torek, 16. maj 2017

Pismenost


Med nepismenimi odraslimi je na svetu še vedno dve tretjini žensk,
to je skoraj pol milijarde. © theguardianl
Ko primemo v roke popisan list papirja, tiskano ali elektronsko knjigo, vržemo pogled na cestni kažipot ali tipkamo po zaslonu telefona, najbrž nikoli ne pomislimo, da znamo nekaj osnovnega in na videz enostavnega, česar pa še vedno ne zna okrog 781 milijonov ljudi na tem svetu. Znamo brati in pisati, smo pismeni. Pismenost je pridobljena sposobnost branja in pisanja, ki po definiciji Unesca vključuje tudi zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Stopnja pismenosti države ali regije je glavno merilo pri določanju vrednosti človeškega kapitala in družbene vključenosti, saj je pismene ljudi ceneje izučiti in zaposliti, nepismene pa zaradi neukosti laže načrtno izključevati. Mednarodni dan pismenosti, ki je 8. septembra, že od leta 1966 opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter južni in zahodni Aziji. Na nekaterih področjih Podsaharske Afrike je nepismenost med odraslim prebivalstvom še vedno vse do 94% (Ekvatorialna Gvineja). Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je iz različnih vzrokov ženski del prebivalstva v vseh okoljih bistveno bolj prizadet in je nepismenost med njimi, tudi mlajšimi, mnogo bolj razširjena.

Tisočletja je bilo znanje branja in pisanja strogo rezervirano samo za redke priviligirane izbrance, tudi marsikatera od kronanih glav je bila nepismena (mogočni Karel Veliki menda ni znal pisati, zato so mu priredili lep podpis, ki ga je lahko "narisal"). Stopnja nepismenosti na Slovenskem je v 18. stoletju znašala približno 97 %, z uvedbo obveznega šolstva leta 1774 pa je pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligirane manjšine in je postala vsakodnevna nuja za vsakega posameznika. Danes velja družba, kjer je še vedno večji odstotek nepismenih ali polpismenih, za nerazvito. Pismenost določa "prag civiliziranosti", zato je že povsem samoumevno, da razviti svet pri podatkih o pismenosti zapisuje številke blizu 100. Po Unescovih podatkih naj bi pismenost v Sloveniji presegala 99,7 odstotka in ne kaže skoraj nobenih razlik glede na spol in starost prebivalstva. Brez težav seveda tudi pri mladih ne gre. Zato si prizadevajo napredne družbe sistematično in načrtno dvigniti nivo in kakovost pismenosti vseh segmentov prebivalstva. Tako je nastala tudi slovenska Nacionalna strategija za bralno pismenost (predlog besedila), za katero je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport letošnjega maja odprlo javno razpravo, ki se je zaključila 12. maja.

Statistični podatki UNESCO Institute for Statistics o stopnji pismenosti prebivalstva (za leto 2011).

Vendar se razumevanje pismenosti z razvojem družbe in tehnologije močno spreminja. Če pustimo vnemar zgodovinske pisne podlage (glina, kamen, papirus, pergament, voščena tablica ipd.) in pisala (stilus, gosje pero, kreda ipd.) iz davnine, je še nekaj desetletij nazaj pisati pomenilo zapisovati na papir z roko in s svinčnikom, nalivnikom ter nato od druge vojne naprej s kemičnim svinčnikom. Zadnji dve stoletji je bil nadvse uporaben, vendar za marsikoga nedosegljiv, pisalni stroj. Dandanes je uporaba svinčnika za pisanje že zelo redka, prav tako nalivnega peresa, samo kemični svinčnik se še dokaj dobro drži, saj tudi pisalnega stroja skoraj nihče več ne pozna. Sedaj v glavnem samo še tipkamo (in še to vse manj na fizično tipkovnico) in ni prav nič presenetljivo, da se je v neformalnem elektronskem komuniciranju na koncu sporočila ali klepeta udomačil pozdrav "se tipkava". Ob tem se vprašam, ali bodo moji vnuki še znali prebrati moje na roko napisane zapiske. No, saj ne bo nobene škode, če ne bodo. . .

Edward V (1470 – c.1483)
Karel Veliki (742/747/748 – 814)
Richard II (1367 – 1400)
Vsem trem podpisom znamenitih kronanih glav se močno pozna, da so mnogo bolj vajene vihteti bridki meč kot sukati pero. Vidno je, da je besedilo za Karla Velikega
(levo in desno od podpisa) napisal pisar in pustil prazen prostor, kamor je kralj potem "naslikal" svoj veličastni monogramu podoben podpis.

Kriteriji pismenosti se s časom in glede na družbeno okolje spreminjajo, pogosto je poudarjena zlasti sposobnost sprejemanja, to je osnovno branje in razumevanje, manj pa sposobnost tvorjenja informacij. Danes obsega pismenost praviloma tudi sposobnost razumevanja vseh vrst navodil in komuniciranja z avtomatskimi napravami, ki jih upravljamo s tipkami in zaslonskimi meniji (nastavitve televizorja in izbira TV-programa, uporaba prodajnih avtomatov za pijače, kupovanje vozne karte, izposoja kolesa, dvigovanje denarja, plačevanje parkirnine, plačevanje nakupa v trgovini z avtomatsko blagajno itd.), in podobna opravila od doma z računalnikom ali mobilno napravo. Pojem pismenosti se bo zagotovo še zelo spreminjal in povsem mogoče je, da čez čas pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi kot so pisanje, tipkanje in menijsko izbiranje. Že danes se poleg osnovnih veščin branja in pisanja upoštevajo tudi nekatere druge spretnosti, ki jih je omogočil napredek tehnologije ali jih zahteva delo v specifičnih okoljih, zato govorimo v različnih vrstah pismenosti, to so na primer bralna pismenost, digitalna pismenost, državljanska pismenost, ekološka pismenost, elektronska pismenost, finančna pismenost, funkcionalna pismenost, glasbena pismenost, informacijska pismenost, informacijska pismenost, kartografska pismenost, knjižnična pismenost, komunikacijska pismenost, kulturna pismenost, matematična pismenost, medijska pismenost, multimedijska pismenost, računalniška pismenost, raziskovalna pismenost, statistična pismenost, tehnološka pismenost in še nekatere. Kot kažejo vse številnejše slovenske in tudi mednarodne raziskave, je nivo tovrstnih pismenosti mnogo nižji od osnovne bralne pismenosti in predstavlja glede na vse večje zahteve vsakodnevnega komuniciranja resen razlog za zaskrbljenost (gl. npr. Slovenski odrasli po pismenosti, računanju in reševanju problemov podpovprečni).

Poleg pridevnikov pismen in nepismen lahko srečamo tu in tam še termin polpismen. Ta ima nekaj povsem različnih pomenov:
  • Prvenstveno ga uporabljamo kot oznako za človeka, ki sicer zna brati, pisati pa ne. Spomnim se prababice, ki je sicer v mladosti nekaj let hodila v šolo, na stara leta pa je rada rekla: "Ah, saj več ne znam pisati" in se je v najboljšem primeru samo še podpisala, ampak časopis pa je še vedno prebirala. Nekaj podobnega včasih doživljamo s tujimi jeziki. Marsikdo kak tuj jezik sicer razume ali celo govori, pisati v njem pa ne zna, bodisi zaradi zapletenega pravopisa ali druge pisave (npr. cirilica ali arabska pisava).
  • Najpogosteje se uporablja slabšalno za človeka, ki slabo bere ali se zelo nepravilno izraža, morebiti pri tem celo kaže popolno nepoznavanje vsebine, o kateri govori. Ni redko, da slišimo, kako so novinarji ali politiki polpismeni. Če je uporabljena beseda analfabet, je ocena še toliko bolj podkrepljena in uničujoča! Ne samo, da ničesar ne ve, svoje neznanje celo s ponosom razkazuje!
  • Tretjega pomena pa se zagotovo spomnijo fantje moje generacije. Ob naboru v takratno JLA si bil polpismen, če si obvladal samo latinico ali samo cirilico. Le kdor se je znašel z latinico in predvsem tudi s cirilico, je pri nabornem oficirju štel za pismenega! Tako je bil prenekateri sveže in z odliko diplomirani slovenski mladenič označen kot polpismen…

Zaključimo s pregledom, kako poimenujejo pismenost v nekaterih drugih jezikih.

albansko shkrim-leximit
angleško literacy
bolgarsko грамотност
češko gramotnost
dansko læsefærdighed
esperanto legoscio
estonsko Kirjaoskus
finsko lukutaito
francosko alphabétisation
grško αλφαβητισμός
hrvaško pismenost
islandsko læsi
italijansko alfabetizzazione
katalonsko alfabetisme
latovsko rakstpratība, rakstītprasme
litovsko raštingumas
madžarsko műveltség, Írástudás
makedonsko писменост
nemško Lesefähigkeit
nizozemsko geletterdheid , alfabetiseringsgraad
norveško lesekyndighet, lesekunne
poljsko alfabetyzm
portugalsko literacia, alfabetização
romunsko alfabetizare
rusko гра́мотность
slovaško gramotnosť
slovensko pismenost
srbsko п исменост, алфабетизам, pismenost, alfabetizam
špansko alfabetización
švedsko läskunnighet
turško okuryazarlık
ukrajinsko гра́мотність, письме́нність


V času 32. Slovenskega knjižnega sejma se je 25. novembra 2016 z dogodkom Ker nam ni vseeno
začela nacionalna kampanja Slovenija bere, katere pokrovitelj je predsednik RS, Borut Pahor.
V okviru dogodka je bil podpisan manifest Slovenija bere, svoje poglede na branje pa so predstavili
ambasadorji branja, med katerimi so tudi dr. Manca Košir, Andrej Božič in Janez Škrabec.

ponedeljek, 08. maj 2017

Afna… smo jo (končno) posvojili?


Simbol @ kot inicialka.
Srednjeveška kronika, okrog 1130 - 1187 © Wikipedia
Že četrt stoletja in več lahko sporadično beremo razprave strokovnjakov in "strokovnjakov" o primernosti in neprimernosti poimenovanja za znak @, o tem smo pisali tudi na straneh bloga Bibliotekarska terminologija (@fna, ki ni opica). Huda bralka je na primer v pismih bralcev v Delu leta 2002 polna upanja zaključila: "Upam, da bo moj prispevek izzval preobrat in morda le pripeljal do zamenjave »afne« - morda bi jo lahko namesto angleškega »at« v slovenščini nadomestil kar "pri"? . . . Gre torej za izraz, ki nima tako odurnega prizvoka kot "afna". . . ". Iskrive izjave znanih Slovencev (npr. Jolke Milič, Branka Gradišnika, Jožeta Toporišiča, Mirana Hladnika in drugih) je bilo mogoče zaslediti v dnevnem časopisju pa tudi v bolj strokovnih krogih. Živahna je bila pred leti prav tako razprava med računalniškimi strokovnjaki o razporedu in poimenovanju znakov na standardni slovenski tipkovnici. Poleg danes že povsem udomačenega in sprejetega poimenovanja afna lahko zasledimo v laičnih pa tudi strokovnih krogih samo tu in tam še (znak) at (izg. [æt]) in mogoče pri. Neuspeli poizkusi ajka, polžek, kačica, viseča opica, opičji a, zvijon, zvitko, zvitka, vibček, vibica in še kaj pa niso preživeli.

V tem času so afno sprejeli in potrdili tudi nekateri slovarji in priročniki (npr. Računalniški slovarček, Islovar, Wikipedija) pa tudi SSKJ2 jo že navaja. Kako pa jo dojemate vi? Je dovolj udomačena, da ste jo sprejeli, ali vas še vedno zaščemi v ušesu in si želite, da bi se imenovala kako drugače?

Tudi v drugih jezikih je mogoče zaslediti pisano paleto inovativnih poimenovanj, od prevzema in asimilacije angleškega at ali prevoda pri, do asociativnega iskanja podobnosti kot so polž, polžek, uho, slonovo uho, zaviti a, obkroženi a, račka, črviček, nori a, slonov rilec, pes, zavitek in še kaj. Vendar je tudi drugod najpogostejša katera od variant, povezanih z opico.
angleško @ sign, at, commercial at, "strudel"
bolgarsko кльомба, кльомбата, маймунско а, маймунското А, маймунка
češko zavináč
dansko snabel – a, grisehale
esperanto ĉe-signo, heliko
estonsko kommertsmärk, ätt, kommerts-a, kommerts-A, at, ätt-märk, kassisaba, kapsas
finsko ät-merkki, taksamerkki, kissanhäntä, miukumauku
francosko arrobe, arrobase, arobase, à commercial, petit escargot
grško παπάκι
hrvaško at, manki, majmunčić
islandsko At-merki, á-merki, atmerkið, hjá-merki, vistmerki
italijansko chiocciola, a commerciale
katalonsko arrova, rova, ensaïmada
latovsko at, et
litovsko eta
madžarsko kukac, kukacjel
makedonsko мајмунче
nemško at, kommerzielles à, Klammeraffe, Affenschwanz
nizozemsko at, api, aapje, apenstaart, apestaart , apenstaartje, slingeraap, slinger-a
norveško krøllalfa, alfakrøll
poljsko małpa, atka, małpka
portugalsko arroba
romunsko a rond, coadă de maimuță
rusko собака, собачка, коммерческое at
slovaško zavináč
slovensko afna
srbsko лудо a, мајмунско а, мајмунче, мајмунчић, ludo a, majmunsko a, majmunče, majmunčić
špansko arroba
švedsko snabel-a, kanelbulle, alfakrull
turško kuyruklu a
ukrajinsko равлык, пэсык, слимачок, мавпочка


Video shows what at sign means. the symbol @. at sign synonyms: ampersat, atmark, at symbol, commercial at, atpersat, strudel.
at sign pronunciation. How to pronounce, definition by Wiktionary dictionary. at sign meaning. Powered by MaryTTS

ponedeljek, 17. april 2017

Velikonočni zajček

© eBay
V preteklosti smo ob velikonočnih praznikih v objavi Pirhi, pisanice, pisanke, remenke že spregovorili o pirhih in njihovem poimenovanju v nekaterih tujih jezikih, tokrat naj pade kakšna beseda o drugem po vsem svetu znanem velikonočnem simbolu – velikonočnem zajčku.

Velikonočni zajček naj bi v noči pred veliko nočjo prinesel pirhe, sladkarije in danes predvsem tudi igračke, pogosto že elektronske, ter jih pustil v košarici skrite nekje v hiši ali na vrtu, da jih otroci zjutraj poiščejo. V Sloveniji poznamo zajčka prejkone samo kot simbol velikonočnih praznikov, v ZDA pa ima pomembnejšo vlogo in je tradicija skrivanja velikonočnih jajčk bolj izrazita. Zajčka, ki prinaša pirhe, so si izmislili v Nemčiji, od koder se je hitro razširil tudi drugod po svetu. Prvič je omenjen v delu Georga Francka von Frankenaua leta 1682, ki govori o velikonočnih jajcih, njegovo delo "De ovis paschalibus" je v latinščini. Frankenau opisuje alzaško navado, da jajca prinese zajec, prav tako pa tudi že opozarja, da ima lahko pretirano uživanje kokošjih jajc negativne učinke na zdravje.

Krščanstvo je sprejelo velikonočne zajčke tako kot še marsikatere druge poganske navade. Ker so jih ljudje stežka in neradi opuščali, so jih pač prenesli v krščansko religijo. V drugem stoletju so v pomladnem času v Evropi praznovali praznik tevtonske boginje plodnosti Eastre, katere sveta žival je bil poljski zajec. Iz njega se je razvil danes poznani velikonočni zajec, ki je pravzaprav kunec, ker so kunci v večjem delu Evrope veliko bolj pogosti kot poljski zajci. Pomladno praznovanje plodnosti se je preneslo v krščanstvo in spomin na to, da zajčki ne poveličujejo Jezusa temveč slavijo plodnost, se je izgubil. (Povzeto po Živalske novice in Marmelina).

Kako pa veliko noč in velokonočnega zajčka imenujejo v drugih jezikih?

 
velika noč
velikonočni zajček
albansko Pashka, pashkët lepur Pashkëve, lepurin e Pashkëve
angleško Easter, Pascha, Ressurrection Sunday Easter Bunny, Easter Rabbit, Easter Hare)
bolgarsko Великден, Възкресение Христово, Пасха великденски заек, великденският заек
češko Velikonoce velikonoční zajíc
dansko Påske påskeharen
esperanto Pasko Paska leporo
estonsko ülestõusmispühad, lihavõttepühad lihavõttejänes
finsko pääsiäinen pääsiäispupu, pääsiäisjänis
francosko Pâques lapin de Pâques
grško Πάσχα λαγουδάκι του Πάσχα
hrvaško Uskrs, Vaskrs, Vazam, Vuzem, Veligdan uskrsni zec, uskrsni zeko
islandsko Páskar páskakanína
italijansko Pasqua coniglio pasquale, coniglio di primavera, coniglietto pasquale, coniglio di pasqua
katalonsko Pasqua de Resurrecció, Pasqua Florida, primera Pasqua, Pasqua conill de Pasqua
latovsko Lieldienas Lieldienu zaķis
litvansko Velykos, Šventos Velykos velykų kiškis
madžarsko húsvét húsvéti nyúl, húsvéti nyuszi
makedonsko Велигден, Воскресение Христово велигденски зајак
nemško Ostern Osterhase
nizozemsko Pasen paashaas
norveško Påsken; Påska Påskehare, Påskeharen
poljsko Wielkanoc, Niedziela Wielkanocna, Wielka Niedziela, Zmartwychwstanie Pańskie Zając wielkanocny
portugalsko Páscoa, Domingo da Ressurreição Coelhinho da Páscoa
romunsko Paștele Iepurașul de Paști
rusko Пасха пасха́льный за́яц, пасха́льный кро́лик
slovaško Veľká noc, Veľkonočné sviatky, Pascha veľkonočný zajac, veľkonočný zajačik
slovensko velika noč velikonočni zajček
srbsko Ускрс, Васкрс, Uskrs, Vaskrs uskršnji zeka, ускршњи зека
špansko Pascua, Pascua Florida, Domingo de Pascua, Domingo de Resurrección, Domingo de Gloria conejo de Pascua
švedsko Påsken påskharen
turško Paskalya Paskalya Tavşanı
ukrajinsko Вели́кдень, Пасха, Воскресі́ння Христо́ве Великодній заєць

torek, 11. april 2017

Plagiatorstvo (2)

© PaperRater
Plagiatorstvo je goljufija, hotena ali povzročena iz površnosti in pogosto tudi neznanja, ki obsega tako krajo intelektualnega dela nekoga drugega kot tudi kasnejše prikrivanje tega dejstva. Prisvajanje celotnega dela še nekako sprejemamo in razumemo kot plagiatorstvo (npr. t.i. literarna kraja), pri kopiranju in uporabi delov, odlomkov, idej pa se pogosto spozabljamo in spregledamo resnost dejanja (Wikipedia ima med navodili za avtorje prav posebno poglavje, namenjeno t. i. copy & paste "metodologiji"). Plagiatorstvo namreč predstavljajo vse oblike prisvajanja in nespoštovanja tujega avtorskega dela, zlasti pa predstavljanje tujega dela kot lastno. Sem sodi tudi kopiranje oziroma prepisovanje tolikšne količine besedila ali idej iz drugega vira, da predstavljajo večji del novega dela, ne glede na to, ali je vir korektno naveden ali ne. (Kaj več o plagiatorstvu in njegovem preprečevanju glej Kanič, I: Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje, Knjižničarske novice 9/10, letnik 26 (2016), str. 7-11; prosto dostopno brez gesla tudi v formatu HTML).

Pred kratkim smo v objavi Plagiatorstvo na blogu že spregovorili o rabi slovenskih terminov plagiat, plagiator, plagiatorka, plagiatorstvo, plagiarizem, plagirati, plagiirati, plagiatorski, samoplagiat, samoplagiatorstvo, plagiatstvo, plagiatirati, plagiranje, plagiran, plagirajoč in protiplagiatorski ter prikazali ustreznike za termina plagiat in plagiator v 31 drugih jezikih. Tokrat poglejmo izraze, ki se uporabljajo v zvezi s plagiatorstvom v sobesedilu.

Prominentni profesor jezikoslovja na Univerzi v Birminghamu Wolfgang Teubert je strnil svoj pogled na pomen in vlogo sodobnih računalniških jezikovnih tehnologij v kratko trditev: "Dandanes je korpus osnovni vir skoraj vsakomur, ki se ukvarja z jezikoslovjem. Nobena introspekcija si ne more lastiti verodostojnosti brez preverjanja v avtentičnem jezikoslovnem gradivu. Korpusna analiza je postala ključni element skoraj vseh jezikoslovnih študij." (Teubert, W. (2005). My version of corpus linguistics. International Journal of Corpus Linguistics, 10 (1), 1–13.). V jezikoslovju je besedilni korpus velika in strukturirana zbirka avtentičnih besedil, navadno grajena, hranjena in obdelana računalniško, nastala po vnaprej določenih merilih in z določenim ciljem ter opremljena z orodji, ki omogočajo večplastno iskanje jezikovnih podatkov. Korpuse se uporablja za statistične analize pisanega in/ali govorjenega jezika, za preverjanje pojavitev besed in besednih zvez ali pa za potrditev lingvističnih pravil v določenem jeziku. So tudi nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi splošnih in tudi terminoloških slovarjev, zato jih že nekaj let gradimo in uporabljamo za proučevanje bibliotekarske terminologije. Tokrat bomo uporabili korpusno orodje za vizualizacijo sopojavljanja besed in terminov v besedilih.

Vizualizacija, to je slikovna predstavitev, z oblakom besed najbolj nazorno prikaže, s katerimi besedami se termin najpogosteje srečuje v sobesedilu splošnega in/ali strokovnega jezika. Za vizualizacijo jezikovnega okolja, v katerem se pojavlja termin plagiat, smo uporabili dva zelo obsežna referenčna korpusa, slovenskega in angleškega. Specializiranega korpusa bibliotekarstva ni bilo mogoče uporabiti, ker je pojavnost terminov plagiat in plagiatorstvo premajhna (bibliotekarji o tem pač ne pišemo). V obeh jezikih se ob plagiatu pojavljajo besede ponaredek, prepisovanje, ponarejanje, koruptivnost, goljufija, oškodovanje, varanje, okoriščanje, oškodovanje ipd. Zelo podobno sliko dajejo tudi referenčni korpusi drugih jezikov, na primer nemški, francoski in hrvaški.


Oblak besed, ki se pojavljajo v sobesedilu z besedo plagiat v korpusu Slovenian Web 2015 (830 milijonov besed).


Oblak besed, ki se pojavljajo v sobesedilu z besedo plagiarism v korpusu English Web 2013 (19,6 milijarde besed).

Po članku Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje povzemamo tudi kratek glosarček terminov, ki spremljajo plagiatorstvo:

avtorska pravica (ang. copyright) – pravica avtorja, da premoženjsko izkorišča svoje delo, da je priznavan in navajan kot avtor (materialna avtorska pravica, moralna avtorska pravica, male avtorske pravice, velike avtorske pravice)
avtorsko delo (ang. copyright work) – duhovna stvaritev s področja umetnosti, znanosti in drugih področij duhovne ustvarjalnosti neglede na vrsto, način in obliko izražanja
avtorstvo (ang. authorship) – dejstvo, da je oseba izvirni avtor dela
bibliografski citat (tudi: citat, bibliografska navedba, bibliografska referenca, referenca) (ang. bibliographic citation, reference) – navedba bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji v drugem dokumentu, publikaciji zaradi identifikacije citiranega dela, publikacije
citat (tudi: navedek) (ang. citation, quote) – besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno
citiranje (tudi: navajanje) (ang. citing, quoting, referencing) – 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, praviloma z navedbo vira; 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature
intelektualna lastnina (ang. intellectual property) – intelektualna stvaritev, ki se jo lahko zaščiti z avtorskimi pravicami
javna domena (ang. public domain) – delo v javni domeni lahko uporabi vsakdo, ne da bi moral zaprositi za to pravico ali plačati kakršno koli odškodnino. V elektronskem okolju pogosto dela z licenco CC. Tudi dela v javni domeni je treba ustrezno citirati.
kršitev avtorskih pravic (ang. copyright infringement) – prilaščanje oz. neupravičeno izkoriščanje materialnih ali moralnih avtorskih pravic nekoga drugega
namerno plagiatorstvo (ang. intentional plagiarism) – uporaba celotnega dokumenta ali njegovih delov in njegovo predstavljanje kot lastno delo. Sem sodi tudi kraja obsežnejših zamisli
navajanje (tudi: citiranje) (ang. citing, quoting, referencing ) – 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, praviloma z navedbo vira; 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature
navedek (tudi: citat) (ang. citation, quote) – besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno
nenamerno plagiatorstvo (ang. unintentional plagiarism) – površno, nepravilno ali pomanjkljivo citiranje, ki lahko povzroči pri bralcu napačno sklepanje o pravem avtorju ali onemogoči njegovo prepoznavanje
parafraziranje (ang. paraphrasing) – preoblikovanje krajšega besedila ali njegovega dela z drugačnimi besedami, stavčnimi konstrukcijami, pogosto zaradi pojasnjevanja oz. lažjega razumevanja
plagiator (ang. plagiarist, plagiary) – kdor prevzame, si prisvoji tuje delo in ga objavi, prikaže kot svoje lastno
plagiatorstvo (ang. plagiarism) – vsi načini prisvajanja katere koli oblike tujega avtorskega dela in nespoštovanja moralnih pravic avtorja oz. predstavljanje njegovega dela kot svoje lastno
poštena raba (ang. fair use) – nadaljnja uporaba avtorskega dela tako, da so spoštovane vse pravice avtorja
povzemanje (ang. summarizing) – skrajšana predstavitev izvirnega dela besedila, navadno z drugimi besedami in poenostavljeno
priznavanje avtorstva (ang. authorship recognition) – ustrezno, pravilno in prepoznavno navajanje avtorja in njegovega dela tako, da je povsem jasno, kdo ima zanj zasluge
soavtorstvo (ang. co-autorship) – avtorstvo dveh ali več avtorjev istega, v sodelovanju pripravljenega dela
spletno plagiatorstvo (ang. Internet plagiarism) – kopiranje in nalaganje celotnih člankov in drugih dokumentov ali njihovih delov (slike, videoposnetki, grafikoni, tabele in podobno) s spleta ter njihovo nadaljnje objavljanje brez ustrezne navedbe avtorja
splošno znano dejstvo (ang. common knowledge) – dejstvo, ki ga pozna širši krog ljudi in ga navadno obravnava že večje število strokovnih, znanstvenih del, oz. zanj lahko trdimo, da je splošno znano (npr. Evro je bil uveden v Sloveniji kot uradna valuta 1. januarja 2007)