambergerja pozdravila predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk in glavna urednica Katarina Puc. Glavna urednica je v nadaljevanju obširno predstavila letno poročilo o dejavnostih in rezultatih delovnih skupin, v letu 2016 sta bili to dve strokovni uredniških skupin in slovaropisna skupina, ki redakcijo zaključuje. Na skupaj 32 delovnih sejah so obravnavali 23 tematsko zaključenih zbirk. Velik poudarek je bil posvečen pripravi, testiranju, konverziji in operativnemu zagonu slovarja 3.0, ki z novo rešitvijo prinaša izboljšano uporabniško izkušnjo, poleg tega pa upošteva sodobne koncepte terminografije. Pri razvoju smo sodelovali s strokovnjaki Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki uporabljajo to novo orodje za gradnjo svojih slovarjev in tudi za poučevanje. Slovaropisna skupina je sodelovala tudi z drugimi strokovnjaki na področju terminologije, dobra izkušnja je bila udeležba dveh urednikov na Slovenskem terminološkem posvetu, kjer so se zbrali skoraj vsi za slovensko terminologijo pomembni deležniki in pripravili izhodišča za morebitno formalno sodelovanje, Islovar pa je bil večkrat izpostavljen kot primer zelo dobre prakse. V tem letu so na različne načine pri pripravi slovarja in slovarskega gradiva sodelovali Vladimir Batagelj, Katja Benevol Gabrijelčič, Alenka Brezavšček, Jurij Jaklič, Janez Kanič, Matjaž Kljun, Jože Kranjc, Tjaša Kuerpick, Tomaž Klobučar, Evelin Krmac, Zvonka Leder Mancini, France Mihelič, Igor Mlakar, Katarina Puc, Vladislav Rajkovič, Vanda Rebolj, Niko Schlamberger, Ljupčo Todorovski, Tomaž Turk, Vesna Videnovič, Radoslav Wechsterbach in Jerneja Žganec Gros. Predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk, sicer tudi urednik in eden soavtorjev uspešne prenove slovarja 3.0., je predstavil strategijo slovarja, ki bo začrtala osnovne smernice nadaljnjega razvoja slovarja in dolgoročno tudi njegovega spletnega urejanja ter morebitnega sodelovanja s podobnimi projekti. Poudarek je na učinkovitosti poteka strokovnega dela in zagotavljanju ustrezne kakovosti ter pridobivanju novih urednikov za posamezna strokovna področja, kar naj zagotovi ustreznejši zajem terminov glede na razvoj stroke in tehnologije. Glede na zahteve uporabnikov je zato nujno zagotoviti vključevanje najnovejšega, tudi šele porajajočega se izrazja. Janez Kanič je predstavil načrt dela za leto 2017, ki seveda temelji na že utečenih postopkih priprave slovarskega gradiva po strokovnih delovnih skupinah, pomembni za nadaljnje delo pa bodo tudi popravki in zaključna dodelava programske podpore. Ena ključnih nalog v tem letu bo pridobivanje novih urednikov, saj je bil v preteklih letih osip urednikov precej velik in je bilo zaradi tega delo nekaterih skupin močno ovirano ali skoraj ustavljeno. Več pozornosti bo posvečeno tudi promociji slovarja in njegove uporabe za različne ciljne publike. Za terminološko delo bo pomembno tudi tekoče vzdrževanje in dopolnjevanje besedilnega korpusa DSI (korpus informatike), ki ga pripravljamo že od leta 2003 in vsebuje besedila iz zbornikov Dnevi slovenske informatike, revije Uporabna informatika in posvetovanja Dnevi slovenske uprave. Trenutno zajema že 1.641 člankov, ki obsegajo skupaj 3.7 mio. besed. Več pozornosti bo posvečeno tudi predstavitvam oziroma promociji slovarja različnim skupinam uporabnikov. O predstavljenih dokumentih in najpomembnejših vprašanjih je potekala živahna razprava, sprejetih pa je bilo tudi nekaj sklepov glede pridobivanja in vključevanja novih urednikov, predstavitev slovarja in politike nabiranja terminološkega gradiva. Letno poročilo, načrt in strategija z dogovorjenimi zaključki simpozija gredo še v pregled in potrditev upravnemu odboru SDI.

Slovar je namenjen uporabnikom, zato vas vabimo, da ga uporabljate in po potrebi tudi pokomentirate! Poleg njegove uporabniške prijaznosti in funkcionalnosti seveda predvsem njegovo vsebino, to je zajete ali manjkajoče termine in njihovo ustreznost. O terminih, ki kolikor toliko sodijo v okvir bibliotekarske terminologije, lahko podebatiramo tudi na tem blogu.

Uredniki ob eni od resnih razprav in odločitev. Od leve Tomaž Turk, Jurij Jaklič, Katarina Puc, Katja Benevol Gabrijelčič
in Evelin Krmac, Zvonka Leder je že odšla, za objektivom pa Janez Kanič.

Na tejle smo pa malo bolj sproščeni, na sliki tudi Zvonka Leder in Janez Kanič, slikala je Evelin Krmac.

Ne spreglejte, da omogoča Islovar tudi poslušanje zvočne podobe iztočnic, ki jih sintetizator govora ustvari samodejno na podlagi zapisa MRPA. To možnost nakazuje ikona zvočnika ob iztočnici desno zgoraj.

Prenovljen Islovar 3.0.

Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica. O Islovarju smo ob njegovi desetletnici na straneh Bibliotekarske terminologije že pisali. Marsikdo med nami ga uporablja in kar navadili smo se njegove podobe. In malce zastarelega vmesnika. Danes, 1. julija 2016, pa nas že pričakuje v novi podobi in predvsem s povsem prenovljenim uporabniškim vmesnikom. Mnogo znanja, truda in časa je bilo potrebno, sedaj je pred nami.

Urednica mag. Katarina Puc in predsednik jezikovne sekcije Slovenskega društva INFORMATIKA dr. Tomaž Turk sta ga slovaropisni skupini napovedala takole:

"Po 15. letih od prve objave Islovarja danes objavljamo Islovar 3.0.

Od 1. oktobra 2004, ko smo Islovar zadnjič obnovili, je vrnil zadetke za več kot 4 milijone poizvedb. 30.000 iskanj mesečno dokazuje, da je Islovar zelo aktualen.

Nova rešitev prinaša izboljšano uporabniško izkušnjo, poleg tega pa upošteva sodobne koncepte terminografije. Pri razvoju smo sodelovali s strokovnjaki Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Delo urednikov pri vnašanju in popravljanju izrazov bo zdaj drugačno, hitrejše. Razprave na forumu bodo lahko razrešile marsikatero vprašanje.

Če boste imeli pri delu težave ali pa če opazite kako napako, nam prosim sporočite."

Tudi vas vabimo, da slovar uporabljate in po potrebi tudi pokomentirate! Poleg njegove uporabniške prijaznosti in funkcionalnosti seveda predvsem njegovo vsebino, to je zajete ali manjkajoče termine in njihovo ustreznost. O terminih, ki kolikor toliko sodijo v okvir bibliotekarske terminologije, lahko podebatiramo tudi na tem blogu.

Ne spreglejte, da omogoča Islovar tudi poslušanje zvočne podobe iztočnic, ki jih sintetizator govora ustvari samodejno na podlagi zapisa MRPA.

e-knjiga in SSKJ2

Pa smo ga le pričakali (in še skoraj prav na rojstni dan Josipa Vidmarja!), drugo, dopolnjeno in deloma prenovljeno izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ta je, kot pravijo avtorji ". . . Dopolnjena je z besedami, besednimi zvezami in pomeni, ki so se v slovenščini pojavili in uveljavili v zadnjih dveh desetletjih, in prenovljena v tistih delih, ki so nujno potrebovali aktualizacijo in posodobitve. Druga izdaja našega temeljnega informativno-normativnega razlagalnega slovarja v 97.669 sestavkih prikazuje 111.850 besed slovenskega knjižnega jezika v časovnem razponu od druge polovice 19. stoletja do leta 2013." Po skoraj četrt stoletja, kar je izšel zadnji (peti) zvezek prve izdaje Slovarja slovenskega jezika, in skoraj takoj po letošnjem Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika, ki mu nekateri zlobno pravimo kar " čivava" (kar je, mimogrede, tudi ena od novih besed). Pričakovanja so bila velika in po nekaterih odzivih sodeč so prav tolikšna tudi razočaranja, nekatera upravičena in gotovo prav toliko tudi neupravičenih. In seveda ne bi bili Slovenci, če ne bi ob izidu knjige vzplamtela tudi čustva pritlehnih ideologij (kot npr. tale s pozivom k ogorčenju). No, pa saj to ni nič novega. Zaradi knjige smo se Slovenci klali in požigali že pred pol tisočletja in še kdaj kasneje.

Slovarji so moja strast in nespametno bi bilo misliti, da ga ne bom takoj kupil, že v prednaročilu, in potem takoj po izidu hlastno prebrskal tiskanih bukev in sočasno še spletne aplikacije. Cena? Najbrž mnogo previsoka, ampak o tem so pisali že drugi, dovolj hudo je že to, da elektronske verzije ni mogoče kupiti brez tiskanih knjig ("ker si večina Slovencev še vedno želi imeti doma slovar v knjižni obliki"). Če hočeš smetano, je obvezna tudi kava! No, pa naj imajo konec koncev od tega kaj tudi Kitajci!

Ko sem petkilski knjigi ves upehan privlekel domov, je takoj sledila hladna prha – s postavitvijo elektronske verzije so zamujali in kak teden sem bil obsojen izključno na nerodno tiskano izdajo, šele kasneje sem se lahko jezil tudi z elektronsko . . . Nedvomno je velika pridobitev tudi ta, da je slovar dostopen na slovarskem portalu Fran v raznovrstni družbi številnih (21) drugih uglednih slovenskih slovarjev in nekaterih jezikovnih pomagal. Portal ima žal nekaj otroških bolezni, vendar skrbniki na vprašanja in opozorila niso ravno najbolj odzivni (ena firma prepošlje sporočilo drugi in te potolaži, da malo počakaj, počakaj, počakaj . . .).

Seveda je bilo treba takoj pobrskati po novostih in si jih ogledati. Knjižničar in bibliotekar, ki sta v starem slovarju žalostno samevala, sta sedaj dobila družbo s knjižničarko in bibliotekarko, bibliografka pa je v teh letih postala bibliografinja (menda je dodano okrog 300 ženskih oblik, ampak informatik, dokumentalist in katalogizator so še vedno samo moški). Poleg bloga, blogerja in blogerke so tu še tvit, tvitanje in tviteraš, tudi tablični računalnik, uzakonjena je afna, pa seveda razne pisane "novotarije" kot so tajkun, pajkice, velnes, všečkati, pa seveda tudi šalabajzer, ful kul bejba, ni pa še selfija niti sebka (čeprav so menda prav na dan predstavitvene tiskovne konference rodili jazček; kdo ve, kaj so mu napovedale rojenice).

Ampak . . . ampak nikjer nisem našel niti elektronske knjige niti e-knjige! Seveda, ko je nastajala prva izdaja SSKJ-ja, o elektronskih knjigah ni bilo ne duha ne sluha, saj je prva knjiga slovarja (A – H), kamor bi to geslo sodilo, izšla že leta 1970. Zato pa je bila e-knjiga že v Slovenskem pravopisu iz leta 2001, od leta 1999 jo dokumentirata slovenska splošna besedilna korpusa Gigafida in Nova beseda, naš Korpus bibliotekarstva pa jo sledi v strokovnih besedilih od leta 2003.

SSKJ	SP	SNB	SSKJ2
/	e- e-knjiga . e-mail e-naslov . e-pošta e-pošten . . . .	e- . e-konferenca e-mail e-naslov e-podpis e-pošta e-poštni e-potrošnik e-šola e-točka e-turizem	. . é-konferenca e-mail e-naslov e-podpis e-pošta e-pošten e-potrošnik e-šola e-točka .

Zgornja razpredelnica prikazuje, katere sestavljenke s predpono e- nastopajo v navedenih štirih slovarskih virih. O tem, katere smo zasledili v slovenskih bibliotekarskih besedilih, sem v tem blogu pisal že pred tremi leti (E-karsižebodi in nekaj kasneje še E-ji se še kar nabirajo). Če bo kdaj slovarski referendum, bom takoj glasoval, da šalabajzerja črtajo in na njegovo mesto uvrstijo e-knjigo!!!!

S tem pa slovarjevih grehov z elektronsko knjigo še ni konec. V kolofonu elektronske (spletne) izdaje (zapis CIP) je navedeno, da je to "elektronska objava" (ne izdaja ali publikacija) in El. knjiga" (nekoliko nenavadna okrajšava, najbrž po analogiji s primeri v sedaj že zastarelem standardu ISBD(ER), izvirna izdaja K.G. Saur, München, 1997, slovenski prevod NUK, 2000). Pa ni res! Ta spletna izdaja SSKJ-ja ni elektronska knjiga, lahko je kvečjemu podatkovna zbirka z lastno aplikacijo.

Fran - "Google slovenskih slovarjev": Jezikovni pogovori, 28. okt. 2014

O terminoloških slovarjih

   Gostujoče pero – Zvonka Leder - Mancini

Slovaropisje ali leksikografija je področje jezikoslovja, ki se ukvarja z besedjem posameznega jezika, tj. s pripravljanjem, sestavljanjem in pisanjem slovarjev, ki so kakršna koli zbirka besed, urejena po kakšnem načelu. Slovarji podajajo pomen besed s prevodom v drug jezik ali z opisom pomenov v istem jeziku. Navidez zelo preprosto početje, ki se kmalu izkaže za zelo zahtevno. Zakaj?

Slovarji so glede na oblikovno načelo enojezični, dvojezični … večjezični, po ureditvi abecedni, tematski, po načinu pojasnitve besed pa opisni v obliki razlag, poredkoma definicij. Za razliko od definicije, ki je natančen opis pojmovanja vsebine določenega pojma z namenom, da se izključi sleherna nejasnost in dvoumnost, je razlaga opis vsebine določenega pojma in vsebuje tiste podatke o pojmu, ki zadoščajo, da dobi uporabnik osnovno predstavo o razlaganem. Zaradi zahtevnosti definiranja pojmov se slovaropisje povečini ukvarja z izdelavo slovarjev, v katerih se razlage odlikujejo po poljudnosti, predstavnosti, nazornosti. To so t.im. razlagalni slovarji, za razliko od enciklopedije, ki opisuje čutno in abstraktno predmetnost sveta; razlagalni slovar pojme razlaga, dodaja pa tudi oblikovne, naglasne, pravopisne in skladenjske podatke o besedi.

Terminološki slovar je po svoji obliki enojezični razlagalni slovar, le da zajema besedje posamezne stroke, tj. terminologijo, pri čemer so zajeti strokovni izrazi ali termini, ki so odraz pojmovne strukture stroke. Ker je soodvisnost v materialnem in pojmovnem svetu stroke osnovno izhodišče in načelo, se to odraža tudi v poimenovalnem sistemu, tj. v terminologiji stroke, kjer se prav tako kaže pomenska in s tem poimenovalna soodvisnost med posameznimi poimenovanji. Vse to pa se mora odražati v razlagah strokovnih izrazov ali terminov v terminološkem slovarju.

Nastajanje terminološkega slovarja sestoji iz več delovnih faz, in sicer od sestave bibliografije stroke, izbora strokovnih besedil za izpisovanje uporabljenih terminov v teh besedilih, primerjanja s podobnimi domačimi ali tujimi terminološkimi slovarji, sestavo alfabetarija ali geslovnika z izpisovanjem zajetega izrazja in pisanje razlag, pri čemer prihaja do vrednotenja ugotovljene sinonimije.

Tudi oblikovanje razlag ni prepuščeno naključju. Razlaga mora nedvoumno pojasniti bistvo pomena termina, pri čemer ne sme biti enciklopedičnih nadrobnosti, etimoloških ali zgodovinskih podatkov. Termin mora biti s t.im. nosilno razlagalno besedo, tj. besedo, ki pomensko in vrstno opredeli termin in ni sinonim obravnavane besede, uvrščen v sistem stroke, dopolnjujejo pa jo vsaj trije podatki, ki termin osamosvojijo tako, da pomen ne sovpade s pomenom drugega termina, ker bi imel iste razločevalne element. S tem postopkom ugotovljeni sinonimi ali sopomenke morajo imeti enako razlago. Ker v stroki, ki zahteva nedvoumno sporazumevanje, ni zaželena sinonimija, jo slovar sicer zajame, vendar jo z ustreznimi kvalifikatorji ali označevalniki tudi razvršča glede na jezikovno ustreznost in rabo v stroki.

Vsak strokovni izraz ali termin je iztočnica samostojnega slovarskega članka, ne glede na to ali so poimenovanja enobesedna ali večbesedna. Ti so razvrščeni po abecedi. Glede na slovaropisna določila ima tudi slovarski članek, v katerem je predstavljen termin, svojo zgradbo, in sicer: iztočnico, ki je onaglašena, zaglavje, ki obsega oblikoslovne in skladenjske podatke, razlago, ki ji sledi navedba sinonimov ali sopomenk, antonimov ali protipomenk in pogosto napotilo k sorodnemu ali vsebinsko dopolnjujočemu pomenu. Razlagalnemu terminološkemu slovarju so lahko dodani tudi tujejezični ustrezniki, kar omogoča lažje premoščanje pri strokovnem sporazumevanju s tujimi sogovorniki.

Upam, da je sestavek nekoliko odstrl vpogled v slovaropisno delo in nakazal zahtevnost tega početja. Bibliotekarski terminološki slovar je "prehodil" vso opisano pot.

Vir: Založba ZRC

Vir:       SMD	Moj malček	Angleško-slo . . .	Knjižnica

10 let terminološkega slovarja informatike

 Gostujoče pero – mag. Katarina Puc

Islovar je razlagalni in informativni terminološki slovar informatike, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica. Slovar zajema temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so baze podatkov, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. Besed splošnega pomena Islovar ne vsebuje.

Na posvetovanju Dnevi slovenske informatike 2001 smo prvič predstavili spletni terminološki slovar informatike. Zasnovali smo ga v okviru sekcije Slovenskega društva INFORMATIKA. V skupini je bilo tedaj 6 članov društva, od tega so bili 4 visokošolski profesorji. Odločili smo se, da naredimo novo rešitev, ki bo prosto dostopna in odprta za uporabnike, tako da bo sproti prikazovala vse spremembe v slovarju. Islovar je zdaj v posodobljeni različici na spletu in se nenehno spreminja. Uporabniki in uredniki vnašajo nove izraze, dodajajo razlage, popravljajo izraze in razlage. Slaba stran je nezanesljivost, saj večina izrazov in razlag še ni dokončno urejenih in nevešči uporabniki, čeprav jih o tem opozarjamo v opisu slovarja in z barvnimi značkami, morda vzamejo za zlato, kar je šele iz bakra. Dobra stran pa je v tem, da je Islovar ažuren in prejme letno okrog 300 novih izrazov, pretekle napake tudi brez težav popravljamo. Daleč stran od klasičnega zapisovanja terminoloških slovarjev? Brez dvoma.

Sicer pa mi, ki smo se tega slovaropisja lotili, nismo imeli pojma, kako se dela slovar in v kaj se spuščamo. Če pogledam deset let nazaj in kaj vse smo delali narobe, koliko energije po nepotrebnem potrošili, mi je žal, da že od začetka nismo imeli strokovne podpore in smo zato prepočasi napredovali. Hkrati se vprašam, ali smo bili pri delu pravi ljudje, ali je bil naš način ljubiteljskega dela pravi. Ali bi bil Islovar danes boljši, ko bi se ga takrat drugače lotili, z ustrezno finančno podporo, mogoče pod okriljem SAZU-ja?

Zdaj je v skupini 30 urednikov. To so ljudje različnih profilov, večina so visokošolski profesorji, nekaj je prevajalcev, nekaj ljudi iz prakse. Spletna rešitev urednikom ponuja številne možnosti: iskanje po slovenskem ali angleškem izrazu, po raznih kriterijih, vpogled v zgodovino dogajanja, komentarje, razprave, povezave na koristne naslove in korpus informatike, zvočni zapis izraza, takojšnje spremembe in možnost brisanja slovarskih sestavkov.

Konec leta 2010 je bilo v Islovarju že 5656 izrazov, od tega je 4776 opremljenih z razlago, registriranih je 1362 uporabnikov, mesečno pa beležimo do 30.000 iskanj. Brez dvoma velik uspeh, v Sloveniji ni podobnega terminološkega slovarja, pa tudi v tujini bi težko našli enak dosežek s tako skromnimi sredstvi.

Ko na koncu leta pa tudi destletja poskušam na grobo oceniti, koliko ur dela je bilo opravljenih, mi je jasno, da tukaj ni ekonomske računice, da je to delo za navdušence, ki imajo jasen cilj: lepi slovenski izrazi, ki jih sami potrebujejo pri delu in jih Islovar razširja med uporabnike, tako da postajajo del splošnega in tudi strokovnega besedišča.

Elektronski slovar in "slovar v elektronski obliki"

Amebisova "knjižna polica" spletnih slovarjev. Enako knjižno polico si lahko uporabnik sestavi sam na namizju osebnega računalnika,
v polici so prikazani samo tisti slovarji, ki jih je kupil na CD-ROM-ih, to velja tudi za naročene spletne slovarje.

---

Nekoliko zagoneten naslov sestavka je marsikomu najbrž nejasen, zato najprej trditev, ki jo bom skušal v nadaljevanju razložiti in zagovarjati – vsak slovar v elektroski obliki ni nujno tudi elektronski slovar. Termina torej nista sopomenki, kot ju vsakodnevno sicer pogosto uporabljamo. Za izhodišče naj nam bosta gesli elektronska knjiga in elektronski slovar z razlagami iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja (2009):

elektrónska knjíga -e -e ž (okrajš. e-knjiga) 1. monografska publikacija na elektronskem mediju (1), predvsem na optičnih diskih, internetu ; prim. tiskana knjiga, elektronski časopis, elektronska serijska publikacija 2. monografska publikacija v elektronski obliki, ki se jo lahko uporablja le s temu namenjeno posebno programsko opremo na osebnem računalniku 3. prenosna računalniška naprava za listanje, branje (2) elektronskih dokumentov; sin. bralnik (3), čitalnik (3)

elektrónski slovár -ega -ja ž slovar (1) na elektronskem mediju s programom za njegovo uporabo; sin. računalniški slovar

Termin elektronska knjiga ima tri razlage, ki se pomensko stopnjujejo oz. prehajajo od relativno splošnega do povsem specifičnega: najprej kateri koli objavljeni monografski dokument v elektronski obliki (čeprav mi nihče ne zna razložiti, kdaj se na spletu objavljen sestavek »prelevi« v monografsko publikacijo!), v nadaljevanju tak dokument, pri katerem je za uporabo potrebna posebna programska oprema (npr. MS Reader na osebnem računalniku), in na koncu še elektronski bralnik kot zelo specifičen in omejen pomen termina. S terminološkega in tudi bibliotekarskega strokovnega vidika seveda ni zaželeno, da se uporablja isti termin za tri tako različne, vendar sorodne in med seboj prepletene pojme. Trdim, da je treba narediti red in natančneje opredeliti predvsem dokumente, ki sodijo v prvo razlago.
Elektronski slovar je opredeljen bolj enostavno in žal tudi pomanjkljivo, dodati mu je treba vsaj še drugo razlago: manjša prenosna naprava za uporabo takšnega slovarja.

Knjiga pri preskoku s papirja na elektronski medij glede organizacije in podajanja vsebine ni doživela prav velikih in dramatičnih sprememb. Besedilo elektronske knjige je še vedno strnjeno in ga uporabljamo, to je beremo (pretežno) linearno in na podoben način, kot pri tiskani knjigi, dodane pa so nove lastnosti, ki njeno uporabo olajšajo in naredijo bolj učinkovito. Nekoliko poenostavljeno lahko rečemo, da gre torej zgolj za prenos vsebine na nov medij.
Pri slovarjih, isto velja tudi za leksikone in enciklopedije, pa je prišlo s prehodom na elektronski medij tudi do povsem novega koncepta organizacije gradiva in njegove uporabe, torej za revolucionaren kvalitativen preskok. Na elektronskem mediju so to podatkovne zbirke z vsemi značilnostmi in lastnostmi besedilnih podatkovnih zbirk vključno s posebnim programom za njihovo urejanje, upravljanje in uporabo. To je treba upoštevati že pri zasnovi in gradnji slovarja, za učinkovito uporabo pa mora kaj o tem vedeti tudi uporabnik, saj je lahko uporaba nekaterih elektronskih slovarjev že zelo zapletena reč. Velik poudarek je na namenski programski opremi, ki omogoča poizvedovanje in s tem povezane raznovrstne možnosti. Prav organizacija slovarja kot podatkovna zbirka in slovarski program za poizvedovanje sta pogoj in kriterij, ki nek slovar uvršča med elektronske slovarje (računalniški slovar je sopomenka).

Poenostavljena enačba pri knjigi zato drži v obe smeri:

elektronska knjiga	=	knjiga v elektronski obliki
knjiga v elektronski obliki	=	elektronska knjiga

Pri slovarju pa se zaplete in včasih drži samo v eni smeri:

elektronski slovar	=	slovar v elektronski obliki
slovar v elektronski obliki	= samo v nekaterih primerih (kadar se uporablja s programom za poizvedovanje)	elektronski slovar

Kdaj torej govorimo o slovarju v elektronski obliki, ki ni elektronski slovar?
Predvsem na spletu je mogoče najti veliko število slovarjev, ki sodijo v to skupino.

1. Izvorno digitalni so tisti, ki so od vsega začetka nastajali s pomočjo računalnika, vendar so ostali v (skoraj) nestrukturirani besedilni datoteki. Navadno gre za novejše slovarje, ki jih na spletu najdemo in uporabljamo z brskalnikom in/ali enim od splošnih uporabniških programov za pregledovanje besedil, kot so npr. Word, Excel, Acrobat Reader ipd. S klikom na spodnje ikone si lahko ogledate primere takšnih slovarjev.

pdf dokument	html datoteka	Wordova datoteka	Excelova datoteka

Take slovarje je mogoče pregledovati tudi na elektronskem bralniku, npr. Kindle, Nook ipd., in večini prenosnih telefonov.

2. Digitalizirani (skenirani) - prvotna oblika je bil tiskani slovar, lahko je tudi zelo star, s skeniranjem je prešel v elektronsko obliko in navadno poleg "listanja" na zaslonu ne zmore kaj dosti novega. Pri boljših izvedbah je lahko opravljeno optično prepoznavanje znakov (OCR), ki poveča uporabnost z možnostjo enostavnega iskanja pojavljanja nekega zaporedja znakov. Tak je tudi spodnji primer:

Glossary of library terms, English, Danish, French, German, Italian, Spanish, Swedish

listanje	- klikni na sliko leve ali desne strani
samodejno listanje	- puščica desno zgoraj
hitro pomikanje	- vpiši številko strani v okence s pagino
enostavno iskanje	- desno okno
povečava	- zoom + in -

Temeljito strukturiranje tako skeniranega slovarja, optično prepoznavanje znakov in prenos podatkov v slovarsko podatkovno zbirko z ustreznim programom za poizvedovanje lahko ima za rezultat pravi elektronski slovar. Primer take pretvorbe je npr. Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (knjižna izdaja iz leta 1894, elektronska izdaja na CD-ROM-u leta 2006 in spletna izdaja 2010).

Proizvajalec ga imenuje "prenosni žepni elektronski jezikovni slovar", je velikosti prenosnega telefona in zmore za dobrih sto evrov sedem jezikov v dvanajstih slovarjih s 65 do 180 tisoč besedami. Majhen zaslonček ne obeta prav veliko. Elektronski slovar - naprava
Portos - žepni elektronski poliglot	Nook - elektronski bralnik

Pravi elektronski slovarji (sopomenka računalniški slovar) so vse pogosteje dostopni na spletu, tisti na CD-ROM-u, DVD-ju ali USB-ključku so navadno zelo specializirani glede na vsebino ali namen (terminološki slovarji, učenje tujih jezikov ipd.) ali kot priloga tiskani izdaji (pravzaprav dodatek s podobno, vendar dopolnjeno in drugače strukturirano vsebino, npr. zvok, enciklopedični in ilustrirani dodatki ipd.). Nekateri elektronski slovarji dopuščajo le zelo enostavno iskanje in tudi rezultati so skromni, navadno le beseda, tj. ustreznik v drugem jeziku. Od tod naprej pa fantazija in raznolikost ponujenih možnosti nimata meja. Starejše verzije programske podpore navadno temeljijo na ukaznem iskanju, ki lahko omogoča tudi uporabo Boolove logike, novejše pa menijsko iskanje z bogatim naborom izbirnih menijev in tabel. Tudi rezultati lahko vsebujejo poleg iztočnice še množico drugih informacij, npr. slovnične podatke, etimologijo, razlage, historične dodatke, izpisana besedila in podatke o izvoru oz. avtorju, izgovorjavo (zvok), videoposnetke ipd., ali možnosti prehoda v druge slovarje. Včasih je težko razlikovati med slovarjem in leksikonom ali enciklopedijo.

Najenostavnejša različica iskanja v elektronskem slovarju	Enostavno iskanje, v primeru zadrege s posebnimi znaki (č š ž é ä ö ç ř ipd.) je na razpolago zaslonska tipkovnica, znake se izbira z miško

Dva primera zelo enostavnih in skromnih možnosti iskanja

Možnost zahtevnejšega ukaznega iskanja na primeru združevalnega iskalnika OneLook

Bogate možnosti in nabor pomagal za zahtevno in že kar zapleteno iskanje: Oxford English Dictionary, spletna izdaja

Rezultate poizvedbe je mogoče v istem oknu povezovati z razlago neznanih besed v zadetkih

Prevajalni slovar z izgovorjavo (kliknite sličico zvočnika).

Z žepno knjižico ali igračko na počitnice? (Slovarji – tiskani in elektronski - 3)

V prvem delu sestavka o elektronskih in tiskanih slovarjih je teklo razmišljanje predvsem o nekaterih osnovnih primerjavah in pogojih za uporabo ene ali druge oblike slovarjev, v nadaljevanju več o lastnostih in značilnostih elektronskih slovarjev ter pasteh, ki prežijo na uporabnika. Tokrat bom spregovoril predvsem o ročnih elektronskih slovarjih in spletnih prevajalnikih ter zaključil s poizkusom ocene "kdo je boljši?".

Igračke za na pot - kot je bil do nedavnega razširjen pojem žepni slovar(ček), se je sedaj udomačil že tudi ročni slovar(ček) (handheld dictionary). Med elektronskimi slovarji se vse pogosteje pojavljajo ti posebni, učenju in potovanju namenjeni splošni prevajalni slovarčki in frazeološki priročniki, nekateri (dražji) omogočajo tudi neposreden vnos besed oz. besedila s skeniranjem, cenejše je mogoče dobiti celo zastonj kot reklamni primerek. Gre za žepne napravice velikosti prenosnega telefona ali večjega obeska za ključe, ki znajo prevedene besede ali fraze tudi lepo izgovoriti. V restavraciji potegniti z napravico po jedilnem listu in poslušati prevod je seveda mnogo bolj elegantno kot z žepno knjigo med listanjem podirati kozarce žlahtnega francoskega vina! Slovarčke v različnih jezikovnih kombinacijah je vse pogosteje mogoče uporabljati tudi na prenosnih telefonih, za to pa je prejkone predpogoj sokolji vid. Velika praktična vrednost te vrste slovarjev je seveda nesporna in bo gotovo v kratkem skoraj docela izpodrinila popotne žepne slovarje. Teh slovarjev se ne nadgrajuje z novejšimi verzijami. Ko je zastarel ali se pokvari, ga enostavno odvržemo (pozor, posebni odpadki!). Tak slovarček je seveda dokaj lahko izgubiti in žeparjem so gotovo bolj zanimivi od broširanega snopiča listov. O vzdržljivosti baterije nimam podatkov, gotovo pa sodi med tiste dražje gumbke. Tudi zaslona na sončni terasi najbrž ni mogoče uporabljati, takrat pač slušalke v ušesa!

Spletni prevajalniki in slovarji - v kratkem času so se zelo razmahnili brezplačni spletni prevajalniki in dvojezični prevajalni slovarji (npr. Google, Najdi.si, Pons ipd.) z velikim naborom jezikov, pogosto je med njimi tudi slovenski. Pri delu z računalnikom, za hitro konzultacijo ali preverjanje, nezahteven prevod ipd. so nesporno zelo priročni in redko kdo še pomisli, da bi v takem primeru segal po knjižni obliki. Za resnejše in zahtevno delo pogosto niso zadovoljivi. Marsikatera spletna stran ali blog že ima vgrajen "gumbek" za prevajanje vsebine (npr. blog, ki ga berete, ga ima na desni strani zgoraj). Vsebina prevajalnikovega okenca se jezikovno prilagaja brskalniku obiskovalca spletne strani (da lahko tujec poišče v naboru jezikov svoj jezik pod imenom, ki ga sam pozna). Kaj več o tem glej še pod točko "Samovolja".

Okence prevajalnika na isti spletni strani, kot ga prikaže: levo slovenski Chrome, desno angleški Firefox

Navada je železna srajca - in to velja tudi za uporabnike slovarjev. V desetletjih uporabe tiskanih slovarjev smo si pridobili določene navade in avtomatizme, ki nam včasih pomagajo, spet drugič pa nas žal tudi omejujejo. Elektronski slovarji navadno prikazujejo posamezen izoliran geselski članek ali nabor najdenih geselskih člankov, kar nam povečuje možnosti primerjanja, po drugi strani pa nas nehote opremlja s plašnicami, da ne vidimo širše od prikazanega. V tiskanem slovarju mi je prav zato všeč večja preglednost tudi nad tistim, česar nisem neposredno iskal. Koliko zanimivega in tudi koristnega sem že našel kar tako, slučajno! Se pa zato seveda ne bi nikoli odrekel možnosti prenosa rezultatov večjega števila iskanj, celo po različnih slovarjih, na en sam zaslon, ki seveda konča na listu potiskanega papirja . . . In iskanju po razlagah, besednih vrstah, končnicah, poslušanju izgovorjave in naglasa . . . ! Kljub temu je moja prva asociacija na besedo slovar takoj knjiga.

Samovolja - sliši se nekoliko nenavadno za pogovor o knjigah, pa vendarle nekaj opazk tudi na to temo. Tiskana knjiga je zelo nesamoiniciativna in ničesar ne počne po svoje. Največ, kar zmore, je to, da se slovar, sploh novejši in v bolj togi vezavi, kot se za debele knjige pač spodobi, sam od sebe zapre in ob tem polije skodelico kave po vsem, kar je na mizi. Bolj ko so papirji dragoceni, več kave gre po njih! Elektronski slovarji pa niso tako pohlevni. Pri tem ne mislim samo tistih osnovnih težav z delovanjem, ko nek ukaz deluje ali pa tudi ne, ko je strežnik nenadoma nedosegljiv ipd. Svoj očitek o "samovolji" slovarjev bom ilustriral s tremi doživljaji s spletnimi prevajalniki, ki pa so se v tem času že precej poboljšali. Še ne dolgo tega je eden od njih neselektivno prevajal prav vse, tudi dele elektronskih naslovov, kar seveda ne gre; danes tega več ne počne. Ko je avgusta na blogu Bibliotekarska terminologija s prispevkom gostovala ameriška kolegica, je prevajalnik prevajal ime njenega bloga z inicialkami (BIK Terminology) v "Taurus", tudi ta se je naučil prepoznavati akronime in imena, da tega več ne počne. Pred tednom sem objavil prvi del tega prispevka in naslov označil z rdečo enko v oklepaju (prvi del). Prevajalnik je naslov prevedel in enko spremenil v "a" [sic!], potem pa nehal prevajati nadaljnje besedilo! Na moje vztrajno prigovarjanje je dosledno prevajal samo naslov! Ko sem v html-ju odstranil kodiranje za rdečo barvo besedila, se je prevajalnik pustil ukrotiti in ni več delal težav! Sitno je tudi, da si včasih na spletno stran nameščeni prevajalnik "zapomni", da j emoral enkrat prevajati in se potem stran vedno znova in znova prevaja, dokler brskalnika ne ugasneš in ponovno zaženeš. Jasno je, da gre za težave, ki so posledica napak in pomanjkljivosti pri načrtovanju in programiranju, razveseljivo pa je, da se stvari hitro in tekoče izboljšujejo, kar kažeta prva primera, kjer se napaka več ne ponavlja, ker se prevajalniki hitro "učijo". Na srečo so "slavni" poizkusi računalniškega prevoda Biblije pred desetletji po kakovosti že daleč preseženi, kakšna nerodnost pa se še vendarle rada zgodi. Takrat se je menda pisalo leto 1962 ali še manj, ko so začetniki računalniškega prevajanja skušali prevesti biblijski stavek "Duh je voljan, a meso je šibko" iz angleščine v ruščino in potem nazaj v angleščino. Rezultat je bil menda (nekateri trdijo, da gre zgolj za zabavno zgodbico) "Vodka je dobra, meso pa pokvarjeno".

Kakor koli se že zdijo spremembe elektronskih medijev radikalne, študije vendarle kažejo, da novi mediji nikoli v celoti ne izrinejo in zamenjajo starih. Prepisovanje rokopisov je vztrajalo še vsaj 250 let po iznajdbi tiska, pisalni stroj in računalnik nista odpravila kemičnega in grafitnega svinčnika, tako tudi elektronske publikacije na internetu ne bodo hitro in povsem izrinile in nadomestile tiskanih. Ponujajo jim celo nove, doslej neznane možnosti, npr. tiskanje na zahtevo (lep primer je Espresso Book Machine) in znano je, da se je poraba papirja v "brezpapirni družbi" katastrofalno povečala. Kdo ve, koliko elektronskih publikacij in v koliko izvodih konča na tiskalnikih in spetih v mapah!? Res je, da je situacija s priročniki, s slovarji morebiti še bolj, nekoliko drugačna. Hvaležen sem kolegu Nekrepu, da je v komentarju ob moji prvi objavi še posebej poudaril pomemben vidik izrednega kvalitativnega preskoka in povečane uporabnosti, ki sta pri elektronskih slovarjih mnogo večja in opaznejša kot pri drugih besedilnih informacijskih pomagalih. "Klasična" elektronska knjiga je več ali manj samo zamenjala fizični nosilec z nekaterimi relativno omejenimi dopolnili, ki sicer povečajo ugodje bralca, v sam koncept uporabe in funkcionalnost priročnika pa posegajo bolj malo ali nič. Elektronski slovarji pa so povsem zamenjali koncept in se iz »linearne« knjige v celoti prelevili v podatkovno zbirko z njeno filozofijo in funkcionalnostjo, ki zahtevata drugačno uporabo in nudita povsem druge možnosti. Te seveda še niso izčrpane in od razvoja še dosti pričakujemo, predvsem od povsem novih rešitev in konceptov, ne toliko od dodelave in »kozmetike« že znanega. Danes je prenekateri slovar na spletu samo prešel v digitalno okolje in ohranil staro funkcionalnost (digitalizirane tiskane izdaje ali računalniška predloga za klasičen tisk – pdf datoteka), o takih bom spregovoril kdaj kasneje, ko bom skušal zagovarjati termina "elektronski slovar" in "slovar v elektronski obliki" kot dva različna pojma z zelo različnimi lastnostmi. Primer "slovarja v elektronski obliki", ki nima niti ene lastnosti pravega "elektronskega slovarja", je na primer Iflin Multilingual Dictionary of Cataloguing Terms and Concepts (MulDiCat) iz avgusta letos, na katerega me je opozoril Mitja.

Iz povedanega je najbrž razvidno, da imajo elektronski slovarji nedvomno mnogo prednosti in privlačnih lastnosti, ki jih lahko suvereno postavljajo pred tiskane slovarje, da pa jih pesti še vse preveč pomanjkljivosti in zadreg, zares še otroških bolezni. Prezgodaj je še za oceno "kdo je boljši?", tiskani se še niso izpeli in elektronski še niso dozoreli, jasno pa je, da je ob ustreznem razvoju prihodnost elektronska. Ob tem morebiti vse prepogosto pozabljamo, da se morata lupina (programska in strojna oprema) in vsebina (slovarsko gradivo) dopolnjevati in skladno razvijati. Brez slabe vesti upam trditi, da vsebina prenekaterega spletnega slovarja danes ne dosega minimalnih standardov kakovosti slovarjev. Tudi pogled na police v knjigarnah kaže, da je ponudba tiskanih slovarjev še vedno tradicionalno bogata, elektroskih slovarjev na CD-ROM-ih pa je relativno malo. Te dni sem bil na obisku v visokošolskih knjižnicah treh skandinavskih glavnih mest in seveda povsod smuknil tudi v knjigarno ali dve. Same velike knjigarne so bile, pa je bila ponudba elektronskih slovarjev sila skopa. Na laserskih diskih, danes že tudi na USB-ključkih, so predvsem jezikovni tečaji. Knjigarnarke so mi povedale povsem jasno: Povpraševanje po tiskanih slovarjih je še vedno zelo veliko (bile so tudi ti. akademske knjigarne, specializirane za potrebe univerz), elektronski se prodajajo redkeje.

Sam z veseljem uporabljam oboje, tako tiskane kot tudi elektronske slovarje, pač glede na okoliščine in kriterije, o katerih sem razpravljal. Ali pa vzamem tisto, kar je pač bolj pri roki. Čustveno mi je knjiga še vedno bliže, vendar to ne more izriniti praktičnih vrednosti in prednosti elektronskega. Kdo ve, če je to čisto objektiven pogled, ali je to zato, ker sem digitalni priseljenec?

Ločijo jih tri tisočletja.

Jim Loy, osebni slovar hieroglifov Vir: The Egyptian scribe	Žepni slovar – bralnik Vir: Wizcomtech	Asirski slovar, klinopis Nastal v Niniveh v 7. st. pr.n.št. Vir: Interactive ancient history

Mačka ima sedem življenj, kaj pa slovar (Slovarji – tiskani in elektronski - 2)

Evropski dan jezikov – 26. september 2010 Spoštovanje drugih jezikov, kultur in identitet je predpogoj za ustvarjanje evropskega prostora medsebojnega spoštovanja in sodelovanja v Evropi, je rekel minister Miloshoski, predsednik odbora ministrov Sveta Evrope. Ob Evropskem dnevu jezikov, ki ga praznujejo v vseh 47 državah članicah, je poudaril da: "se proti jezikovni nestrpnosti in pomanjkanju varnosti najlaže borimo z učenjem jezikov in medkulturnim razumevanjem ali compréhension v francoščini, skilningur v islandščini, moistimeine v estonščini, tuiscint v irščini, zrozumienie v poljščini ali razbiranje v makedonščini." Vir: Council of Europe : European Day of Languages

---

V prvem delu sestavka o elektronskih in tiskanih slovarjih je teklo razmišljanje predvsem o nekaterih osnovnih primerjavah in pogojih za uporabo ene ali druge oblike slovarjev. Tokrat bo več govora o nekaterih lastnostih in značilnostih elektronskih slovarjev ter pasteh, ki prežijo na uporabnika. Ni jih prav malo.

Potrebna oprema - ni rečeno, da je vsak povprečno dober računalnik za delo s slovarjem zadovoljiv, problemi so lahko prav banalni celo z najsodobnejšo opremo. Starejšega slovarja na disketi večina sodobnih prenosnikov seveda več ne more uporabljati, pa tudi nekateri novejši slovarji na optičnem disku so za namestitev še vedno odvisni od namestitvene diskete. Zaradi zelo specifičnih posebnih znakov utegne biti prikaz na zaslonu nezadovoljiv, kar je pri spletni uporabi slovarjev še bolj opazno zaradi razkoraka med zahtevami slovarja in zmogljivostjo prikazovalnika. IE, Firefox, Opera, Chrome, Safari isto stran pogosto prikažejo nekoliko različno, pri posebnih znakih pa se lahko navkljub najsodobnejšemu kodiranju stvari "podrejo". Za spletne slovarje je seveda potrebna solidna povezava z internetom, prav tako za registracijo slovarja (na CD-ROM-u) pri proizvajalcu. Elektronski slovarji imajo navadno tudi zelo natančno določene programske zahteve in strojne zahteve (o tem piše tudi ISBD(ER) dovolj obširno), v Evropi npr. Macov skoraj ni. Samo vprašanje časa je še, kdaj bo prišel prvi slovar na Blu-ray disku ali kakem drugem, danes še nepoznanem mediju.

Večpredstavnost - Že tiskani slovarji so poznali veliko moč slike v primerjavi z močjo besede, razvila se je cela vrsta ilustriranih, slikovnih slovarjev, od tistih za neuke in skoraj nepismene, do otroških in čisto zaresnih v medicini, tehniki in še kje. Enojezičnih in tudi večjezičnih. Elektronski slovarji so izkoristili moč večpredstavnosti in niso redki, ki poleg slike vključujejo še zvok, najpogosteje izgovorjavo, lahko pa tudi video in seveda kombinacijo medijev, ki se dopolnjujejo. Vse to in tudi povezavo z vgrajenim leksikonom imajo že manjši in cenejši slovarji, npr. mali Petit Larousse, kjer dobi kupec poleg knjige "še kar tako" zraven tudi CD-ROM za isto ceno. V knjižnici povprečen čitalniški računalnik seveda nima ne zvočnikov in ne slušalk. V čitalnici z zvočniki ne gre, slušalke pa rade dobijo noge.

Vir: Chinese picture dictionary		Vir: Yiddish-Hebrew-English-German- Russian-French Picture Dictionary
	Vir: Picture That Dictionary Slikovni slovarček z izgovorjavo za dislektike

Sinteza govora – kliknite sličico zvočnika (Vir: Islovar)

Trajnost medija - pri papirju že dobro vemo, kako je s staranjem in obrabo, nekaj stoletij ob pazljivi rabi ni vprašljivih. Od slovarjev, ki jih imam sam v policah, še nobeden ne kleca od starosti, v knjižnicah pa so pogosto krepko zašpehani, s polomljenim hrbtom in odtrganimi platnicami, tudi kakšen list kdaj manjka. Med elektronskimi so še vedno zanimivi nekateri starejši slovarji, ki so bili objavljeni na magnetni disketi (ali večjem številu disket), tudi danes so lahko nanovo objavljeni slovarji na zapisljivih laserskih diskih, oba medija sta časovno relativno neobstojna, da ne govorimo o zastarevanju strojne opreme. Ob nepazljivem ali nemarnem rokovanju uporabnikov so optični diski pogosto opraskani in kdaj tudi zaradi tega neuporabni. Pri spletnih slovarjih skrbi za varnostno arhiviranje in obnavljanje medija ter migracijo z razvojem strojne in programske opreme njegov ponudnik, založnik, avtor, skratka kdor ga je "dal gor", vendar v praksi vidimo, da so hipertekstne povezave na slovarje vse prepogosto mrtve in brez vidnega razloga slovarja ni mogoče uporabljati. Kratko malo ni ga več.

Pomoč in reklamacije - pri knjigi so reklamacije redke, lahko je makulatura, manjkajoč list ali slaba vezava, ampak to se navadno reši v knjigarni. V knjigi je skoraj vedno uvod s pojasnili in navodili, pri spletnih izdajah je to prej izjema kot pravilo. Disketa, CD-ROM, DVD imajo lahko težave že pri branju podatkov, namestitvi, registraciji, kasnejšem delovanju, prenosu na novejši računalnik. Reševanje zapletov z reklamacijami je mnogo težavnejše, če ne že skoraj nemogoče. Ko sem imel težave z migracijo slovarjev z operacijskega sistema Windows XP na sedmico, mi dve renomirani založbi na vljudno prošnjo po pomoči niti odgovorili nista! Ob težavah s prvo namestitvijo sem dobil od prav tako zelo znane tuje založbe elektronski odgovor po desetih dneh. Vedno seveda ni tako.

Migracija - tiskan slovar ostane takšen, kot je, vse od natisa do svojega fizičnega konca, samo od uporabnika je odvisno, kako se bo znašel (zame je nemški slovar v gotici seveda še vedno adrenalinsko doživetje). Elektronski slovar potrebuje za življenje programsko in strojno okolje, ki se vse hitreje razvija in močno spreminja. Ko posodobimo operacijski sistem ali cel računalnik, v to okolje preseljeni slovar morebiti več ne bo deloval. Kaže, da slovar tujk in pravopis na CD-ROM-u migracije na Okna 7 ne preneseta najbolje. Še huje je, kadar nosilec povsem zastari in ga novejši računalniki več ne morejo uporabljati, slovarji so bili že na 5,25" in 3,5" disketah, ki jih danes le še redko kdo med nami pozna. Prvi slovenski računalniški slovar, publikacija, ki jo je dobila slovenska nacionalka kot obvezni izvod, je na magnetni kaseti za uporabo na Sinclairjevem ZX Spectrumu in ga knjižnica uporabniku prav gotovo več ne more dati v uporabo. Tudi sam bi ga kot avtor z velikimi težavami obudlil v življenje, če tiste škatlice pod mizo v garaži sploh še delujejo.

Zanesljivost - delovanje nekaterih elektronskih slovarjev je presenetljivo nestabilno in vprašljivo. Blokiranje in neodzivnost celega sistema ali posameznih funkcij nista redka, pogosto pa je rezultat poizvedovanja čisto nekaj drugega, kot smo iskali in pričakovali. Pri tem ni mišljen klasični informacijski šum, pač pa napačno delovanje slovarja.

Mačka ima sedem življenj - nekateri elektronski slovarji na fizičnem nosilcu pa samo tri ali celo manj. Marsikateri slovar skriva v lepo okrašeni škatli z banderolo in kupom dodatne embalaže, ki jo potem mečemo stran, tudi napis v drobnem tisku, ki nas obvešča, da so omogočene samo tri instalacije. Ko zamenjamo računalnik in potem še operacijski sistem, smo jih "pokurili" in slovar postane neuporaben! Kaj pa v knjižnici? Prvo življenje mu pokuri že katalogizator! Zato imamo lahko v knjižnici tak slovar praviloma nameščen samo na enem izbranem računalniku, kar je ob današnji računalniški opremljenosti knjižnic za uporabnika že huda omejitev.
V ta paragraf sodi tudi založeno, pozabljeno, izgubljeno geslo za namestitev slovarja s fizičnega nosilca ali ob nakupu na internetu. Koda za namestitev ji pravijo najpogosteje, včasih je na embalaži, Elsevier jih je nekoč pošiljal v klasičnem pismu, prenekatera danes pride po elektronski pošti. Kdo ve, kje jo bom iskal čez nekaj let, ko bom zamenjal računalnik, operacijski sistem ali kar oboje . . .

Prostor - skladovnica tiskanih slovarjev je v sodobnem stanovanju mora, ki prej ko slej pripelje do kritične situacije. Pa police se tako rade krivijo! In nabira prah . . . S CD-ROM-i in DVD-ji teh težav ni toliko, za spletne slovarje pa tako nikoli ne vemo, kje so shranjeni in kje "se vrtijo". Zato pa je treba imeti prostor za računalnik, kar si je danes že skoraj vsakdo priboril. Knjižnice utegnejo s tem še vedno imeti težave, prav tako z izposojanjem slovarjev na fizičnih nosilcih. Nerodno je tudi takrat, ko je treba imeti za branje ali študij tradicionalne knjige v čitalnici ves čas ob sebi računalnik za vsak slučaj, če bo treba pokukati v slovar.

Čas - če imam tiskani slovar v polici za seboj, je seveda enostavneje in mnogo hitreje stegniti roko, spihati s knjige prah in jo odpreti, kot prižigati računalnik in potem v neskončnost čakati, da se okna povsem vzpostavijo. Pri malce starejšem računalniku utegne to trajati in trajati. Tudi odzivnost spletnih sistemov in komunikacijskih povezav je lahko včasih utrujajoče počasna, celo ob nemogočih urah sredi noči, ko pričakujemo, da je sistem neobremenjen. Pa ni, ker je morebiti na nekem drugem kontinentu, kjer so pravkar pozajtrkovali!

Prihodnjič: Z žepno knjižico ali igračko na počitnice?

Hieronymus Megiser: Dictionarium quatuor linguarum . . . 1592, pa še vedno deluje!