Euro-English?

Zaradi današnje podobnosti med večino evropskih jezikov in nekaterimi azijskimi jeziki so jezikoslovci domnevali, potem pa tudi dokazali, da ti jeziki, med njimi tudi slovenščina, izvirajo iz skupnega indoevropskega prajezika, ki je samo eden od številnih prajezikov, oblikovanih po svetu. S preseljevanjem ljudstev se je širil iz pradomovine med Karpati in Altajem proti Indiji, Mali Aziji in Evropi, v novih domovinah so plemena izgubila stik med seboj ali se pomešala, zato so se jeziki v novih razmerah razvijali po svoje (biblijska zgodba o Babilonskem stolpu in premešanih jezikih), kljub temu pa so se ohranile nekatere sorodnosti in presenetljive podobnosti, ki so opazne še danes. Jeziki so si na prvi pogled in po splošnem prepričanju zelo različni, tako različni, da pogosto slišimo stavek "V tem jeziku pa ne razumem niti besede!". Z nekaj poznavanja pravil, ki so določala razvoj jezikov, pa postanejo te razlike pogosto premostljive in sorodstvene vezi med jeziki spet pridejo na dan. Šaljiv ilustrativen primer je spodnje preoblikovanje besedila, ki se z nekaj pritiski na tipke pred našimi očmi prelevi iz enega (navidezno) v drug jezik.

The European Commission has just announced an agreement whereby English will be the official language of the EU rather than German which was the other possibility. As part of the negotiations, Her Majesty’s Government conceded that English spelling had some room for improvement and has accepted a five year phase-in plan that would be known as “Euro-English”. In the first year, “s” will replace the soft “c”. Sertainly, this will make the sivil servants jump with joy. The hard “c” will be dropped in favour of the “k”. This should klear up konfusion and keyboards kan have 1 less letter. There will be growing publik enthusiasm in the sekond year, when the troublesome “ph” will be replaced with “f”. This will make words like “fotograf” 20% shorter. In the 3rd year, publik akseptanse of the new spelling kan be ekspekted to reach the stage where more komplikated changes are possible. Governments will enkorage the removal of double letters, which have always ben a deterent to akurate speling. Also, al wil agre that the horible mes of the silent “e”s in the language is disgraseful, and they should go away. By the fourth year, peopl wil be reseptiv to steps such as replasing “th” with “z” and “w” with “v”. During ze fifz year, ze unesesary “o” kan be dropd from vords kontaining “ou” and similar changes vud of kors be aplid to ozer kombinations of leters. After zis fifz yer, ve vil hav a reli sensibl riten styl. Zer vil be no mor trubl or difikultis and evrivun vil find it ezi to understand ech ozer. Ze drem vil finali kum tru! And zen world! Vir: Bird

"Družinsko drevo" indoevropskih jezikov (Vir: The Tree of Life)

Besede, besede, besede . . .

"Besede" leta 1579 Trubar, Dalmatin, Krelj: Ta celi catehismus . . .

Besede, besede, besede . . . Citat iz Hamleta? Popevka, ki jo je pred tridesetimi leti prepevala Elda Viler? Oba namigujeta na praznost in minljivost besed, njihovo varljivost in nepomembnost, prav tako kot tudi latinski rek Verba volant, scripta manent (Besede letijo, napisano pa ostane). Pa vendar so besede najpomembnejši izum na dolgi poti človeškega razvoja. Omogočajo opisovanje predmetov in pojavov, natančno izražanje misli in čustev, njihovo sporočanje neposredni okolici, z zapisovanjem pa celo komuniciranje na daljavo in neomejeno ohranjanje v času in prostoru. Ko se je po bibličnem izročilu človeštvo, ki je preživelo vesoljni potop, selilo z vzhoda in prišlo na rodovitne planjave med velikima rekama, je začelo graditi stolp, ki naj bi segal do neba. Jahve nad tem ni bil preveč navdušen in človeško ošabnost je kaznoval tako, da je ljudi raztresel po vsem svetu in jim zamešal jezike, niso se več razumeli in s stolpom ni bilo nič, saj se niso več mogli sporazumevati. Nastali naj bi jeziki, danes je živih še okrog 6.700 jezikov, Biblija, ki o tem dogodku "poroča", pa je bila prevedena v 2287 jezikov. Slovenščina je bila med jeziki, ki so relativno zgodaj dobili celoten prevod Biblije in s tem dokazali jezikovno zrelost in dovolj bogat besedni zaklad, ki je potreben za tako zahtevno besedilo, ki je v izvirnikih uporabljalo okrog 8.700 različnih hebrejskih in 5.600 grških besed. Popularni prevod angleške ti. King James Version pozna 12.143 angleških besed (Bible - Words, Facts, Figures, Statistics, Numbers, Versions, Translations, History and Languages of the Bible).

Besedni zaklad nekega jezika je verna podoba posameznika ali ljudstva, ki ga govori, saj zrcali podobo življenjskih pogojev v preteklosti in v sedanjosti, geografskih okoliščin, domačih in poklicnih opravil, odnosov s sosedi, kulture in civilizacije, mišljenja in zgodovinskega spomina, ki ga podeduje po prednikih. Kako bogat je lahko besedni zaklad, koliko besed vsebuje?

Besedni zaklad posameznika je nabor besed v določenem jeziku, maternem ali tujem, ki jih človek pozna, razume in zna uporabljati. Besedni zaklad se širi in razvija glede na starost in izobrazbo, predstavlja pa osnovno orodje za komuniciranje in pridobivanje znanja. Bogatenje besednega zaklada je eden temeljnih izzivov učenja tujih jezikov. Otrok z naravno metodo učenja jezika zelo hitro pridobiva nove besede maternega jezika, pri dveh letih prepozna 150-300 besed, število besed po tretjem letu zelo hitro raste, saj se otrok nauči tudi do 500 besed na leto. Pri treh letih razume 800-1000 besed, do šestega leta pa že 2500-3000 besed (Otroški govor). Ocene strokovnjakov, kolikšen naj bi bil povprečen besednjak posameznika, se zelo razlikujejo, odvisne pa so seveda predvsem od jezika in tudi okolja. Najstnik naj bi ob zaključku srednje šole obvladal kakih deset do dvanajst tisoč besed, odrasli z univerzitetno izobrazbo pa vsaj dvajset do petindvajset tisoč, bolj razgledani pa celo več kot šestdeset tisoč. Pri jezikih, kjer se pisava močno razlikuje od izgovorjave, je seveda osnovno vprašanje, kdaj lahko rečemo, da nekdo določeno besedo "obvlada".

Z vidika razumevanja in reproduciranja je cela paleta nivojev znanj, ki kažejo, kako beseda postopoma in skozi določeno časovno obdobje vstopa v človekov besednjak z vsemi svojimi pomeni in pomenskimi odtenki:
     - Besede še nikoli nisem srečal
     - Besedo sem že slišal, vendar je ne razumem
     - Besedo prepoznam glede na kontekst ali govorčev ton
     - Besedo znam uporabiti in razumem njen splošni pomen, ne bi pa je znal natančno razložiti
     - Dobro poznavanje besede in njene rabe, znam jo tudi razložiti.
Z vidika bolj poglobljenega znanja je poznavanje besed dosti bolj zapleteno, pogosto ni hierarhično, zato si pridobivanje posameznih znanj ne sledi vedno v istem zaporedju. Gre za pravopis in pisno obliko besede, fonetiko z izgovorjavo, semantiko s pomenom in sporočilnostjo, družbeno zvrst in primernost rabe, kolokacijo in uporabo v kontekstu, besedne asociacije, sintakso s slovničnimi funkcijami in morfologijo glede na tvorbo besed in njihove sestavne dele.

Do neke mere se pri posamezniku razlikuje besednjak govornega izražanja, pisanja in branja, predvsem velja to za tuje jezike in takrat, kadar je med pisno in izgovorjeno obliko lahko velika razlika, ki lahko vodi do neprepoznavanja besede (v tujem jeziku navadno razumemo mnogo besed, ki pa jih ne znamo napisati, in tudi obratno, razumemo napisane besede, ki jih ne znamo izgovoriti ali jih izgovorimo napak).

Osnovno sporazumevanje v tujem jeziku naj bi menda omogočalo že poznavanje okrog 800 besed, v vsakdanjem govoru uporabljamo manj kot tri tisoč besed, kolikor zadošča tudi za branje povprečno zahtevnih besedil in samostojno učenje novih besed iz konteksta. Zanimiva je analiza Shakespearovih besedil, ki kaže, da je v času, ko je povprečen prebivalec njegovega podeželskega Stratforda uporabljal le okrog 500 besed (!), sloviti William uporabljal več kot 21.000 besed, v dramah čez petnajst tisoč in v poeziji še dodatnih sedem tisoč besed!

Koliko besed pa imajo posamezni jeziki? In v okviru jezikov specializirani podsistemi za sporazumevanje med strokovnjaki določene stroke? Jezikoslovci so mnenja, da je nemogoče prešteti vse besede kakega jezika, ker se jezik nenehno spreminja in predvsem zato, ker je nemogoče opredeliti, kaj bomo šteli kot "besedo". Jasno pa je, da so razlike med jeziki zelo velike tudi zaradi načina, kako jezik funkcionira do svojega okolja in drugih jezikov. Za angleščino je značilno, da z lahkoto sprejema besede od drugod in jih spretno "požira", nekateri jeziki pa se močno ograjujejo, taka je na primer francoščina.

O sodobnih jezikih, predvsem o besedišču angleščine in slovenščine, nekaj več v nadaljevanju prihodnjič. Prav tako o besednem zakladu strokovnih besedil s področja bibliotekarstva.

Dr. David Crystal - Words Words Words

Prestopno leto

Vir: Wikipedia

Prestopno leto imenujemo leto s 366 dnevi, ki premore za razliko od navadnega leta tudi 29. februar. Ta je v veljavi kot dodatni dan v prestopnem letu, to je prestopni dan, vse od uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582, pri nas pa uradno velja šele od leta 1919. Dodatni dan je bil vpeljan v koledar kot korektiv med časom, ki ga Zemlja potrebuje za pot okoli sonca (365,24 dneva) in koledarskim letom, to je 365 celih dni. V štirih letih se nabere iz te razlike ravno za en dan. Prestopno leto je praviloma leto z letnico, ki je deljiva s 4, je pa tudi nekaj z matematiko razloženih izjem (glej Wiki). Poleg nam znanega julijanskega in gregorijanskega koledarja rešujejo ta problem drugi koledarji, npr. koptski, kitajski, hebrejski, islamski, hindu, iranski in še nekateri drugi na različne načine, nekateri celo s prestopnim mesecem.

Angleščina ima pester nabor sopomenka za poimenovanje tega izjemnega leta: leap year, intercalary year, 366 days in bissextile year. Zanimiv je izvor tega zadnjega: v latinščini bis, dvakrat; sextus, šesti – ker se je v prestopnem letu šesti dan pred Marčevimi Kalendami 24. februarja ponovil.

Google Translate ponudi za prestopno leto v nekaterih jezikih te ustreznice:

albanščina brishtë vit baskovščina bisurte češčina přestupný rok danščina skudår esperanto salti jaro estonščina liigaasta finščina karkausvuosi francoščina année bissextile hrvaščina prijestupna godina irščina leap bliain islandščina stökkva ári italijanščina anno bisestile katalonščina any de traspàs latinščina exilient anno

latvijščina garais gads litovščina keliamieji metai madžarščina szökőév nemščina Schaltjahr nizozemščina sprong jaar norveščina skuddår portugalščina ano bissexto romunščina an bisect slovaščina priestupný rok slovenščina prestopno leto srbščina prestupna godina španščina año bisiesto švedščina hoppa året valižanščina neidio flwyddyn

Smolčki ali osmoljenčki so ljudje, ki so rojeni 29. februarja, v angleščini se imenujejo leapers ali leaplings. Seveda potekajo živahne razprave o praznovanju rojstnega dneva in s tem povezanega štetja. Pri nas v Sloveniji so smolčki tudi združeni v društvu iz istim imenom. Po vsem svetu naj bi bili kar štirje milijoni ljudi, rojenih 29. februarja, v Sloveniji jih je nekaj manj kot 1400, od tega se je v samostojni Sloveniji do sedaj rodilo okrog 250 smolčkov.

Na prestopno leto potekajo Olimpijske igre moderne dobe. Pomemben datum v slovenski zgodovini: 29. februarja leta 1420 so Celjski grofje pridobili dediščino po izumrlih Ortenburžanih.