Kdo še potrebuje abecedo?

Študijska risba analize latiničnih kapitalk. Naj mi kolegi, ki razumejo latinsko, ne zamerijo skoraj politične konotacije spodnjega napisa. © University of Delaware Library. An Alphabet Exhibition.

V objavi Pozabnice v bibliotekarstvu sem zadnjič razpredal o nekoč živahnih in iskrivih besedah, ki pa danes vendarle zamirajo in se v sodobnem jeziku več ne uporabljajo. Razvoj stroke in predvsem tehnologij, ki jih stroka uporablja, je vpeljal množico novih konceptov in terminov, prenekateri stari in doslej uporabljani pa več nimajo razloga za obstoj. Mnoge besede in besedne zveze zato tonejo v pozabo in se jih tu in tam spomnimo samo še z nostalgijo, nekaterih več ne razumemo, zato pravega razloga za obstoj v sodobnem jeziku več nimajo. Marsikatere med njimi bomo pogrešali, seveda le tisti, ki smo jih poznali.

Danes še nekaj besed o pozabnicah, pretežno se bom seveda posvečal besedam in besednim zvezam na področju bibliotekarstva, pri tem pa se bom omejil na tiste, ki so bile še pred kratkim žive in smo jih tekoče uporabljali. Poimenovanj iz bolj oddaljene preteklosti se bom izognil, čeprav jih še srečujemo v strokovni literaturi (kot npr. vrste zgodovinskih vezav in pisav, antična in srednjeveška poimenovanja kot so kapsa, skriptorij, armarij ipd.). Pri razlagah se bom skliceval na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletnem portalu Termania.

Že površno in povsem naključno brskanje po slovarju se pokaže kot zelo uspešno in v nekaj minutah se nakopiči obsežen nabor bibliotekarskih terminov na poti pozabe. Ampak začnimo na začetku abecede, kot se reda navajenim bibliotekarjem spodobi. Že na prvi strani slovarja gospodari abeceda z množico izpeljank in sestavljenk, skupaj z alfabetom jih imata skoraj štirideset. Abecedo in abecednik še poznamo in uporabljamo, pogosto sicer tudi v prenesenem pomenu kot začetek, prvo branje, prve informacije o nečem (poguglajte abeceda seksa za besedila ali slike in vam bo vse jasno), abecednik pa je še vedno pogost naslov knjižice za učenje branja in pisanja, čeprav se vprašam, ali današnji šolarji še znajo na izust zrecitirati abecedo (kaj šele naprej in nazaj!) in ali vedo, kje imajo mesto q, w, x in y. Saj vemo, da tudi mi prekaljeni veterani podlegamo urejevalnikom besedil in označujemo točke v besedilu a, b, c, d, e . . . in se odpovemo č-ju. Pri tem se najpogosteje ne zavedamo, da imamo še srečo s to svojo slovensko gajico in samo 25 črkami (no, nekaj smo jih še dodali in že čisto posvojili z angleščino pa še bolj z internetnim žargonom). Že nam dokaj bližnja slovaška abeceda ima skupaj kar 46 znakov, od tega 26 osnovnih črk, 17 z diakritičnim znamenjem in 3 digrafe (črka, ki je sestavljena iz dveh črk, vendar se obravnava kot ena sama), pravilno zaporedje teh 46 znakov po abecedi pa je seveda štorija zase. Estonska abeceda se nekoliko razlikuje od naše na prav poseben način. Pozna 32 črk, vendar se C, F, Q, W, Y in Y pojavljajo samo v besedah tujega izvora, bodite pa pozorni na zaporedje črk za Ž-jem! Ko smo s slovaškimi in estonskimi kolegi z računalnikom pripravljali tiskani bibliotekarski terminološki slovar za ta dva jezika, sem si že takrat prislužil zajeten šop sivih las in posvetlitev vseh ostalih!

Slovaška abeceda z množico diakritičnih znakov.	Estonska abeceda. Bodite pozorni na zaporedje znakov za črko Ž!

Zastarelo sopomenko alfabet smo že skoraj pozabili in je več ne uporabljamo, podobno je z azbuko, za katero navadno uporabljamo besedno zvezo cirilska oz. cirilična abeceda in glagolska abeceda. Tudi poimenovanja podrobne delitve na grobo, fino, notranjo, strogo abecedo, ki opisujejo način razvrščanja v skupine in/ali v zvezno zaporedje ter nivo upoštevanja črk znotraj besede, niso več potrebna, saj se ob računalniških obdelavah podatkov s tem vsakodnevno nihče več ne ukvarja.

abecéda -e ž ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; sin. alfabet (2); prim. alfabet (1), azbuka alfabét -a m 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v grščini; prim. abeceda, azbuka 2. zastar., gl. abeceda ázbuka -e ž ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici; prim. abeceda, alfabet (1) gróba abecéda -e -e ž abecedna razvrstitev po začetni črki iztočnic, ki se uporabi v prvi fazi postopka abecediranja; ant. fina abeceda , stroga abeceda, notranja abeceda fína abecéda -e -e ž abecedna razvrstitev po vseh črkah iztočnice in nato besed, ki sooblikujejo značnico, geslo, naslov; sin. notranja abeceda (2); ant. groba abeceda notránja abecéda -e -e ž 1. razvrstitev bibliografskih ali kataložnih enot v okviru iste značnice, gesla po abecedi naslovov ali drugih elementov 2. abecedna razvrstitev po vseh črkah iztočnice in nato besed, ki sooblikujejo značnico, geslo, naslov; sin. fina abeceda, stroga abeceda; ant. groba abeceda stróga abecéda -e -e ž razvrstitev značnic, gesel, naslovov tako, da je upoštevana abeceda vseh črk in zaporedje drugih dogovorjenih znakov; sin. notranja abeceda (2); ant. groba abeceda

Dva primera izbire načina ureditve prikaza rezultatov iskanja.

Danes ga ni več med nami junaka, ki bi hotel ali moral ročno in "na pamet" razporejati karkoli po abecedi in upoštevati pravila, ki so bila včasih postulat pri delu urednikov katalogov in bibliografij. Sedaj torej nič več ne abecediramo in ne razvrščamo po abecedi, pa tudi abecedna ureditev ni več pomembna. Ste se kdaj vprašali, če je elektronska izdaja SSKJ-ja urejena po abecedi? Najbrž je, pa mi je prav malo mar tudi če ni, saj to ne vpliva na njegovo uporabnost. Pa računalniški knjižnični katalog, kako je urejen? Danes pač izberemo iz spustnega menija in pritisnemo na gumb . . . in stvari so razvrščene po naši želji. No, skoraj. V izbiri se abeceda nič več ne omenja, rezultati so tako lahko razvrščeni "po avtorju" in vsi vemo, da so to imena avtorjev, razvrščena po abecedi. Ne avtorji in avtorice na pločniku po spolu, starosti, velikosti, kilaži ali kako drugače.

abecedíranje -a s razvrščanje, urejanje po abecedi; sin. abecedno razvrščanje, alfabetiranje abecedírati -am dov. in nedov. razvrščati, urejati po abecedi; sin. alfabetirati abecédno razvŕščanje -ega -a s gl. abecediranje alfabetíranje -a s gl. abecediranje alfabetírati -am dov. in nedov. gl. abecedirati abecédna uredítev -e -tve ž ureditev, pri kateri so knjižnično gradivo, bibliografski vpisi, kataložni vpisi razvrščeni po abecedi značnic, gesel, drugih elementov bibliografskega opisa, npr. imenska, geselska, naslovna, križna ureditev, ureditev črka za črko, ureditev beseda za besedo

Res pa je, da slovarji, katalogi in nekatere druge zbirke pred prikazom ali izpisom zadetke poizvedbe na nek način po svoje uredijo. Ta ureditev je lahko uporabniku tudi nerazumljiva in zares enigmatična, tako so npr. rangirani rezultati poizvedbe z Googlom ali pri sistemih za odkrivanje informacij, slovarji pa navadno prikažejo rezultate urejene po abecedi ali pa najprej rangirane in potem znotraj tega po abecedi. Tukaj pa se začnejo težave, ki jih celo med dobrimi starimi bibliotekarji le redki povsem obvladajo, ustvarjalci programske opreme pa pogosto na to sploh ne pomislijo. Gre za vprašanje zaporedja večbesednih gesel, ki so lahko po abecedi urejena beseda za besedo ali pa črka za črko. Pri prvem se upošteva presledke med besedami in morebitne posebne znake, pri drugem pa ne. Posledično seveda niti termina razporejevalna beseda niti razporejevalna črka skoraj več ne uporabljamo. Pri tiskanih terminoloških slovarjih, kjer nastopa ista nosilna beseda v večjem številu sestavljenih terminov oz. slovarskih iztočnic, je lahko to vprašanje za uporabnika ključnega pomena.

uredítev čŕka za čŕko -tve -- -- -- ž abecedna ureditev, pri kateri niso upoštevani presledki med besedami, npr. v tem vrstnem redu: Obisk v posvetovalnici, Ob stoletnici, O morju; prim. ureditev beseda za besedo uredítev beséda za besédo -tve -- -- -- ž abecedna ureditev, pri kateri je upoštevana vsaka beseda kot samostojna enota, npr. v tem vrstnem redu: O morju, Ob stoletnici, Obisk v posvetovalnici; prim. ureditev črka za črko razporejeválna beséda -e -e ž beseda v geslu, naslovu, značnici, ki pri abecedni ureditvi beseda za besedo določa mesto gesla, naslova, bibliografskega vpisa v katalogu, kazalu, bibliografiji; prim. razporejevalna črka razporejeválna čŕka -e -e ž črka v geslu, naslovu, značnici, ki pri abecedni ureditvi črka za črko določa mesto gesla, naslova, bibliografskega vpisa v katalogu, kazalu, bibliografiji; prim. razporejevalna beseda

ureditev črka za črko	ureditev beseda za besedo
Obisk v posvetovalnici       Ob stoletnici       O morju	O morju       Ob stoletnici       Obisk v posvetovalnici

Primera abecednega razvrščanja po sistemu črka za črko in beseda za besedo.

Tudi pri elektronskem katalogu ne pomislimo, da je pravzaprav urejen po nekem nam povsem neznanem sistemu, najbrž po identifikacijskih številkah in datumu vnosa podatkov. Njegovo urejanje (po abecedi ali kako drugače) ni več potrebno, kataložnih listkov ni več, da bi jih moral kdo uvrščati oz. vlagati v katalog in tako katalog tudi urejati. Zato tudi tovrstnega urednika kataloga ni več. Urednik kataloga počne danes vse kaj drugega.

urêjanje katalóga -a -- s razvrščanje kataložnih enot po formalnih in/ali vsebinskih vidikih; sin. redakcija kataloga (2); prim. vodenje kataloga, vzdrževanje kataloga vláganje v katalóg -a -- -- s uvrščanje kataložnih listkov v listkovni katalog; prim. uvrščanje v katalog, pravila za uvrščanje uvŕščanje v katalóg -a -- -- s razporejanje kataložnih listkov v katalog; prim. vlaganje v katalog, pravila za uvrščanje uredník katalóga -a -- m knjižničar (1), ki ureja katalog

Ker združuje računalniški katalog praviloma vse vrste nekdanjih klasičnih katalogov ne glede na njihovo ureditev v en sam katalog, so postala odveč tudi njihova poimenovanja. Danes bi lahko rekli, da je vsak računalniški katalog tudi abecedni imenski, abecedni stvarni, križni katalog ipd.

abecédni iménski katalóg -ega -ega -a m (krat. AIK) katalog (1), urejen po abecedi imen avtorjev ali stvarnih naslovov; sin. nominalni katalog abecédni katalóg -ega -a m po abecedi urejen popis knjižničnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog, abecedni stvarni katalog, naslovni katalog, križni katalog; sin. alfabetski katalog AIK AIK-ja [aiká] m krat., gl. abecedni imenski katalog krížni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem je v eno abecedno zaporedje združenih dvoje ali več abecednih katalogov, in sicer abecedni imenski, abecedni stvarni in naslovni katalog abecédni stvárni katalóg -ega -ega -a m (krat. ASK) stvarni katalog, urejen po abecedi predmetnih oznak;sin. abecedni geselski katalog, besedni katalog, geselski katalog, abecedni predmetni katalog, predmetni katalog, geselski stvarni katalog; prim. sistematski katalog, stvarni katalog

Današnje razmišljanje je treba razumevati v kontekstu sodobne, to je današnje bibliotekarske terminologije, ko se ti termini v vsakodnevni praksi (skoraj) več ne uporabljajo. S tem pa jim nikakor ne odrekam pomembnosti in vloge v bibliotekarski terminologiji včerajšnjega dne, to dokazuje tudi njihova bogata zastopanost v Bibliotekarskem terminološkem slovarju in strokovnih besedilih, zajetih v besedilnem Korpusu bibliotekarstva, kjer se uvršča termin abeceda na seznamu pogostosti pojavljanja okrog 1200. mesta, abeceden pa 320. mesta.

S tem rešta potencialnih pozabnic v bibliotekarstvu seveda še zdaleč ni izčrpana. Kaj več o nekaterih drugih terminih, ki tonejo v pozabo, pa kdaj drugič. Če se spomnite česa zanimivega, sporočite!

Prva stran tiskane izdaje Bibliotekarskega terminološkega slovarja.
Pa naj mi še kdo reče, da brskanje po tiskanem slovarju ni zanimivo in vznemirljivo!

Pozabnice v bibliotekarstvu

Nekoč je bil gibki disk. Pa ta še ni največji!

Jezik se nenehno spreminja in besedni zaklad, ki ga uporabljamo danes, bo mogoče čez sto let ali nekaj več že zatonil v pozabo. Ob tem seveda nenehno nastajajo nove besede in besedne zveze, mnoge med njimi prihajajo v slovenščino iz drugih jezikov, najpogosteje seveda iz angleščine. Pridejo, se razširijo in udomačijo, dokler ne postanejo enakopraven del skupnega splošnega ali strokovnega jezika. Vse to se dogaja tiho, pravzaprav samo od sebe in pogosto (skoraj) neopazno. Slovarji se praviloma posvečajo obravnavi in dokumentiranju sodobnega jezika, vendar nam že površno listanje po katerem od teh (v ta namen so tiskani slovarji v veliki prednosti pred elektronskimi) postreže z besedami, ki nas spominjajo na preteklost, morebiti celo na otroštvo, v strokovnih slovarjih pa na študentska leta ali začetke strokovnega dela. To so besede, ki postajajo preteklost in se v sedanjosti le še izjemoma uporabljajo, najpogosteje jih zasledimo le še ob prebiranju starejših besedil ali ob kofetkanju in modrovanju blondink in hokejistov (sivolasih gospa in priletnih gospodov s palico). Le kdo še danes zavrti telefon ali posluša kasete? Kdaj ste zadnjič videli mladenko z natupirano frizuro ali babico s trajno? Še veste, kaj so grafoskop, episkop in diaprojektor, pa nalivnik (bognedaj penkalo), črnilnik in indigio papir? Kdo od mladih še ve, kakšen je računalnik z disketnikom in zakaj rečemo, da je treba dvakrat na leto premakniti urne kazalce? Mnoge besede in besedne zveze tonejo v pozabo in se jih tu in tam spomnimo samo še z nostalgijo, nekaterih več ne razumemo, zato pravega razloga za obstoj v sodobnem jeziku več nimajo. Marsikatere med njimi bomo pogrešali, seveda le tisti, ki smo jih poznali.

Nekaterim od teh je namenjena tokratna objava. Na misel, da bi se posvetil njihovemu spominu, sem prišel, ko sem pred nedavnim v tujini zabiljal deževno dopoldne v knjigarni in seveda kupil knjigo, pa še eno in še eno . . . Ena od teh so Potopljeni besedni zakladi: Besede, ki jih bomo pogrešali (naslovnica je na sliki levo spodaj), Dudnov slovarček besed, ki v nemškem jeziku izginjajo ali so že poniknile iz rabe. Poleg tega svetim v FB skupini s posrečenim imenom Pozabnice, ki se opisuje kot srečališče "Za vse, ki cenite in spoštujete besede, ki počasi odhajajo v pozabo". Tam sem si tudi izposodil naslov za tokratno objavo. Razvoj stroke in predvsem tehnologij, ki jih stroka uporablja, je vpeljal množico novih konceptov in terminov, mnogi stari in doslej uporabljani pa več nimajo razloga za obstoj. Ljubkovalno jim bom rekel pozabnice, nekoč živahne in iskrive besede, ki zamirajo in tonejo v pozabo.

Pretežno se bom seveda posvečal besedam in besednim zvezam na področju bibliotekarstva, pri tem pa se bom omejil na tiste, ki so bile še pred kratkim žive in smo jih tekoče uporabljali. Poimenovanj iz bolj oddaljene preteklosti se bom izognil, čeprav jih še srečujemo v strokovni literaturi (kot npr. vrste zgodovinskih vezav in pisav, antična in srednjeveška poimenovanja kot so kapsa, skriptorij, armarij ipd.). Pri razlagah se bom skliceval na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletnem portalu Termania.

Že površno in povsem naključno brskanje po slovarju se pokaže kot zelo uspešno. V ta namen je gotovo prikladnejše brskanje po tiskanem slovarju, nato pa seveda vzporedna uporaba kombinacije tiskanega in elektronskega slovarja. V nekaj minutah se nakopiči obsežen nabor terminov na poti pozabe, npr. izposojevalni listek, kataložni listek, kataložni predalček, kataložni pregradnik, listkovni katalog, knjižni katalog, disketnik, disketni pogon, kmalu tudi že CD in za njim DVD, gibki disk, disketa, iglični tiskalnik, numerator, OPAC terminal, ciklostil, šapirograf, kolportaža, jugoslavika, KWIC, KWAC, KWOC, robno kazalo, knjižno znamenje, tipkopis, v pozabo gre že tudi še pred nekaj leti živa splošnoizobraževalna knjižnica. Pa poskusimo narediti iz tega sračjega gnezda vsaj nekaj reda.

Velik dosežek slovenskih knjižnic je prav gotovo že dalj časa visoka stopnja avtomatizacije njihovega poslovanja in povezovanja računalniških katalogov v skupen sistem. Koncept računalniškega kataloga (nekoč se mu je reklo računalniško podprti katalog, na srečo je to že dolgo pozabnica!) in njegova vsestranska funkcionalnost že dolgo več ne potrebujeta ločenih katalogov glede na vsebino in ureditev. Vsa ta poimenovanja gredo torej v pozabo, ostala bodo le še v proučevanju zgodovine knjižnic in knjižničnih katalogov.

V Bibliotekarskem terminološkem slovarju na spletnem portalu Termania najdemo več kot sto terminov z nosilno besedo katalog, zato naj izberem le nekaj takih, ki bodo v vsakodnevni strokovni rabi izginili, če se jim to že ni zgodilo: abecedni katalog, abecedni geselski katalog, abecedni imenski katalog, AIK, akcesijski katalog, analitični katalog, ASK, centralni katalog, Centralni katalog knjižnic Slovenije, čitalniški katalog, decimalni katalog, deljeni katalog, dodatni katalog, formalni katalog, geselski katalog, imenski katalog, inventarni katalog, knjižni katalog, križni katalog, kronološki katalog, kumulativni katalog, listkovni katalog, lokacijski katalog, predmetni katalog, matični abecedni imenski katalog, matični katalog, naslovni katalog, osnovni katalog, pomožni katalog, predmetni katalog, prezenčni katalog , signaturni katalog, sistematski katalog, tematski katalog, topografski katalog, UDK-katalog.

Z računalniškim katalogom so povsem izginili tudi različni listki, npr. bralni listek, geselski listek, izposojevalni listek, kataložni listek, knjižni listek, listek centralne katalogizacije, matični listek, nadaljevalni listek, napotilni listek, pomožni list, pregledni listek, začasni list,
prav tako tudi kartice, npr. aperturna kartica, luknjana kartica, mikrofiš kartica, mikrokartica, robno luknjana kartica, vizualna kartica, analitična kartica, dokumentacijska kartica, referatna kartica.
Listek s popravki, torej errata ali corrigenda, žal tudi izginja iz vsakodnevne rabe, čeprav se napake v tiskanih besedilih množijo kot uši na potepuškem psu, kar pa mnogih založnikov nič kaj ne vznemirja.

Iz vsakodnevne rabe izginjajo tudi poimenovanja s klasičnim katalogom povezanih predmetov, npr. kataložna kartica, kataložn listek, kataložna omarica, kataložni opornik, kataložni predal, kataložni pregradnik, jahač, opornik listkov, razporejevalka, šibika,

Podobno se je godilo poimenovanjem iz družine terminov kazalo in indeks. Izginjajo tista, ki zaradi računalniškega iskanja in uporabe elektronskih virov niso več potrebna, npr. analitično kazalo, besedno kazalo, kazalo naslovov, križno kazalo, permutirano kazalo, analitični indeks, dodatni indeks, imenski indeks, permutirani indeks, stvarni indeks. Tisti termini pa, ki poimenujejo kazala/indekse v tiskanih publikacijah, se ohranjajo, npr. (abecedno) kazalo oseb, krajev, bibliografsko kazalo, imensko kazalo, robno kazalo (natisnjeno ali vrezano na obrezi slovarja, leksikona). Prav tako množica terminov, povezanih z računalniškim indeksiranjem in podatkovnimi zbirkami. Veliki šampion je citatni indeks oz. citatno kazalo, ki na pogostosti uporabe samo pridobiva.

S prihodom novih medijev in različnih oblik publikacij se je nabor novih terminov samo povečal (npr. e-knjiga in elektronska knjiga, e-časopis in elektronski časopis, spletna publikacija, spletna objava, internetna objava, e-bralnik in elektronski bralnik ipd.) in ponekod povzročil nemalo zadreg (npr. različno tolmačenje, kaj je e-knjiga in kaj to ni, gl. E-knjiga in/ali digitalna knjiga?, ali kritično gledanje na razlikovanje Elektronski slovar in "slovar v elektronski obliki"). Stara, doslej uveljavljena poimenovanja se praviloma ohranjajo, izjeme so npr. kolportaža, akviziter, akviziterski izvod, iz rabe pa so se že skoraj povsem umaknila nekatera poimenovanja zastarelih tehnologij, npr. kaseta, zvočna kaseta, slušna kaseta, avdiokaseta, glasbena kaseta, govorna kaseta, videokaseta, OPAC terminal, kaseta, disketa, gibki disk, disketnik, v kratkem se bo to zgodilo tudi nekaterim drugim nosilcem (npr. CD, CD-ROM, DVD in izpeljanke, Blu-ray ali BD pa nikoli ni zares prišel v bibliotekarsko terminologijo, tudi z računalniškimi trakovi se nismo nikoli kaj dosti ukvarjali). Tukaj ne smemo pozabiti pisalnega stroja, ki je po dolgem sobivanju z bibliotekarji skoraj v trenutku izginil s pisalnih miz, in njegovega izdelka (tipkopis, pa tudi ciklostil in šapirograf).

Poimenovanje knjižnice se je že v preteklosti precej spreminjalo (Kako je bukvarnica knjižnica postala) in bukvišče, bukvarnica, bukvohranišče, knjigarnica ter podobna navlaka so že zdavnaj zastarele in več ali manj pozabljene besede. Nekaterih vrst knjižnic več ni in v pozabo gredo tudi njihova poimenovanja, npr. čitalniška knjižnica, delavska knjižnica, deželna knjižnica, dijaška knjižnica, gimnazijska knjižnica, kaznilniška knjižnica, ljudska knjižnica, okrajna knjižnica, okrožna knjižnica, prosvetna knjižnica, sindikalna knjižnica. Tudi splošnoizobraževalna knjižnica, ki se je priljubila s kratico SIK, se več ne uporablja, nadomestila jo je splošna knjižnica, ker tako veleva Zakon o knjižničarstvu.

Nemški slovarček pozabnic. Duden, 2016.

Ni še dolgo tega, kar je bilo to glavno orodje katalogizatorja . . . Tudi pisalni stroj bo kmalu pozabnica. . . . in numerator (še vedno) inventarizatorja.

Kaj več o nekaterih drugih terminih, ki tonejo v pozabo, pa kdaj drugič. Če se spomnite česa zanimivega, sporočite! Lahko tudi kaj napišete in bomo objavili.

Tablica tako in drugače

Deklica v osnovni šoli piše na skrilasto tablico. Babgladeš danes. © UNESCO Media Services

Sem pripadnik generacije, ki je vse faze izobraževanja preživela s tablo, pred njo ali ob njej, krojila nam je življenje. Tista črna tabla, po kateri se je pisalo s kredo, ki je v nerodnih rokah divje škripala, da so šli lasje pokonci in elektrika po živcih, spomnim se, da smo pobalini neki učiteljici to počeli zanalašč. Dežurni smo morali tablo med odmorom pobrisati in če je bila goba suha, se je kadilo ko hudič in na parketu se je nabirala bela prašna preproga, ki smo jo potem raznosili po celem razredu. Če je bila goba mokra, se je kreda razmazala po tabli in se potem pisanja na poflekani sivini skoraj ni videlo. Redko je bilo prav. In ta ista tabla nam je krojila tudi usodo, pred njo smo se potili in mencali, mrzlično v odrevenelih možganih in s pogledom po razredu iskali odrešilen odgovor na nemogoča vprašanja. Redko je bilo prav.

Različne tabli podobne pisne podlage je uporabljal homo litteratus skozi vso svojo razgibano zgodovino vse od trenutka, ko si je zaželel, da bi lahko na skali narisane podobe odnesel s seboj na dolga popotovanja ali v novo domovanje, pa vse do danes, ko na tablici prenašamo naokrog vse od knjig, fotografij in bančnih računov do telefona, glasbe in zemljevidov. Tudi Mojzes je pisal po njih in jih potem v besu metal naokrog. Njegove so bile še velike in težke, potem pa so postale vse manjše in lažje, prenosljive in mnogo bolj praktične za pisanje in večkratno uporabo. Več tisočletij, prav do pred kratkim, so delovale brez baterij . . .

Razvoj človeške civilizacije in pismenstva lahko spremljamo tudi skozi razvoj pisal in pisalnih podlag. Te so bile zaradi relativne cenenosti in masovne izdelave, robustne odpornosti in večkratne uporabljivosti pogosto v obliki tablic ali ploščic iz različnih materialov. Šolske tablice so skozi zgodovino predstavljale pisalno podlago, ki je bila pomemben učni pripomoček posameznika, mnoge so bile namenjene tudi poslovni in uradni uporabi.

Sumerci so na področju Mezopotamije že kakih 3.500 let pr. n. št. vrezovali in vtiskovali piktograme in kasneje klinopisna besedila v vlažne, za dlan velike glinaste tablice. Za risanje in pisanje so uporabljali zašiljeno pisalo iz trstene paličice, ki je imela sprva priostreno, kasneje pa topo klinasto konico, ki je v glini puščala klinaste sledi, od tod je pisava dobila ime klinopis. Tako popisane glinene tablice so nato posušili na soncu ali jih dali žgat v peči in tako povečali njihovo odpornost in trajnost, zato so dokaj dobro prestale nekaj tisočletij in jih lahko občudujemo še danes. Za potrebe učenja gline niso žgali, ampak so jo ponovno pripravili za nov zapis, šolo pa so imenovali hiša tablic. Glinaste tablice so ostale v uporabi skozi bronasto in še naprej v železno dobo, zbirke dokumentov na takih ploščicah so postale prvi arhivi in hkrati pomenijo tudi začetek knjižnic, saj so bila na tablicah zapisana tudi strokovna, znanstvena in leposlovna besedila (ep o legendarnem kralju Gilgamešu je ohranjen na 12 glinenih ploščicah).

Bibliotekarski terminološki slovar je glinaste ploščice evidentiral in jih navaja takole:

glínasta plôščica -e -e ž zgod. ploščica, izdelana iz gline, sušena na soncu in kasneje žgana v pečeh, ki je ena najstarejših pisnih podlag, in na kateri se je razvil klinopis; sin. glinasta tablica, glinena ploščica, glinena tablica glínasta táblica -e -e ž zgod. ploščica, izdelana iz gline, sušena na soncu in kasneje žgana v pečeh, ki je ena najstarejših pisnih podlag, in na kateri se je razvil klinopis; sin. glinasta ploščica, glinena ploščica, glinena tablica glinéna táblica -e -e ž gl. glinasta ploščica in glinasta tablica

Glinasta tablica z napisom o distribuciji piva, najverjetneje Uruk, severni Irak, 3100-3000 pr. n. št. © KhanAcademy

slovensko glinasta tablica, glinasta ploščica, glinena tablica angleško clay tablet nemško Tontafel, Schrifttafel, Steintafel francosko tablette d'argile italijansko tavolette di argilla špansko tablilla de barro, tablilla de arcilla nizozemsko kleitablet rusko глиняные таблички srbsko glinena tablica, glinena pločica, глинена таблица, глинена плочица

Tanke lesene ploščice so uporabljali ob začetku našega štetja predvsem pripadniki rimskih legij v severni Evropi (ali pa so se samo tam ohranile v legendarnih škotskih močvirjih, kjer je mokra šota odličen konzervans; tako se je na Ljubljanskem barju ohranilo menda najstarejše doslej najdeno leseno kolo na svetu). Te tabulae ligneae so najpogosteje izdelovali iz lesa lokalnega drevja, npr. mlade breze, jelše in hrasta, debeline od 2 do 3 mm so merile okrog 20 x 8 cm, najpogosteje po dve zvezani v sredini in zloženi v diptih, da so bile manjše za prenašanje in besedilo v sredini zaščiteno. Nanje so pisali s tinto, ki je imela za osnovo zdrobljeno oglje. Besedila vsebujejo vojaške zapise, pogosto v zvezi z oskrbo legij, vendar tudi osebna pisma legionarjev svojcem. Kot pisna podlaga so bile mnogo cenejše, lažje dobavljive in predvsem bolj odporne kot papirus.
Nekaj podobnega tudi pri nas ni neznano. Fužinarji na Gorenjskem so npr. uporabljali za razvid nad svojim poslovanjem s kovači in oglarji lesene obračunske knjige – z usnjenimi trakovi povezane lesene ploščice, na katere so zapisovali posebne znake (gl. Židov. N.: Rovaši, 2010).

Lesene tablice (182 mm), pismo Oktavija Kandidu o dobavi pšenice, kož in kit. Vindolanda (Britanija), konec 1. ali začetek 2. stoletja n. št. © Wikipedia

slovensko lesene ploščice, lesene tablice angleško wooden tablets nemško hölzerne Täfelchen francosko tablettes de bois italijansko tavoletta di legno špansko tablillas de madera rusko деревянные таблички, деревянные дощечки srbsko drvene pločice, дрвена плочица

S šilasto konico stilusa so antični Grki in Rimljani vrezovali črke v površino povoščene tablice, imenovane tabula cerata, s ploščatim lopatičastim delom pa so posamezne črke ali besede po potrebi lahko tudi izbrisali. Za brisanje celotnega besedila tablice so uporabili posebno večjo lopatico, imenovano spatula, s katero so lahko vosek enakomerno izravnali po celotni površini (od tod izraz tabula rasa, prazen, nepopisan list, nekdo, ki ničesar ne ve), najbolje ga je bilo predhodno segreti z roko, še hitreje pa so to opravili, če so tablico izpostavili soncu. Nosilna podlaga je bila lesena tablica, visoka od deset do dvajset centimetrov in široka od šest do petnajst centimetrov, ki je imela kak centimeter širok okvir. Lahko je imela dve ali več strani, ki so bile med seboj povezane z vrvico ali žico in tako že nekoliko spominjala na današnjo knjigo. "Strani" so bile prevlečene s čebeljim voskom črne ali rdeče barve. Povoščene tablice so uporabljali predvsem za vsakodnevno rabo (za račune in dopise), še posebej pa so bile priročne za pisanje v šoli. Njihova uporaba se je iz antičnih časov nadaljevala vse do Srednjega veka, v poslovnem svetu pa ponekod celo vse do 19. stoletja.
Bibliotekarski terminološki slovar povoščene tablice evidentiral in jih navaja takole:

povoščêna plôščica -e -e ž (lat. tabula cerata) zgod. antična pisna podlaga v obliki lesene ploščice, prevlečene z voskom; sin. povoščena tablica, voščena tablica; prim. diptih, triptih, poliptih povoščêna táblica -e -e ž (lat. tabula cerata) zgod. antična pisna podlaga v obliki lesene ploščice, prevlečene z voskom; sin. povoščena ploščica, voščena tablica; prim. diptih, triptih, poliptih voščéna táblica -e -e ž zgod. antična pisna podloga v obliki lesene ploščice, prevlečene z voskom; sin.povoščena ploščica, povoščena tablica; prim. diptih, triptih, poliptih tábula ceráta -e -e ž lat., gl. povoščena ploščica in povoščena tablica

Lesena povoščena tablica z bronastim stilusom in "radirko". Egipt okrog 600 n. št. © HistoryofInformation.com

slovensko voščena tablica, povoščena tablica, povoščena ploščica angleško wax tablet nemško Wachstafel francosko tablette de cire italijansko tavoletta cerata špansko tablilla de cera nizozemsko wastafeltje rusko восковая табличка srbsko voštana pločica, voštana tablica, воштана таблица, воштана плочица

Skrilasta tablica naj bi se kot pisna podlaga pojavila v 14. ali 15. stoletju, izdelana je iz tanke ploščice skrila, temno sive metamorfne kamenine, ki se z lahkoto cepi in se je marsikje po svetu (tudi pri nas) uporabljala za strešno kritino. Ploščica velikosti okrog 10 x 15 cm ali 17 x 25 cm je vgrajena v lesen okvir, spremlja pa jo manjša krpica ali gobica za brisanje, navadno pritrjena na okvir z vrvico. Po potrebi sta bili lahko dve tablici povezani in zloženi v diptih, v pomoč pri pisanju so bile lahko v ploščico vgravirane vodoravne črte kot v zvezku. Množično so jih uporabljali v industriji in transportu (popisovanje zalog blaga in sledenje med prevozom) ter mornarici (zapisovanje geografske lokacije ladje na morju). V šolah so jih začeli uporabljati šele v začetku 19. stoletja kot cenejšo alternativo dragemu papirju. Na skrilaste tablice so učenci pisali bodisi s kredo ali s t. i. "kamenčkom", kar je bilo popularno ime za pisalo, narejeno iz skrila. Skrilaste tablice so v šolah uporabljali še dolgo po 2. svetovni vojni, ponekod v Nemčiji na primer vse tja do leta 1970. Naslovna slika kaže, da so skrilaste tablice ponekod po svetu v šolah še vedno v uporabi.

Skrilasta tablica viktorijanskiega šolarja, 19.stoletje. Lesen okvir 27,5 cm x 20,5 cm, danes bi bila to 12" tablica. © Object Lessons

slovensko skrilasta tablica angleško slate nemško Schiefertafel francosko ardoise italijansko ardesia špansko pizarra (tablilla) nizozemsko lei, lei schrijfplank rusko аспидная доска, грифельная доска srbsko pločica od škriljevca, таблица од шкриљца

Grafična tablica je elektronska vhodna naprava, namenjena predvsem risanju ali prostoročnemu pisanju kot v klasični beležnici. Uporabnik z roko po ravni površini premika elektronsko pero ali kazalec, računalnik pa s spremljanjem položaja peresa omogoča vnašanje risb, diagramov, pisanja itd. Grafično tablico se najpogosteje uporablja s programi za obdelovanje fotografij, risb, prostoročne pisave ipd., zato utegne napredek pri prepoznavanju prostoročne pisave uporabnost grafičnih tablic še povečati.

Grafična tablica s peresu podobnim stilusom. © Wikipedia

slovensko grafična tablica angleško graphic stablet, drawing tablet,digital drawing tablet, pen tablet, digital art board nemško Grafiktablett, Digitalisiertablett, Digitizer, Pen Tablet francosko tablette graphique italijansko tavoletta grafica, tavoletta elaboratrice špansko tablet digitalizadora, tablet gráfica nizozemsko grafisch tableau, tekentablet rusko графический планшет

Prikaz tablice v filmu 2001: Odiseja v Vesolju, S. Kubrick 1968 © Wikipedia

Termina tablični računalnik in tablica se uporabljata (skoraj) sinonimno, majhno razlikovanje lahko včasih zasledimo tam, kjer je govora o nekaterih dodatkih kot je npr. snemljiva tipkovnica. Gre za majhen, predvsem zelo tanek prenosni računalnik z zaslonom na dotik, ki je po diagonali večji od 18 cm, brez miške in tipkovnice. V angleščini se za nekatere modele (ponovno) uporablja poimenovanje slate (skrilasta ploščica). Od podobnih dlančnikov se tablični računalniki ločijo po tem, da so po preostalih specifikacijah povsem podobni klasičnemu osebnemu računalniku, na katerega je možno namestiti vso standardno programsko opremo. Praviloma omogočajo brezžično povezovanje v omrežje, nekateri enostavnejši modeli pa so lahko cenovno zelo ugodni, zato ponekod uspešno prodirajo tudi v šolsko okolje in šola ponovno postaja hiša tablic kot v sumerskih časih. Glede na nekatere lastnosti, operacijski sistem, velikost in dodatke (npr. tipkovnica) se tablice delijo na več podskupin, npr. slate, mini tablet, phablet, convertible, hybrid, 2-in-1 tablet, gaming tablet, booklet in še kaj.

Obliko in osnovni koncept tabličnega računalnika je zasnoval in prikazal že sredi 20. stoletja Stanley Kubrick v filmu 2001: A Space Odyssey, prvi prototipi pa so nastali v zadnjih dveh desetletjih preteklega stoletja. Leta 2010 je prišel na tržišče iPad kot prvi tovrstni masovni proizvod z uporabniško prijaznim zaslonom na dotik in lastnim operacijskim sistemom.

Sodobna tablica z zaslonom na dotik, vrača se tudi stilus. © Graphic Speak

slovensko tablica angleško tablet nemško Tablet francosko tablette, tablette numérique, tablette tactile, tablette électronique, ardoise, ardoise électronique, ardoise tactile italijansko tablet, tavoletta elaboratrice špansko tableta, pizarra nizozemsko tablet rusko планшет srbsko tablet, таблет

Tablični računalnik s stilusom in snemljivo tipkovnico. © Wikipedia

slovensko tablični računalnik, računalniška tablica, tabličnik angleško tablet computer nemško Tablet-Rechner, Tabletcomputer, Tablet-PC, Flachrechner francosko ordinateur portable ultraplat italijansko tablet computer, tablet pc špansko ordenador pizarra, tableta (computadora) nizozemsko tabletcomputer, tablet-pc rusko планшетный компьютер, электронный планшет srbsko tablični računar, таблични рачунар

Srednjeveški žepni notesnik. Beležka je vezana v izvotleno kost, "listi" pa prevlečeni s čebeljim voskom.

Rokovanje s povoščeno tablico.