petek, 30. december 2016

Vesele praznike in srečno, zdravo ter uspešno 2017!

© Gallery Yo PrinceVille

 

Drage prijateljice in prijatelji,

kolegice in kolegi, znanke in

znanci, želim vam prijeten

preskok v prihajajoče leto 2017,

ki naj bo ravno prav živahno in

razgibano, predvsem pa polno

prijateljstva in ljubezni, sreče in

razumevanja, vsekakor pa tudi

zdravja, ki ga ni nikoli preveč.

Srečno!

 

sreda, 28. december 2016

Bibliotekarska terminologija - Kaj ste brali leta 2016

Zagrizenemu piscu bloga se je ob zaključku leta nemogoče narediti Francoza in brezbrižno iti mimo podatkov, ki kažejo obisk bloga in popularnost posameznih objav. Katere objave so bralci največkrat obiskali, od kod obiskovalci prihajajo in kako dolgo se zadržujejo na blogovih straneh . . . to so podatki, ki pisca bodisi nagrajujejo in potrjujejo pravilnost njegovega početja in "politike" objavljanja, ali pa ga tudi pokarajo in posvarijo tam, kjer ni izpolnil pričakovanj bralcev ali jih je celo obšel. Skratka ocena, pohvala in/ali graja toletnega dela in vodilo za naprej.

Obisk bloga beležimo z Google Analytics, ker ima dovolj dobro izdelano in zanesljivo metodologijo, omogoča pa tudi natančne primerjave s preteklimi obdobji. Bloggerjeve številke so sicer mnogo večje in zato mnogo lepše , vendar je statistika nezanesljiva in pogosto ne omogoča primerjav, zato je ne uporabljamo. Po zbranih podatkih je bil obisk večji od povprečja preteklih let, letos je obiskalo blog več kot 6.670 uporabnikov in si skupaj ogledalo posamezne strani skoraj 29.000-krat, povprečen obisk pa obsega pregled nekaj več kot treh strani (objav) oz. traja okrog dve minuti. Dobra četrtina obiskovalcev se vrača, več kot 800 pa je takih, ki so obiskali blog več kot desetkrat (skoraj 400 bralcev se je vrnilo več kot 50-krat). Večji del jih seveda prihaja iz Slovenije (83 %), sledijo pa Velika Britanija, ZDA, Rusija, Hrvaška, Nemčija, Srbija, Avstrija, Italija itd. Med mesti pričakovano vodita Ljubljana in Maribor, vendar je St. Petersburg že na 9. mestu, kar ne preseneča, saj je zanimanje iz Rusije močno poskočilo po referatu in predstavitvi bibliotekarskega besedilnega korpusa na njihovi terminološki konferenci in objavi člankov v Rusiji in v Ukrajini.

Letošnje objavljanje je bilo (z izjemo poletnih mesecev) dokaj pogosto in redno, na svetlo je prišlo 43 objav izpod peresa blogovega urednika z dokaj pisanim naborom vsebin in ena objava gostujoče piske. Zanimanje za posamezne objave je bilo seveda zelo različno, v nadaljevanju pa poglejmo, kateri članki so zabeležili v tem letu največji obisk (neglede na leto njihove objave, ki je navedeno pred naslovom). Zvesti bralci boste med njimi morebiti našli kakšnega zanimivega, ki ste ga spregledali, novincem pa naj služijo kot pregled in predstavitev, kaj se na teh straneh dogaja.

  Leto objave Naslov objaveŠt. obiskov leta 2016
  2010

 

Koliko je en kilobajt, megabajt, gigabajt?
Ta članek je tudi sicer nedvomen šampion, saj beleži
od objave leta 2010 že 7.354 obiskov!
1.302

 

  2016 Smeško, čustvenček, emoji707
  2013 Narekovaji, navednice532
  2012 Koliko je besed?512
  2014 Strokovni nazivi v knjižničarstvu473
  2011 Simpozij, kongres, posvetovanje410
  2012 Lažni prijatelji409
  2016 Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1)409
  2013 Kako se imenujejo nekateri znaki?365
  2013 Oklepaj, uklepaj in zaklepaj326
  2016 O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem280
  2016 Ghostwriter273
  2016 Plažnice so za na plažo259
  2012 Zakaj ne družabno omrežje?238
  2013 (Dokler so še) Knjižne vezave238
  2016 Slikopis 227
  2016 Tekstanje in ali ne bi šlo kako drugače…226
  2012 Tipanka196
  2016 Prenovljen Islovar 3.0.189
  2012 Metapodatki184

Letos je blog Bibliotekarska terminologija ponovno sodeloval na spletnem tekmovanju blogerjev in tviteratov v blogosferi "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in bil v pisanojezični mednarodni konkurenci med tisoč prijavljenimi uvrščen na 47. mesto, med strokovnimi jezikovnimi blogi pa celo na 12. mesto, zato ima pravico nositi oznako Top 25 Language Professional Blogs 2016. Del ocene ste v glasovanju poleg mnenja strokovne žirije prispevali tudi vi, drage bralke in bralci, ki ste za blog glasovali. Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, tudi takih vas ni malo, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

Top 25 Language Professional Blogs 2016
Bibliotekarska terminologija se je
uvrstila na odlično 12. mesto.

nedelja, 25. december 2016

Trganka tudi v bibliotekarstvu

© proad
 
© Kartografija
O nekaterih malce drugačnih ali celo nenavadnih knjigah in drugih neknjižnih publikacijah ter njihovih poimenovanjih smo tukaj že večkrat pisali, to so bile npr. skokica, zvočnica, tipanka, žepnica, razpiranka in kartonka Mnoge so namenjene predvsem otrokom ali pa so jih odrasli šele pred kratkim posvojili, taka je na primer pobarvanka, ki je v nekoliko zahtevnejši obliki navdušila in v nekaterih okoljih skoraj obnorela tudi starejše. Tokrat nekaj besed o nenavadni trganki, namenjeni predvsem brezplačni distribuciji, navadno potujočim radovednežem.

Brskanje in iskanje v slovarjih in spletnih besedilih pokaže, da je trganka tesno povezana s terminom lepljenka, ki pa ima lahko več pomenov na povsem različnih področjih. Tudi v besedilih, to potrdi preverjanje v korpusu Gigafida, se lepljenka najpogosteje pojavlja v upodabljajočih umetnostih kot slikarska tehnika s sopomenko kolaž in skoraj sopomenkama trganka in striženka, ki opisujeta različne tehnike priprave in izdelave lepljenke/kolaža. Tudi drugi pomen je s področja umetnosti in pomeni delo, sestavljeno iz večjega števila različnih elementov ali fragmentov. Tako so ti štirje termini predstavljeni tudi v SSKJ-ju na slovarskem portalu Termania:

  tŕganka -e ž (r̄) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem odtrganih koščkov papirja, folije: obvladati lepljenko in trganko // slika v tej tehniki: razstavljati trganke
lépljenka -e ž (ẹ̄) 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa; kolaž: zanimati se za gvaš in lepljenko // slika v tej tehniki: slikar razstavlja lepljenke 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirična lepljenka / baletna, gledališka lepljenka ♦ rib. ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic
koláž -a tudi colláge -a [kolaž] m (ȃ) 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa, lepljenka: gvaš in kolaž / izdelki v kolažu // slika v tej tehniki: kupil je lep kolaž 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirični kolaž / dramski kolaž
stríženka -e ž (ȋ) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem izrezanih koščkov papirja, krpic: striženka in trganka // slika v tej tehniki: delati striženko

Doslej torej nobenega sledu o tem, da bi se termin trganka uporabljal v založništvu, knjigotrštvu ali bibliotekarstvu v kakšnem drugačnem pomenu. Tudi Bibliotekarski terminološki slovar in Korpus bibliotekarstva ga nista evidentirala.

Pa vendar . . . Z povsem drugačnim pomenom se pojavi trganka v naslovu članka

  MACAROL, Bogdan, fotograf
        Za bolj strnjeno ponudbo Krasa : turistična ponudba in ponudniki sežanske občine na novih oznakah in zemljevidu trganki / [besedilo in] foto Bogdan Macarol. - V: Primorske novice. - ISSN 1854-0570. - Leto 68, št. 50

Geografi pa ponujajo že kar celo razlago, kaj pojmujejo in poimenujejo s terminom trganka:

  "Trganke so priljubljena oblika promocijskega materiala, ki ga turisti lahko brezplačno dobijo na informacijskih centrih. Na prvi strani je običajno natisnjena karta oziroma zemljevid širšega območja mesta ali občine, na drugi strani pa je natisnjen center mesta s poudarjenimi znamenitostmi. Zraven so zbrane še vse ostale informacije, pomembne za turiste, vključno z gostinsko ponudbo in namestitvijo.
Trganke so med seboj zlepljene v bloke po 50, 100 ali več izvodov. Posamezen izvod se zato odtrga – odtod ime trganka. Trganke izdelujemo običajno v formatu A3, vsebina pa je povsem prirejena naročniku.
"
Kartografija

Trganka je torej blok enako potiskanih in zlepljenih listov, namenjen didtribuciji tako, da se listi iz bloka lahko iztrgajo. V bibliotekarski terminologiji bi torej sodila med t.i. drobne tiske. Najpogosteje so tako zlepljeni manjši zemljevidi in druga turistom namenjena informativno-propagandna gradiva, npr. v hotelskih recepcijah, turističnih informacijskih centrih ipd. Podobno kot zemljevidi so lahko zlepljeni v blok in namenjeni (od)trganju tudi lističi manjšega koledarja, kjer je navadno za vsak dan (lahko tudi teden ali mesec) po en listič z datumom. Ti so pogosto speti in za trganje perforirani.

Popolne ustreznice v drugih jezikih nisem našel, nekaj približkov je v spodnjem naboru, vendar je lahko njihov pomen tudi nekoliko drugačen – tako se imenujejo v brošuro, revijo med ostalo vsebino uvezani perforirani listi s propagandno vsebino (npr. kot kupon, naročilnica za revijo ali kak drug izdelek).

angleškotear sheet (tear sheet map, tear sheet calendar),
tear-off pad, tear-off map, tear-off calendar
francosko feuille détachable
italijansko foglio di strappo, calendario strappo, volantino pubblicitario
nemško Abreißzettel, Abreißkalender
rusko отрывной лист, отрывно́й лист карты, отрывно́й календарь
slovenskotrganka
španskohoja arrancable

© Финансовый университет

Koledar trganka

sobota, 17. december 2016

KWIC, KWAC, KWOC


© 7blog
Nekatere druge vrste besednih indeksov so še:
KWWC Key-Word-With-Context Index
KEYTALPHA Key-Term Alphabetical
WADEX Word and Author IndexIt – ena od izpopolnjenih in izboljšanih verzij KWIC-indeksa
AKWICAuthor and keyword in context index – različica kazala WADEX
DKWTC Double KWIC Index – ena od izpopolnjenih in izboljšanih verzij KWIC-indeksa
KLIC Key-Letter-In-Context Index
Tokratni naslov je za prenekaterega nepoučenega bralca zagotovo nenavaden, enigmatičen in čuden, mogoče bo kdo pomislil, da gre za besedno igro, otroško izštevanko ali brezpomenski refren uspavanke za dojenčka. Pa ni nič od tega. Vse tri besede, gre za angleške kratice, predstavljajo zelo resne, pomembne in zapletene reči. Kadar se uporabljajo vse tri skupaj, si navadno sledijo v zgornjem vrstnem redu (ni pa nujno), kdo ve zakaj, morebiti zato, ker so tako lažje izgovorljive, ali pa zato, ker je prva (KWIC) najpomembnejša in nedvomno najpogostejša. Gre za poimenovanje in opis različne organizacije permutiranih besednih kazal. No, iz teh kratic na srečo ne delamo izpeljank (kot npr. FRBR, FZBZ in še kaj hujšega) in torej ne kwikamo, kwakamo ali kwokamo . . .

Učinkovito in kar se da hitro iskanje ter pridobivanje pravih informacij iz velike količine knjig, člankov in drugih dokumentov je bilo že vedno ena od kritičnih točk strokovnega in znanstvenega delovanja, pa seveda temu namenjenih podpornih dejavnosti, to je knjižnic in dokumentacijskih služb. Danes, ko merimo in ocenjujemo iskanje in dostop do relevantnih informacij v sekundah in s številom za to potrebnih klikov, si težko predstavljamo sisteme za poizvedovanje v predračunalniški dobi. Kljub ročni ali "peš tehnologiji" so bili postopki in orodja neverjetno dobri in učinkoviti. V bibliotekarstvu in dokumentalistiki se je kot posebna stroka razvilo indeksiranje, to je označevanje vsebine dokumenta, publikacije z indeksirnimi izrazi, npr. deskriptorji, ključnimi besedami, notacijami določene klasifikacije, zato je v rabi tudi sopomenka vsebinsko označevanje. Historično gledano lahko rečemo, da se je bibliotekarstvo osredotočalo izključno na prekoordinatno indeksiranje, to je določanje indeksnih izrazov že takoj ob vstopu dokumenta v sistem (npr. knjižnico), indeksiranje pa opravi človek, tudi danes. Ti indeksirni izrazi so lahko po njegovi presoji drugačni od besed v dokumentu (npr. v naslovu, abstraktu ipd.) ali celo v drugem jeziku. Uporabnik se mora zato pri iskanju prilagajati sistemu (knjižničnemu katalogu, tezavru, deskriptorskemu sistemu) in jeziku, ki ga knjižnica uporablja (v nemški knjižnici je treba npr. iskati tudi slovenske knjige s pomočjo nemških gesel). Povsem drugačno je postkoordinatno indeksiranje, ki se opravi, ko je dokument že v sistemu, in ki uporablja besede ali besedne zveze iz samega dokumenta, to je ključne besede. Postkoordinatno indeksiranje danes že povsem enačimo z avtomatskim indeksiranjem, čeprav že tudi pred računalnikom ni bilo neznano. Besedna kazala je minuciozno pripravljal človek, v uporabo pa so šle navadno v obliki knjige. Zelo znane so biblične konkordance, to so besedna in imenska kazala s sobesedilom in kazalko na mesto, kjer se pojavljajo v bibliji. Najstarejše znane biblijske konkordance so sestavili bratje dominikanci že v 13. stoletju!

Tudi dobri in koristni izumi, vključno z računalnikom in njegovo uporabo, se pogosto rojevajo pod skrivnostno in temno tančico strahu in/ali zastraševanja, pa najbrž tudi sovraštva. Prve besedne indekse naj bi z računalnikom izdelala CIA kmalu po začetku hladne vojne že leta 1952 iz naslovov potencialno zanimivih/kočljivih/nevarnih dokumentov, širše in koristneje uporabno avtomatsko indeksiranje pa so razvili pri IBM-u šest let kasneje. V začetku šestdesetih let so se pojavili prvi KWIC-indeksi v naravoslovnih znanstvenih revijah in prav ta izdelava in seveda tudi uporaba indeksov iz naslovov in kasneje tudi (celotnih) besedil strokovnih in znanstvenih objav je prinesla akademsko slavo v nadaljevanju obravnavanim besednim kazalom.


Izrez iz KWIC-indeksa znanstvenega časopisa American Political Science Review za leto 1964.
© social science space

KWIC je angleška kratica za ključne besede v besedilu (Key Word In Context), osnovni koncept takega kazala je predlagal za organizacijo knjižničnega kataloga bibliotekar v Manchestru že sredi 19. stoletja, vendar ni uspel, razumljivo je bilo potrebnega preveč natančnega in zamudnega človeškega dela. Zato pa je zaživel z uporabo računalniških orodij in ostal vse do danes najpomembnejši med vsemi besednimi kazali. V knjižnicah in dokumentalistiki se zaradi možnosti iskanja po celotnih besedilih sicer več ne uporablja, ostaja pa nepogrešljiva njegova različica v konkordančnikih za jezikovne analize in raziskave besedil.

KWIC-indeks je permutirano kazalo, urejeno tako, da se v njem pojavi naslov članka (ali poved iz besedila) v novi vrstici tolikokrat, kolikor je v naslovu besed (z izjemo blokiranih besed), vsakič je izpostavljena druga beseda, urejene pa so po abecedi. Kazalo sestavljajo v vsaki vrstici trije segmenti: ključne besede, navadno iz naslova ali tudi glavnega besedila dokumenta, poravnane v središčnem stolpcu, ki predstavljajo za uporabnika iskalni niz; kontekst ali sobesedilo levo in desno od ključnih besed, ki nam natančneje določa pomen oz. rabo ključne besede; identifikacijska koda, ki omogoča dostop do bibliografskih podatkov o dokumentu ali do celotnega dokumenta.

KWAC je angleška kratica za ključne besede in besedilo (Key Word and Context) in je le varianta KWIC-a, saj so besede vzete (iztrgane) iz besedila in abecedno razvrščene na levem robu kazala, na desni pa jih spremljajo naslovi (ali povedi), v katerih se besede pojavljajo (vendar se ključna beseda v njih ne ponovi). Tudi KWOC ali ključne besede zunaj besedila (Key Word Out of Context) je podobna varianta, vendar se pri tem izpisuje desno od besede celoten naslov (poved).

Za razlage se sklicujem na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja (na spletnem portalu Termania), ki obravnava vse tri indekse dovolj izčrpno. Poglejmo še, kako poimenovanje teh kazal prevajajo v nekatere druge jezike.

angleško KWIC-index,
keyword-in-context index
dansko KWIC-indeks
grško ευρετήριο KWIC, ευρετήριο λέξεων-κλειδιών σε συμφραζόμενα
finskoKWIC-indeksi, kwic-hakemisto, Keyword in context-indeksi
francosko index KWIC, mot-clé dans le contexte
hrvaško KWIC-indeks
italijansko indice KWIC
nemško KWIC-Register, keyword-in-context-Register, Stichwort-in-Kontext Register, Schlüsselwort im Kontext
nizozemsko KWIC-register, in-context-register
portugalsko índice KWIC
rusko указатель ключевых слов в контексте, пермутационный указатель ключевых слов заглавий
slovenskoKWIC-indeks, ključne besede v besedilu
srbskoKWIC indeks, indeks ključnih reči u kontekstu, индекс кључних речи у контексту
špansko índice KWIC, palabra clave en el contexto
švedskoKWIC-index
KWIC KWIC-a [kvík] m krat. (ang. Key Word In Context) gl. ključne besede v besedilu
KWAC KWAC-a [kvák] m krat. (ang. Key Word And Context in Key Word Alongside Context) gl. ključne besede in besedilo
KWOC KWOC-a [kvók] m krat. (ang. Key Word Out of Context) gl. ključne besede zunaj besedila
kljúčne beséde in besedílo -ih -ed -- -a ž (krat. KWAC) mn. seznam ključnih besed (1) iz naslovov dokumentov, publikacij, natisnjen in abecedno urejen tako, da vsaka beseda iz naslova enkrat nastopi na prvem mestu, besede, ki tej ključni besedi sledijo, so natisnjene za njo, nazadnje pa so po vrsti natisnjene še besede izpred ključne besede; sin. ključne besede vzdolž besedila; prim. ključne besede v besedilu, ključne besede zunaj besedila
kljúčne beséde v besedílu -ih -ed -- -- ž (krat. KWIC) mn. seznam naslovov dokumentov, publikacij s poudarjenimi posameznimi ključnimi besedami (1) v teh naslovih ter natisnjen in abecedno urejen tako, da se vsak naslov pojavi tolikokrat, kolikor ključnih besed vsebuje; prim. ključne besede in besedilo, ključne besede zunaj besedila, konkordanca
kljúčne beséde zúnaj besedíla -ih -ed -- -- ž (krat. KWOC) mn. seznam ključnih besed (1) iz naslovov dokumentov, publikacij natisnjen in abecedno urejen tako, da se vsaka ključna beseda iz vsakega naslova pojavi enkrat na prvem mestu, sledi pa ji celoten naslov; prim. ključne besede in besedilo, ključne besede v besedilu
kljúčne beséde vzdólž besedíla -ih -ed -- -- ž mn. gl. ključne besede in besedilo
konkordánca -e ž 1. abecedni seznam besed, imen z navedbo mesta omembe v besedilu, urejen tako, da je prikazano tudi sobesedilo; prim. indeks (1) 2. pri vsebinski obdelavi z avtomatskim indeksiranjem izdelan abecedni seznam v publikaciji, dokumentu uporabljenih besed, imen, prikazanih v sobesedilu; prim. ključne besede v besedilu

angleško KWAC-index, keyword-and-context index, keyword augmented.in-centext
dansko KWAC-indeks
grško ευρετήριο KWAC, ευρετήριο λέξεων-κλειδιών και συμφραζομένων
finskoKWAC-indeksi
francosko index KWAC
hrvaško KWAC-indeks
italijansko indice KWAC
nemško KWAC-Register, keyword-and-context-Register, Stichwort- und- Kontext-Register
nizozemsko KWAC-register, met-context-registe
portugalskoíndice KWAC
rusko указатель ключевых слов вне контекста (заглавия документов приводятся полностью)
slovenskoKWAC-indeks, ključne besede in besedilo, ključne besede vzdolž besedila
srbsko KWAC indeks, indeks ključnih reči sa kontekstom,
индекс кључних речи са контекстом
špansko índice KWAC
švedskoKWAC-index
angleško KWOC-index,
keyword-out-of-context index
dansko KWOC-indeks
grško ευρετήριο KWOC, ευρετήριο λέξεων-κλειδιών εκτός συμφραζομένων
finskoKWOC-indeksi
francosko index KWOC, mot clé hors du contexte
hrvaško KWOC-indeks
italijansko indice KWOC
nemško KWOC-Register, keyword-out-of-context-Register, Stichwort-aus-dem-Kontext-Register
nizozemsko KWOC-register, uit-context-register
portugalsko índice KWOC
rusko указатель ключевых слов вне контекста (заглавия документов приводятся в обьёме печатной строки указателя)
slovenskoKWOC-indeks, ključne besede zunaj besedila
srbsko KWOC indeks, indeks ključnih reči van konteksta,
индекс кључних речи ван контекста
špansko índice KWOC, palabra clave fuera del contexto
švedskoKWOC-index


Strma rast uporabe imen kazal KWIC, KWAC in KWOC v besedilih (knjigah) v šestdesetih in sedemdesetih letih ter
skoraj zaton v začetku tega tisočletja. KWIC, ki mu danes pravimo konkordančni niz, se pojavlja najpogosteje. Vir: Google Books Ngram Viewer

KWAC-indeks: ključne besede in besedilo. Vir: Wikipedia
KWOC-indeks: ključne besede zunaj besedila. Vir: Wikipedia

KWIC-indeks: ključne besede v besedilu. Za primer bomo uporabili kar prikaz konkordančnega niza iz besedilnega Korpusa bibliotekarstva.
V srednjem poravnanem stolpcu so rdeče poudarjene ključne besede s sobesedilom levo in desno, v desnem stolpcu pa je oznaka, kje je mogoče to besedilo najti v celoti. Pri našem korpusu je to v prvem koraku sobesedilo nekaj povedi, v drugem koraku pa celotno besedilo dokumenta na spletu.

nedelja, 11. december 2016

Žvižgač

Konec preteklega tedna, natančneje 9. decembra, je skoraj neopazno šel mimo nas mednarodni dan boja proti korupciji, ki zaznamuje obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta za boj proti korupciji. Listina je bila podpisana 9. decembra 2003 v Meridi v Mehiki in predstavlja prvi globalni pravni instrument na protikorupcijskem področju, ki med drugim zahteva, da države članice sprejmejo svoje nacionalne strategije za preprečevanje korupcije in da ustanovijo samostojen organ, ki bo skrbel za njeno uresničevanje. Združeni narodi definirajo korupcijo kot "hudo kaznivo dejanje, ki lahko resno ogroža družbeni in gospodarski razvoj vsake skupnosti. Nobena država, regija ali skupnost pred njo ni imuna." Letos se ZN v globalni protikorupcijski kampanji osredotočajo na vpliv korupcije na izobraževanje, zdravstvo, pravosodje, demokracijo, blaginjo in družbeni razvoj. Zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu ta dan obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom osveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam. Ob tej priložnosti slovenska Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je problem korupcije v Sloveniji resen in realen. Korupcija ni vzrok, ampak posledica. Ampak ni videti, da bi se kdor koli kaj dosti vznemirjal zaradi tega.

V zvezi s korupcijo in njenim odkrivanjem (ali razkrivanjem) se je pojavil nov izraz whistleblower (tudi whistle-blower, whistle blower). To je oseba, ki razkrije kakršne koli informacije o nepravilnostih in nezakonitih ali neetičnih dejanjih, navadno v organizaciji, kjer je ali je bila zaposlena. Ta oseba navadno ostane anonimna. Slikovito poimenovanje je nastalo kot opis (prometnega) policaja ali sodnika na športni tekmi, ki s prodornim piskom piščalke opozarja na nepravilnosti in prekrške. Besedo je menda v tem pomenu prvi uporabil ameriški aktivist in borec za pravice državljanov Ralph Nader že okrog leta 1970, da bi omilil negativno konotacijo poimenovanj špicelj, ovaduh, informator, prijavitelj ipd. V širšo rabo je prišla beseda whistleblower šele mnogo kasneje (Googlev Ngram Viewer kaže strm vzpon rabe po letu 1980). Pri nas se je začela beseda množično pojavljati v medijih predvsem v zvezi z afero Wiki Leaks in imeni Julian Assange, Edward Snowden in Chelsea Manning. Mnogo jezikov je novost prevzelo in posvojilo kar v izvirni angleški obliki, kasneje pa so se marsikje vendarle pojavile lastne skovanke, tudi v slovenščini. Kaj kmalu se je pri nas uveljavila in utrdila raba termina žvižgač, ki ga obravnava že tudi Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (tiskana izdaja 2013, spletna izdaja 2014) in seveda tudi SSKJ2.

žvižgáč -a m, člov. (á)
zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje članov svoje organizacije: najeti žvižgača; zaščita žvižgačev; Žvižgač ima v podjetju, organizaciji, vladni ali javni službi neposreden dostop do informacij o spornem ravnanju, o katerem obvesti organe pregona ali javnost E (↑) žvížgati

Kaj pa uporabljajo v drugih jezikih?

angleško whistleblower, whistle-blower, whistle blower
bolgarsko разобличителят, лице, сигнализиращо за нередности
češko oznamovatel, oznamovatel, whistleblower
dansko whistleblower, nformant, rapportør
estonsko rikkumisest teataja, vilepuhuja
finsko väärinkäytösten paljastaja, ilmiantaja
francosko informateur, lanceur d'alerte
grško μάρτυρας δημοσίου συμφέροντος, όποιος έχει καταγγείλει δυσλειτουργίες, υπάλληλος που καταγγέλλει δυσλειτουργίες
hrvaško zviždač
italijansko segnalante, informatore, whistleblower
katalonsko revelador, denunciant, alertador, revelador d'informació
latovsko informatorius
litvansko informatorius, pranešimas
madžarsko leleplező, visszaélést bejelentő személy
makedonsko исвиркувач
nemško Informant, Hinweisgeber
nizozemsko informant, verklikker, klokkenluider
norveško varsler, fløyteblåser
poljsko demaskator, sygnalista, osoba zgłaszająca przypadki naruszenia, osoba zgłaszająca zachowania nieetyczne
portugalsko informador, denunciante, autor de denúncia
romunsko avertizor, denunțător, avertizorul de integritate
rusko информатор
slovenskožvižgač
srbsko узбуњивач, звиждач, uzbunjivač, zviždač
špansko alertador , denunciante
švedsko visselblåsare, visslare
ukrajinsko донощик

Bogat izbor terminov s področja korupcije in njenega preprečevanja obsega Anti-corruption Glossary (Transparency International).

sreda, 30. november 2016

FRBR, FZBZ in še bolj nerodne izpeljanke

 

Družina modelov:
FRBR - Functional Requirements for Bibliographic Records. 1998
FRAD - Functional Requirements for Authority Data): Funkcionalne zahteve za normativne Podatke. 2009)
FRSAD - Functional Requirements for Subject Authority Data): Funkcionalne zahteve za predmetne normativne podatke. 2011

1. Ozadje ali kontekst v razmislek knjižničarjem

Tradicija knjižničnih katalogov je dolga, vendar skozi vso zgodovino glede funkcionalnosti brez eksplicitnih konceptualnih modelov ter (pre)pogosto usmerjena v administrativne funkcije nadzora in upravljanja knjižnične zbirke. Vloga kataloga kot orodja za uporabnika je bila zanemarjena. Šele v 19. stoletju pa so znani teoretiki in praktiki knjižničarstva (npr. A. Panizzi, C. A. Cutter), dokončno pa še Pariška načela leta 1961, opredelili knjižnični katalog in njegove osnovne funkcije, ki jih mora zagotavljati uporabniku, tudi s tega vidika.
Katalog mora biti praktično in učinkovito orodje, ki uporabniku omogoča, da:

  • najde bibliografske vire v zbirki z iskanjem po atributih posameznih virov ali odnosov med njimi
    • najde posamezni vir,
    • najde skupino virov,
  • identificira posamezni bibliografski vir (ter ugotovi, ali opisana entiteta ustreza tistemu, kar išče, oz. ugotovi razliko med entitetami s podobnimi lastnostmi).
  • izbere bibliografski vir, ki ga potrebuje (torej izbere vir, ki ustreza njegovim potrebam ali izloči vire, ki so neustrezni),
  • pridobi opisano enoto ali dostop do nje (dobi informacijo o tem, ali si je mogoče enoto izposoditi, jo kupiti, dostopati do nje na daljavo ipd.),
  • se giblje po podatkih znotraj samega kataloga in izven njega (s pomočjo logične razporeditve in povezave bibliografski in normativnih podatkov).
    (Povzeto po: Wikipedija).
Poenostavljeno rečeno mu mora katalog pomagati ugotoviti: 1. ali ima knjižnica določeno knjigo, 2. a) katera dela določenega avtorja in b) katere izdaje oz. oblike določenega dela so v knjižnici.

Tem tradicionalnim zahtevam (v povsem analognem svetu) so se pridružile še nove, povezane z novimi in povsem drugačnimi vrstami knjižničnega gradiva ter novimi potrebami, pričakovanji in zahtevami uporabnikov v digitalnem okolju, vajenih novih in drugačnih (boljših?) računalniških orodij. Knjižnice se zato na svojem lastnem terenu prvič v zgodovini srečale s konkurenco, ki ji na nekaterih področjih niso povsem kos. Ni nova ugotovitev, da uporabniki vse bolj kritično in vse manj naklonjeno gledajo na še vedno zelo tradicionalno podobo knjižničnega kataloga. Uporabniki upravičeno menijo, da katalogi niso (niti najmanj) intuitivni, v primerjavi z drugimi predvsem spletnimi orodji in storitvami pa sploh ne. Zato se vse pogosteje načrtno izogibajo uporabi kataloga, celo takrat, kadar si hočejo gradivo izposoditi. "Vse je na spletu" zato žal ni več krilatica, ampak za marsikaterega uporabnika že povsem izoblikovan pogled na svet. Uporabniku ne moremo zameriti, da pričakuje enostavna orodja, za katera ni potrebno posebno usposabljanje, vendar so kljub temu kakovostna in učinkovita.

"V informacijski dobi se knjižnice soočajo z vedno večjo količino informacij in gradiv, ki te informacije vsebujejo. Zato je pomembno, da knjižnični katalogi uporabniku pomagajo najti gradivo, ki ga išče, na čim bolj učinkovit način. Mnoga pomembna dela imajo knjižnice v različnih oblikah. Trenutno se uporabniki pri katalogih soočajo z dolgimi, nepreglednimi seznami, ki pogosto navidez naključno razpršijo izdaje nekega dela med izdaje drugih del. Zato bi uporabnikom pomagali prikazi seznamov, ki bi bili bolj strukturirani. Trenutna praksa v knjižnicah ne pozna orodij, ki bi omogočala konsistentnost tovrstnih prikazov. Bibliografski podatki večinoma prav tako ne omogočajo ugotoviti, kako sta dva zapisa povezana. Zato je prišel čas za nov pogled na bibliografski svet. Ena izmed možnih rešitev je model Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ), ki so ga izdelali pod okriljem mednarodne knjižničarske zveze IFLA in izdali leta 1998. FZBZ je konceptualni model, ki predstavlja splošen pogled na bibliografski svet (Functional…, 1998). Od takrat je naletel na mešane odzive v knjižničarskih krogih." (Pisanski, J.; Žumer, M.: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ): analiza uporabnosti konceptualnega modela bibliografskega sveta. Knjižnica 53(2009)1-2, 61-76)
Predlagani entitetnorelacijski model oblikuje nov koncept bibliografskega sveta (tudi bibliografski univerzum), v katerem so entitete povezane z gradivom in odnosi med njimi, istočasno pa je tudi uporabnik v interakciji z bibliografskim svetom. Entitete so:
      - delo, izrazna oblika, pojavna oblika, enota
      - oseba, korporacija
      - pojem, predmet, dogodek, kraj
Za uporabnika je tako funkcionalnost bibliografskih informacijskih sistemov (katalogov) mnogo večja in boljša, večja je tudi intuitivnost in izkoriščanje možnosti, ki jih omogoča sodobna informacijska tehnologija. Novi koncept tega sistema pomeni popoln odmik od tradicije listkovnega kataloga tako za uporabnika kot tudi za knjižničarja (uporabniku nepriljubljenega, knjižničarju čaščenega kataloga). Knjižnica tako pridobi konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi informacijskimi ponudniki, predvsem pa se spremeni tudi pogled oz. razmišljanje o temeljih knjižničarskega dela in pojmovanja kataloga kot podatkovne zbirke, ki ni več zgolj računalniška kopija listkovnega kataloga.
Več o modelu: Wikpedija.

2. Terminološki problem in lomljenje jezika

Functional Requirements for Bibliographic Records (FRBR) so strokovna priporočila (in ne katalogizacijska pravila!), ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da bodo odražali konceptualno strukturo informacijskih virov. Objavila jih je (tudi kot knjigo z enakim naslovom) leta 1998 mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ) leta 2000. Ta priporočila so vzbudila v stroki različne odzive in razmišljanja o tako novem in drugačnem konceptu organizacije kataloga. Naletimo lahko na vse od odobravanja do dvomov in nasprotovanja. Pri tem se v strokovnem diskurzu seveda ne moremo izogniti besednim zvezam s pomenom uvajati, implementirati, upoštevati, uskladiti z, pretvoriti, konvertirati, prestrukturirati v skladu z . . . + FRBR oz. FZBZ. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se zato množično pojavljajo sinonimne izpeljanke iz akronima, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Angleščina torej tvori iz kratice glagolske oblike in samostalnik:

  • glagol: FRBRize/frbrize, frbrized, frbrizing (primer)
  • samostalnik: FRBRization/frbrization (primer
Po angleškem zgledu izpeljane termine lahko zasledimo tudi v francoskem in nemškem jeziku (fra. FRBRiser, FRBRisation, FRBRisé; nem. frbrisieren, FRBRisierung, FRBRisiert).

Seveda potrebujemo te termine tudi v slovenski bibliotekarski stroki, ker pa so besedne zveze uvajati, implementirati, upoštevati, uskladiti z, pretvoriti, konvertirati . . . + FRBR oz. FZBZ zaradi pogostega pojavljanja v besedilu nerodne in za besedilo obremenjujoče, smo se zatekli h kraticam. Iz naše kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša, dokler je vsaj stokrat ne ponoviš. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih vendarle pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati [frbrizírati in [fәrbәrizírati], frbrizacija [frbrizácija in fәrәbәrizácija], npr.:

FZBZ-(iz)acije ali fzbz(iz)acije ni bilo mogoče zaslediti niti v govoru niti v pisnih v strokovnih besedilih. Več o morebitni rabi teh novotvorjenk ni bilo mogoče ugotoviti. Iskanje po spletnih objavah ni v pomoč, ker je bilo doslej premalo objavljenih besedil, zato tudi Korpus bibliotekarstva beleži le nekaj pojavljanj (frbrizacija in frbriziran skupaj samo 9). Tudi v Bibliotekarskem terminološkem slovarju lahko najdemo samo osnovna termina (kratico in izpisano obliko v angleščini in v slovenščini).

Doslej je šlo za nekoliko ožji krog o tem pišočih strokovnjakov, v naslednjih letih pa bo tudi v Sloveniji ta model prešel v prakso in s tem seveda tudi zelo razširjena raba problematičnih poimenovanj. Ker uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, ni primerna, postavlja pa se vprašanje ustreznosti tvorbe slovenskih terminov iz angleški kratic, smo povprašali za strokovno mnenje na svetovalnem portalu Terminologišče (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRCSAZU). Terminološki svetovalci so zelo hitro odgovorili z naslednjim pisnim mnenjem.

MNENJE SEKCIJE ZA TERMINOLOŠKE SLOVARJE:

Tvorjenje izpeljank s tujimi podstavami ali celo kraticami je v slovenščini zelo redko. V Slovarju novejšega besedja (v nadaljevanju SNB) najdemo sicer mcdonaldizacijo, MBA-jevca in NBA-jevca, DVD-teko, v korpusu Gigafida pa je nekaj izpeljank s kratico v osnovi, npr. RKC-izacija, POP-izacija, s.p.-izacija, HTV-izacija, CNN-izacija, EU-izacija, NBA-izacija. Vsi primeri so tvorjeni s kraticami, ki so v slovenskem okolju bolj ali manj uveljavljene, vendar pa nimamo relevantnih podatkov, ali so jih jezikovni uporabniki izgovorili v skladu s slovenskim pravorečjem ali so prevzeli angleški izgovor kratice. Zaradi narave terminologije je izgovorljivost manjkrat upoštevana pri tvorbi novih terminov, seveda pa je ne smemo zanemariti.

Ker je slovensko poimenovanje že uveljavljeno in je že uvrščeno v Bibliotekarski terminološki slovar (Funkcionálne zahtéve za bibliográfske zapíse -ih -ev -- -- -- ž (krat. FZBZ in FRBR) mn. 'študija, ki definira osnovne funkcije kataloga in opisuje teoretični entitetno-relacijski model kataloga'), navedeni pa sta obe kratici, tako slovenska, ki je na prvem mestu, kot angleška, vam ne svetujemo, da bi nove tvorjenke nastajale iz angleške kratice, temveč svetujemo uporabo slovenske osnove, čeprav se v strokovnih besedilih že pojavi frbrizacija (npr. J. Pisanski: Utrinki z raziskovalnih čajank: Frbrizacija v Knjižničarskih novicah 2008/5, doktorska disertacija K. Švab, 2016: Analiza atributov in relacij v bibliografskih informacijskih sistemih). FZBZ-izacija ali fzbzizacija ni uveljavljena v strokovnih besedilih.

V strokovnih besedilih se pojavljajo tudi zveze glagol + FZBZ, npr. implementirati FZBZ, upoštevati FZBZ, tudi implementacija FZBZ. Zanimivo nedoslednost kaže članek Pisanski, Žumer: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ): analiza uporabnosti konceptualnega modela bibliografskega sveta v Knjižnici 53 (2009) 1–2, str. 61–76, kjer je sicer uporabljena kratica FZBZ, hkrati pa tudi frbrizacija, frbrizirani katalogi

Nekajletno pojavljanje termina v besedilih torej ni podprlo tvorbe izpeljanke s slovensko osnovo, temveč se ob uveljavljeni slovenski kratici pojavlja besedna družina z angleško osnovo. Če upoštevamo terminološko načelo ustaljenosti (glede na relevantne vire), bi morali podpreti tvorjenke s frbr-, vendar nas to v tem primeru pripelje do situacije, ko hkrati uporabljamo že ustaljeno slovensko kratico FZBZ in tvorjenke iz angleške kratice FRBR, kar je s stališča slovenskega terminološkega sistema povsem nelogično. Če si torej prizadevamo za konsistentni slovenski terminološki sistem, bi vseeno morali uveljaviti samostalnik FZBZ-izacija, pridevnik FZBZ-iziran ter glagolsko izpeljanko FZBZ-izirati. Zapis z vezajem opozarja, da gre za kratico in da jo je treba tako izgovarjati. Če torej prvi del besede izgovarjamo s polglasniki, torej [fǝzǝbǝzǝizacija], beseda postane izgovorljiva.

Mnenje Sekcije za terminološke slovarje je bilo objavljeno 21. 11. 2016 z naslovom FZBZ-izacija v rubriki Terminološko svetovanje.
Terminološkim svetovalkam in svetovalcem se za nasvet in mnenje najlepše zahvaljujem!

Ozrimo se za konec še malce naokrog in poglejmo, kako so kolegi drugod po svetu poimenovali ta model oz. naslovili prevod njegove objave v svojem jeziku (IFLA, Translations of FRBR) in katera iz kratice FRBR izpeljane termine uporabljajo:

angleško nemško francosko slovensko
evidentirana raba
slovensko
predlog
FRBRize, frbrize FRBRisieren, frbrisieren FRBRiser frbrizirati FZBZ-izirati
FRBRization, frbrization FRBRisierung, Frbrisierung FRbrisation frbrizacija FZBZ-izacija
FRBRized, frbrized FRBRisiert, frbrisiert FRBRisé frbriziran FZBZ-iran

angleško Functional requirements for bibliographic records
bolgarsko Функционални изисквания към библиографските записи
češko Funkční požadavky na bibliografické záznamy
francosko Spécifications fonctionnelles des notices bibliographiques
hrvaško Uvjeti za funkcionalnost bibliografskih zapisa
italijansko Requisiti funzionali per record bibliografici
katalonsko Requisits funcionals del registres bibliogràfics
latvijsko FRBR : Funkcionālās prasības bibliogrāfiskajiem ierakstiem
madžarsko A bibliográfiai tételek funkcionális követelményei
nemško Funktionale Anforderungen an bibliografische Datensätze
norveško Funksjonskrav til bibliografiske poster
portugalsko Requisitos funcionais dos registos bibliográficos
romunsko Cerinţe funcţionale pentru înregistrarile bibliografice
rusko Функциональные требования к библиографическим записям
slovensko Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise
srbsko Funkcionalni zahtevi za bibliografske zapise
špansko Requisitos funcionales de los registros bibliográficos
švedsko Funktionella krav på bibliografiska poster


FUNKCIONALNE zahteve za bibliografske zapise :
končno poročilo. - Ljubljana : Filozofska fakulteta,
Oddelek za bibliotekarstvo, 2000.

Včasih smo mu rekli "računalniško podprti katalog". Na srečo se je ta termin (skoraj) izgubil iz uporabe!

Da ne bi bil računalniški katalog samo elektronska
oblika klasičnega kataloga.
© Wikiwand

četrtek, 24. november 2016

Knjižni sejem

Ko sem si po debatni kavarni na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se odvija ta teden, ravnal hrbtenico po posledicah enourne uporabe neudobnega stola, sem se ozrl po tesnih prostorih z niti ne stotimi stojnicami in se spomnil nekaterih res velikih, lahko rečem ogromnih in pompoznih knjižnih sejmov po svetu. Skoraj je ni države, ki ne bi imela svojega knjižnega sejma, ponekod celo več. Nekateri med njimi so prerasli v tradicionalne svetovne dogodke, ki jih založniki in knjigotržci, pa tudi ljubitelji knjig, nestrpno pričakujejo iz leta v leto in se jih vedno znova udeležujejo. Postali so pojem. Če te ni tam, te ni na svetovni knjižni sceni, velja za založnike in knjigotržce.

Knjižni sejmi so že stara pogruntavščina, Frankfurtski knjižni sejem ima npr. že več kot petstoletno tradicijo, tam so se še pred izumom tiska s premičnimi črkami zbirali preprodajalci rokopisov. Kmalu po Gutenbergovem izumu so se pojavili prvi sejmi, namenjeni prodaji tiskanih knjig, hitro sta bila v Frankfurtu in Leipzigu najpomembnejša in to mesto sta zadržala prav do danes. Knjižni sejem v Leipzigu je vse od 17. stoletja pa do leta 1945 prekašal frankfurtskega, potem pa je zaradi blokovske delitve zastal v razvoju, zato je danes Frankfurter Buchmesse največji in najpomembnejši sejem na področju knjigotrštva v svetovnem merilu. Vsako leto pride tja več kot 7000 razstavljalcev iz 130 dežel. Klub temu ga po številu obiskovalcev prekaša Salone del libroTorino, tja pride v nekaj dneh več kot 340 tisoč obiskovalcev!

V začetku so bili knjižni sejmi namenjeni zgolj prodaji knjig, kasneje pa predvsem sestajanju in kupčevanju med založniki in knjigotržci, tako da posameznik knjig sploh ni mogel kupiti in je bil sejem zgolj razstava knjig. Danes so knjižni sejmi vsestranski festival knjige, kjer založniki in knjigotržci trgujejo in se dogovarjajo, pogosto tudi o avtorskih pravicah in še čem, obiskovalci si ogledujejo, listajo, berejo in kupujejo, ali pa zgolj nabirajo knjigotrške in sejemske kataloge, ki so se začeli pojavljati že v 17. stoletju. Ta osnovna sejemska dogajanje spremlja množica vsakovrstnih kulturnih in s knjigo povezanih dogodkov, od predstavitev knjig in srečanj z avtorji, do branja in predavanj, kavarniških pogovorov, dogodkov za otroke, tam so tudi podeljevanja prestižnih nagrad piscem, ilustratorjem, prevajalcem . . .

Tako in podobno, v večjem ali manjšem obsegu, se dogaja po vsem svetu. Ponekod so knjižni sejmi tudi specializirani, tak je na primer Knjižni sejem v Bologni, ki je namenjen otroški literaturi in otroškim knjigam, in je tudi največji te vrste na svetu. Ne prav daleč od nas so pomembni knjižni sejmi v Londonu, Pragi, Varšavi, Beogradu in Parizu, kjer so ga pomenljivo preimenovali v Salon du livre, sosedje v Zagrebu pa v Interliber. Čeprav je pritlikavi palček vsemi med temi, je Slovenski knjižnisejem za nas zanimiv, vznemirljiv in pomemben kulturni dogodek. Letošnji program je tako obsežen in zanimiv, da se je kar težko odločati kako in kam iti ali ne iti. Letošnji je že 32. po vrsti.

Ko je že ravno teden Slovenskega knjižnega sejma, pa poglejmo, kako rečejo knjižnemu sejmu v drugih jezikih.

angleško book fair
albansko panairi i librit
belorusko кніжны кірмаш
bolgarsko кніжны кірмаш
češko knižní veletrh
dansko bogmesse
esperanto librofoiro
estonsko raamatumessil
finskokirjamessut
francoskofoire du livre
grško έκθεση βιβλίων
hrvaško sajam knjiga
irsko aonach leabhar
italijansko fiera del libro
katalonsko fira del llibre
latvijskogrāmatu gadatirgus
litovsko knygų mugė
madžarsko könyvvásár
makedonsko саем на книгата
malteškoktieb ġust
nemško Buchmesse
nizozemsko boekenbeurs
norveško Bokmessen
poljskotargi książki
portugalskofeira do livro
romunsko târg de carte
rusko книжная ярмарка
slovaško knižný veľtrh
slovenskoknjižni sejem
srbskosajam knjiga, сајам књига
špansko feria del libro
švedsko bokmässan
turško kitap fuarı
ukrajinsko книжковий ярмарок

Debatna kavarna "Objavljam, torej sem v NUK" na Slovenskem knjižnem sejmu v sredo, 23. novembra 2016.
Sogovorniki Andreja Kavčič, Samo Rugelj, Nataša Franko, Irena Sešek, Janko Klasinc, moderira Katja Rapuš.
Iz napovednika: "Ob 10-letnici Zakona o obveznem izvodu publikacij smo se v NUK-u odločili povabiti vse deležnike v procesu nastajanja, zbiranja in ohranjanja obveznega izvoda kot kulturne dediščine. Na okrogli mizi bi soočili mnenja, pomen in izkušnje, ki so se nabrali v tem obdobju."   (Foto I. Kanič)

Leta 2011 je na Leipziger Buchmesse predstavljala Slovenijo Javna agencija za knjigo JAK. Pozor, pršut v ospredju levo
ni JAK-ov, pač pa na stojnici našega karantanskega rojaka Wieserja.   (Foto I. Kanič)

petek, 18. november 2016

Maks Veselko praznuje 90 let

Zadnje dni oktobra je praznoval častitljivi jubilej, devetdeseto obletnico, naš kolega Maks Veselko, znani slovenski bibliotekar, prevajalec in romanist. Marsikdo med nami ga pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Ni več dosti takih, ki jim je bil kolega bibliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici kot katalogizator, vodja AIK, pomočnik ravnatelja NUK in vodja časopisnega oddelka. Več nas je takih poznih srednjih let, ki smo z njim sodelovali na Pedagoški akademiji v Ljubljani in na Filozofski fakulteti, v društvu in strokovnih telesih, kjer je bil še po upokojitvi več let zelo aktiven, največ pa je verjetno bibliotekarjev srednje in tudi že starejše generacije, ki jim je predaval in bil mentor najprej na Pedagoški akademiji in kasneje na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer je predaval do leta 1991. Vsem pa je zapustil isti pečat in nepozabni vtis vedno dobrovoljnega in veselega, skoraj razigranega kolega. Živ dokaz, da rek Nomen est omen pri njem prav zares drži! Vedno poln domislic in anekdot o sebi in svojih kolegih se je znal od srca in nezadržano nasmejati, tudi sebi in svojim napakam. Nepozabni so zato trenutki, ko je sredi resnega strokovnega dela, tako malo za sprostitev, izbruhnila skoraj mladostniško nagajiva razposajenost skupine "starih" bibliotekarskih kolegov (Maks Veselko, Jože Munda in Branko Berčič), da smo mlajši najprej kar osupnili, ko pa smo se jih navadili in začeli bolje razumevati njihov humor, smo komaj čakali naslednjo pavzo . . .

Poznamo ga kot prvega urednika strokovne revije Knjižnica, avtorja prvih učbenikov in priročnikov za bibliotekarje ter prvega pomembnega prevajalca bibliotekarske literature, predvsem mednarodnih standardov ISBD, s čemer je utiral pot oblikovanju in utrjevanju rabe strokovnega izrazja. Zato smo tako priljubljenega sodelavca in široko razgledanega ter v terminologiji podkovanega bibliotekarja in jezikoslovca z veseljem srečevali tudi v krogu Bibliotekarske terminološke komisije, v kateri je aktivno sodeloval od njene ustanovitve leta 1987 do poletja 2000 in pomembno prispeval k skupnim dosežkom terminološkega dela.

Maksu Veselku ob častitljivem jubileju kolegi in prijatelji iskreno čestitamo in mu želimo mnogo zdravja še naprej!


Udeleženci slavnostne seje knjižničnega sveta ob 200-letnici NUK
v Ljubljani jeseni 1974.
dlib.si URN:NBN:SI:IMG-NWEU7VMQ

Slavnostna 200. seja Bibliotekarske terminološke komisije leta 1996.

 


O Maksu Veselku in njegovem delu:

četrtek, 17. november 2016

Kdo še potrebuje abecedo?

Študijska risba analize latiničnih kapitalk.
Naj mi kolegi, ki razumejo latinsko, ne zamerijo skoraj politične konotacije spodnjega napisa.
© University of Delaware Library. An Alphabet Exhibition.
V objavi Pozabnice v bibliotekarstvu sem zadnjič razpredal o nekoč živahnih in iskrivih besedah, ki pa danes vendarle zamirajo in se v sodobnem jeziku več ne uporabljajo. Razvoj stroke in predvsem tehnologij, ki jih stroka uporablja, je vpeljal množico novih konceptov in terminov, prenekateri stari in doslej uporabljani pa več nimajo razloga za obstoj. Mnoge besede in besedne zveze zato tonejo v pozabo in se jih tu in tam spomnimo samo še z nostalgijo, nekaterih več ne razumemo, zato pravega razloga za obstoj v sodobnem jeziku več nimajo. Marsikatere med njimi bomo pogrešali, seveda le tisti, ki smo jih poznali.

Danes še nekaj besed o pozabnicah, pretežno se bom seveda posvečal besedam in besednim zvezam na področju bibliotekarstva, pri tem pa se bom omejil na tiste, ki so bile še pred kratkim žive in smo jih tekoče uporabljali. Poimenovanj iz bolj oddaljene preteklosti se bom izognil, čeprav jih še srečujemo v strokovni literaturi (kot npr. vrste zgodovinskih vezav in pisav, antična in srednjeveška poimenovanja kot so kapsa, skriptorij, armarij ipd.). Pri razlagah se bom skliceval na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletnem portalu Termania.

Že površno in povsem naključno brskanje po slovarju se pokaže kot zelo uspešno in v nekaj minutah se nakopiči obsežen nabor bibliotekarskih terminov na poti pozabe. Ampak začnimo na začetku abecede, kot se reda navajenim bibliotekarjem spodobi. Že na prvi strani slovarja gospodari abeceda z množico izpeljank in sestavljenk, skupaj z alfabetom jih imata skoraj štirideset. Abecedo in abecednik še poznamo in uporabljamo, pogosto sicer tudi v prenesenem pomenu kot začetek, prvo branje, prve informacije o nečem (poguglajte abeceda seksa za besedila ali slike in vam bo vse jasno), abecednik pa je še vedno pogost naslov knjižice za učenje branja in pisanja, čeprav se vprašam, ali današnji šolarji še znajo na izust zrecitirati abecedo (kaj šele naprej in nazaj!) in ali vedo, kje imajo mesto q, w, x in y. Saj vemo, da tudi mi prekaljeni veterani podlegamo urejevalnikom besedil in označujemo točke v besedilu a, b, c, d, e . . . in se odpovemo č-ju. Pri tem se najpogosteje ne zavedamo, da imamo še srečo s to svojo slovensko gajico in samo 25 črkami (no, nekaj smo jih še dodali in že čisto posvojili z angleščino pa še bolj z internetnim žargonom). Že nam dokaj bližnja slovaška abeceda ima skupaj kar 46 znakov, od tega 26 osnovnih črk, 17 z diakritičnim znamenjem in 3 digrafe (črka, ki je sestavljena iz dveh črk, vendar se obravnava kot ena sama), pravilno zaporedje teh 46 znakov po abecedi pa je seveda štorija zase. Estonska abeceda se nekoliko razlikuje od naše na prav poseben način. Pozna 32 črk, vendar se C, F, Q, W, Y in Y pojavljajo samo v besedah tujega izvora, bodite pa pozorni na zaporedje črk za Ž-jem! Ko smo s slovaškimi in estonskimi kolegi z računalnikom pripravljali tiskani bibliotekarski terminološki slovar za ta dva jezika, sem si že takrat prislužil zajeten šop sivih las in posvetlitev vseh ostalih!

      Slovaška abeceda z množico diakritičnih znakov.      
Estonska abeceda. Bodite pozorni na zaporedje znakov za črko Ž!

Zastarelo sopomenko alfabet smo že skoraj pozabili in je več ne uporabljamo, podobno je z azbuko, za katero navadno uporabljamo besedno zvezo cirilska oz. cirilična abeceda in glagolska abeceda. Tudi poimenovanja podrobne delitve na grobo, fino, notranjo, strogo abecedo, ki opisujejo način razvrščanja v skupine in/ali v zvezno zaporedje ter nivo upoštevanja črk znotraj besede, niso več potrebna, saj se ob računalniških obdelavah podatkov s tem vsakodnevno nihče več ne ukvarja.

  abecéda -e ž ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; sin. alfabet (2); prim. alfabet (1), azbuka
alfabét -a m 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v grščini; prim. abeceda, azbuka 2. zastar., gl. abeceda
ázbuka -e ž ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici; prim. abeceda, alfabet (1)

gróba abecéda -e -e ž abecedna razvrstitev po začetni črki iztočnic, ki se uporabi v prvi fazi postopka abecediranja; ant. fina abeceda , stroga abeceda, notranja abeceda
fína abecéda -e -e ž abecedna razvrstitev po vseh črkah iztočnice in nato besed, ki sooblikujejo značnico, geslo, naslov; sin. notranja abeceda (2); ant. groba abeceda
notránja abecéda -e -e ž 1. razvrstitev bibliografskih ali kataložnih enot v okviru iste značnice, gesla po abecedi naslovov ali drugih elementov 2. abecedna razvrstitev po vseh črkah iztočnice in nato besed, ki sooblikujejo značnico, geslo, naslov; sin. fina abeceda, stroga abeceda; ant. groba abeceda
stróga abecéda -e -e ž razvrstitev značnic, gesel, naslovov tako, da je upoštevana abeceda vseh črk in zaporedje drugih dogovorjenih znakov; sin. notranja abeceda (2); ant. groba abeceda

Dva primera izbire načina ureditve prikaza rezultatov iskanja.

Danes ga ni več med nami junaka, ki bi hotel ali moral ročno in "na pamet" razporejati karkoli po abecedi in upoštevati pravila, ki so bila včasih postulat pri delu urednikov katalogov in bibliografij. Sedaj torej nič več ne abecediramo in ne razvrščamo po abecedi, pa tudi abecedna ureditev ni več pomembna. Ste se kdaj vprašali, če je elektronska izdaja SSKJ-ja urejena po abecedi? Najbrž je, pa mi je prav malo mar tudi če ni, saj to ne vpliva na njegovo uporabnost. Pa računalniški knjižnični katalog, kako je urejen? Danes pač izberemo iz spustnega menija in pritisnemo na gumb . . . in stvari so razvrščene po naši želji. No, skoraj. V izbiri se abeceda nič več ne omenja, rezultati so tako lahko razvrščeni "po avtorju" in vsi vemo, da so to imena avtorjev, razvrščena po abecedi. Ne avtorji in avtorice na pločniku po spolu, starosti, velikosti, kilaži ali kako drugače.

  abecedíranje -a s razvrščanje, urejanje po abecedi; sin. abecedno razvrščanje, alfabetiranje
abecedírati -am dov. in nedov. razvrščati, urejati po abecedi; sin. alfabetirati
abecédno razvŕščanje -ega -a s gl. abecediranje
alfabetíranje -a s gl. abecediranje
alfabetírati -am dov. in nedov. gl. abecedirati
abecédna uredítev -e -tve ž ureditev, pri kateri so knjižnično gradivo, bibliografski vpisi, kataložni vpisi razvrščeni po abecedi značnic, gesel, drugih elementov bibliografskega opisa, npr. imenska, geselska, naslovna, križna ureditev, ureditev črka za črko, ureditev beseda za besedo
Res pa je, da slovarji, katalogi in nekatere druge zbirke pred prikazom ali izpisom zadetke poizvedbe na nek način po svoje uredijo. Ta ureditev je lahko uporabniku tudi nerazumljiva in zares enigmatična, tako so npr. rangirani rezultati poizvedbe z Googlom ali pri sistemih za odkrivanje informacij, slovarji pa navadno prikažejo rezultate urejene po abecedi ali pa najprej rangirane in potem znotraj tega po abecedi. Tukaj pa se začnejo težave, ki jih celo med dobrimi starimi bibliotekarji le redki povsem obvladajo, ustvarjalci programske opreme pa pogosto na to sploh ne pomislijo. Gre za vprašanje zaporedja večbesednih gesel, ki so lahko po abecedi urejena beseda za besedo ali pa črka za črko. Pri prvem se upošteva presledke med besedami in morebitne posebne znake, pri drugem pa ne. Posledično seveda niti termina razporejevalna beseda niti razporejevalna črka skoraj več ne uporabljamo. Pri tiskanih terminoloških slovarjih, kjer nastopa ista nosilna beseda v večjem številu sestavljenih terminov oz. slovarskih iztočnic, je lahko to vprašanje za uporabnika ključnega pomena.
  uredítev čŕka za čŕko -tve -- -- -- ž abecedna ureditev, pri kateri niso upoštevani presledki med besedami, npr. v tem vrstnem redu: Obisk v posvetovalnici, Ob stoletnici, O morju; prim. ureditev beseda za besedo
uredítev beséda za besédo -tve -- -- -- ž abecedna ureditev, pri kateri je upoštevana vsaka beseda kot samostojna enota, npr. v tem vrstnem redu: O morju, Ob stoletnici, Obisk v posvetovalnici; prim. ureditev črka za črko
razporejeválna beséda -e -e ž beseda v geslu, naslovu, značnici, ki pri abecedni ureditvi beseda za besedo določa mesto gesla, naslova, bibliografskega vpisa v katalogu, kazalu, bibliografiji; prim. razporejevalna črka
razporejeválna čŕka -e -e ž črka v geslu, naslovu, značnici, ki pri abecedni ureditvi črka za črko določa mesto gesla, naslova, bibliografskega vpisa v katalogu, kazalu, bibliografiji; prim. razporejevalna beseda

ureditev črka za črko
ureditev beseda za besedo
      Obisk v posvetovalnici
      Ob stoletnici
      O morju
      O morju
      Ob stoletnici
      Obisk v posvetovalnici
Primera abecednega razvrščanja po sistemu črka za črko in beseda za besedo.

Tudi pri elektronskem katalogu ne pomislimo, da je pravzaprav urejen po nekem nam povsem neznanem sistemu, najbrž po identifikacijskih številkah in datumu vnosa podatkov. Njegovo urejanje (po abecedi ali kako drugače) ni več potrebno, kataložnih listkov ni več, da bi jih moral kdo uvrščati oz. vlagati v katalog in tako katalog tudi urejati. Zato tudi tovrstnega urednika kataloga ni več. Urednik kataloga počne danes vse kaj drugega.

  urêjanje katalóga -a -- s razvrščanje kataložnih enot po formalnih in/ali vsebinskih vidikih; sin. redakcija kataloga (2); prim. vodenje kataloga, vzdrževanje kataloga
vláganje v katalóg -a -- -- s uvrščanje kataložnih listkov v listkovni katalog; prim. uvrščanje v katalog, pravila za uvrščanje
uvŕščanje v katalóg -a -- -- s razporejanje kataložnih listkov v katalog; prim. vlaganje v katalog, pravila za uvrščanje
uredník katalóga -a -- m knjižničar (1), ki ureja katalog
Ker združuje računalniški katalog praviloma vse vrste nekdanjih klasičnih katalogov ne glede na njihovo ureditev v en sam katalog, so postala odveč tudi njihova poimenovanja. Danes bi lahko rekli, da je vsak računalniški katalog tudi abecedni imenski, abecedni stvarni, križni katalog ipd.
  abecédni iménski katalóg -ega -ega -a m (krat. AIK) katalog (1), urejen po abecedi imen avtorjev ali stvarnih naslovov; sin. nominalni katalog
abecédni katalóg -ega -a m po abecedi urejen popis knjižničnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog, abecedni stvarni katalog, naslovni katalog, križni katalog; sin. alfabetski katalog
AIK AIK-ja [aiká] m krat., gl. abecedni imenski katalog
krížni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem je v eno abecedno zaporedje združenih dvoje ali več abecednih katalogov, in sicer abecedni imenski, abecedni stvarni in naslovni katalog
abecédni stvárni katalóg -ega -ega -a m (krat. ASK) stvarni katalog, urejen po abecedi predmetnih oznak;sin. abecedni geselski katalog, besedni katalog, geselski katalog, abecedni predmetni katalog, predmetni katalog, geselski stvarni katalog; prim. sistematski katalog, stvarni katalog

Današnje razmišljanje je treba razumevati v kontekstu sodobne, to je današnje bibliotekarske terminologije, ko se ti termini v vsakodnevni praksi (skoraj) več ne uporabljajo. S tem pa jim nikakor ne odrekam pomembnosti in vloge v bibliotekarski terminologiji včerajšnjega dne, to dokazuje tudi njihova bogata zastopanost v Bibliotekarskem terminološkem slovarju in strokovnih besedilih, zajetih v besedilnem Korpusu bibliotekarstva, kjer se uvršča termin abeceda na seznamu pogostosti pojavljanja okrog 1200. mesta, abeceden pa 320. mesta.

S tem rešta potencialnih pozabnic v bibliotekarstvu seveda še zdaleč ni izčrpana. Kaj več o nekaterih drugih terminih, ki tonejo v pozabo, pa kdaj drugič. Če se spomnite česa zanimivega, sporočite!


Prva stran tiskane izdaje Bibliotekarskega terminološkega slovarja.
Pa naj mi še kdo reče, da brskanje po tiskanem slovarju ni zanimivo in vznemirljivo!

četrtek, 10. november 2016

Pozabnice v bibliotekarstvu

Nekoč je bil gibki disk. Pa ta še ni največji!
Jezik se nenehno spreminja in besedni zaklad, ki ga uporabljamo danes, bo mogoče čez sto let ali nekaj več že zatonil v pozabo. Ob tem seveda nenehno nastajajo nove besede in besedne zveze, mnoge med njimi prihajajo v slovenščino iz drugih jezikov, najpogosteje seveda iz angleščine. Pridejo, se razširijo in udomačijo, dokler ne postanejo enakopraven del skupnega splošnega ali strokovnega jezika. Vse to se dogaja tiho, pravzaprav samo od sebe in pogosto (skoraj) neopazno. Slovarji se praviloma posvečajo obravnavi in dokumentiranju sodobnega jezika, vendar nam že površno listanje po katerem od teh (v ta namen so tiskani slovarji v veliki prednosti pred elektronskimi) postreže z besedami, ki nas spominjajo na preteklost, morebiti celo na otroštvo, v strokovnih slovarjih pa na študentska leta ali začetke strokovnega dela. To so besede, ki postajajo preteklost in se v sedanjosti le še izjemoma uporabljajo, najpogosteje jih zasledimo le še ob prebiranju starejših besedil ali ob kofetkanju in modrovanju blondink in hokejistov (sivolasih gospa in priletnih gospodov s palico). Le kdo še danes zavrti telefon ali posluša kasete? Kdaj ste zadnjič videli mladenko z natupirano frizuro ali babico s trajno? Še veste, kaj so grafoskop, episkop in diaprojektor, pa nalivnik (bognedaj penkalo), črnilnik in indigio papir? Kdo od mladih še ve, kakšen je računalnik z disketnikom in zakaj rečemo, da je treba dvakrat na leto premakniti urne kazalce? Mnoge besede in besedne zveze tonejo v pozabo in se jih tu in tam spomnimo samo še z nostalgijo, nekaterih več ne razumemo, zato pravega razloga za obstoj v sodobnem jeziku več nimajo. Marsikatere med njimi bomo pogrešali, seveda le tisti, ki smo jih poznali.

Nekaterim od teh je namenjena tokratna objava. Na misel, da bi se posvetil njihovemu spominu, sem prišel, ko sem pred nedavnim v tujini zabiljal deževno dopoldne v knjigarni in seveda kupil knjigo, pa še eno in še eno . . . Ena od teh so Potopljeni besedni zakladi: Besede, ki jih bomo pogrešali (naslovnica je na sliki levo spodaj), Dudnov slovarček besed, ki v nemškem jeziku izginjajo ali so že poniknile iz rabe. Poleg tega svetim v FB skupini s posrečenim imenom Pozabnice, ki se opisuje kot srečališče "Za vse, ki cenite in spoštujete besede, ki počasi odhajajo v pozabo". Tam sem si tudi izposodil naslov za tokratno objavo. Razvoj stroke in predvsem tehnologij, ki jih stroka uporablja, je vpeljal množico novih konceptov in terminov, mnogi stari in doslej uporabljani pa več nimajo razloga za obstoj. Ljubkovalno jim bom rekel pozabnice, nekoč živahne in iskrive besede, ki zamirajo in tonejo v pozabo.

Pretežno se bom seveda posvečal besedam in besednim zvezam na področju bibliotekarstva, pri tem pa se bom omejil na tiste, ki so bile še pred kratkim žive in smo jih tekoče uporabljali. Poimenovanj iz bolj oddaljene preteklosti se bom izognil, čeprav jih še srečujemo v strokovni literaturi (kot npr. vrste zgodovinskih vezav in pisav, antična in srednjeveška poimenovanja kot so kapsa, skriptorij, armarij ipd.). Pri razlagah se bom skliceval na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletnem portalu Termania.

Že površno in povsem naključno brskanje po slovarju se pokaže kot zelo uspešno. V ta namen je gotovo prikladnejše brskanje po tiskanem slovarju, nato pa seveda vzporedna uporaba kombinacije tiskanega in elektronskega slovarja. V nekaj minutah se nakopiči obsežen nabor terminov na poti pozabe, npr. izposojevalni listek, kataložni listek, kataložni predalček, kataložni pregradnik, listkovni katalog, knjižni katalog, disketnik, disketni pogon, kmalu tudi že CD in za njim DVD, gibki disk, disketa, iglični tiskalnik, numerator, OPAC terminal, ciklostil, šapirograf, kolportaža, jugoslavika, KWIC, KWAC, KWOC, robno kazalo, knjižno znamenje, tipkopis, v pozabo gre že tudi še pred nekaj leti živa splošnoizobraževalna knjižnica. Pa poskusimo narediti iz tega sračjega gnezda vsaj nekaj reda.

Velik dosežek slovenskih knjižnic je prav gotovo že dalj časa visoka stopnja avtomatizacije njihovega poslovanja in povezovanja računalniških katalogov v skupen sistem. Koncept računalniškega kataloga (nekoč se mu je reklo računalniško podprti katalog, na srečo je to že dolgo pozabnica!) in njegova vsestranska funkcionalnost že dolgo več ne potrebujeta ločenih katalogov glede na vsebino in ureditev. Vsa ta poimenovanja gredo torej v pozabo, ostala bodo le še v proučevanju zgodovine knjižnic in knjižničnih katalogov.

V Bibliotekarskem terminološkem slovarju na spletnem portalu Termania najdemo več kot sto terminov z nosilno besedo katalog, zato naj izberem le nekaj takih, ki bodo v vsakodnevni strokovni rabi izginili, če se jim to že ni zgodilo: abecedni katalog, abecedni geselski katalog, abecedni imenski katalog, AIK, akcesijski katalog, analitični katalog, ASK, centralni katalog, Centralni katalog knjižnic Slovenije, čitalniški katalog, decimalni katalog, deljeni katalog, dodatni katalog, formalni katalog, geselski katalog, imenski katalog, inventarni katalog, knjižni katalog, križni katalog, kronološki katalog, kumulativni katalog, listkovni katalog, lokacijski katalog, predmetni katalog, matični abecedni imenski katalog, matični katalog, naslovni katalog, osnovni katalog, pomožni katalog, predmetni katalog, prezenčni katalog , signaturni katalog, sistematski katalog, tematski katalog, topografski katalog, UDK-katalog.

Z računalniškim katalogom so povsem izginili tudi različni listki, npr. bralni listek, geselski listek, izposojevalni listek, kataložni listek, knjižni listek, listek centralne katalogizacije, matični listek, nadaljevalni listek, napotilni listek, pomožni list, pregledni listek, začasni list,
prav tako tudi kartice, npr. aperturna kartica, luknjana kartica, mikrofiš kartica, mikrokartica, robno luknjana kartica, vizualna kartica, analitična kartica, dokumentacijska kartica, referatna kartica.
Listek s popravki, torej errata ali corrigenda, žal tudi izginja iz vsakodnevne rabe, čeprav se napake v tiskanih besedilih množijo kot uši na potepuškem psu, kar pa mnogih založnikov nič kaj ne vznemirja.

Iz vsakodnevne rabe izginjajo tudi poimenovanja s klasičnim katalogom povezanih predmetov, npr. kataložna kartica, kataložn listek, kataložna omarica, kataložni opornik, kataložni predal, kataložni pregradnik, jahač, opornik listkov, razporejevalka, šibika,

Podobno se je godilo poimenovanjem iz družine terminov kazalo in indeks. Izginjajo tista, ki zaradi računalniškega iskanja in uporabe elektronskih virov niso več potrebna, npr. analitično kazalo, besedno kazalo, kazalo naslovov, križno kazalo, permutirano kazalo, analitični indeks, dodatni indeks, imenski indeks, permutirani indeks, stvarni indeks. Tisti termini pa, ki poimenujejo kazala/indekse v tiskanih publikacijah, se ohranjajo, npr. (abecedno) kazalo oseb, krajev, bibliografsko kazalo, imensko kazalo, robno kazalo (natisnjeno ali vrezano na obrezi slovarja, leksikona). Prav tako množica terminov, povezanih z računalniškim indeksiranjem in podatkovnimi zbirkami. Veliki šampion je citatni indeks oz. citatno kazalo, ki na pogostosti uporabe samo pridobiva.

S prihodom novih medijev in različnih oblik publikacij se je nabor novih terminov samo povečal (npr. e-knjiga in elektronska knjiga, e-časopis in elektronski časopis, spletna publikacija, spletna objava, internetna objava, e-bralnik in elektronski bralnik ipd.) in ponekod povzročil nemalo zadreg (npr. različno tolmačenje, kaj je e-knjiga in kaj to ni, gl. E-knjiga in/ali digitalna knjiga?, ali kritično gledanje na razlikovanje Elektronski slovar in "slovar v elektronski obliki"). Stara, doslej uveljavljena poimenovanja se praviloma ohranjajo, izjeme so npr. kolportaža, akviziter, akviziterski izvod, iz rabe pa so se že skoraj povsem umaknila nekatera poimenovanja zastarelih tehnologij, npr. kaseta, zvočna kaseta, slušna kaseta, avdiokaseta, glasbena kaseta, govorna kaseta, videokaseta, OPAC terminal, kaseta, disketa, gibki disk, disketnik, v kratkem se bo to zgodilo tudi nekaterim drugim nosilcem (npr. CD, CD-ROM, DVD in izpeljanke, Blu-ray ali BD pa nikoli ni zares prišel v bibliotekarsko terminologijo, tudi z računalniškimi trakovi se nismo nikoli kaj dosti ukvarjali). Tukaj ne smemo pozabiti pisalnega stroja, ki je po dolgem sobivanju z bibliotekarji skoraj v trenutku izginil s pisalnih miz, in njegovega izdelka (tipkopis, pa tudi ciklostil in šapirograf).

Poimenovanje knjižnice se je že v preteklosti precej spreminjalo (Kako je bukvarnica knjižnica postala) in bukvišče, bukvarnica, bukvohranišče, knjigarnica ter podobna navlaka so že zdavnaj zastarele in več ali manj pozabljene besede. Nekaterih vrst knjižnic več ni in v pozabo gredo tudi njihova poimenovanja, npr. čitalniška knjižnica, delavska knjižnica, deželna knjižnica, dijaška knjižnica, gimnazijska knjižnica, kaznilniška knjižnica, ljudska knjižnica, okrajna knjižnica, okrožna knjižnica, prosvetna knjižnica, sindikalna knjižnica. Tudi splošnoizobraževalna knjižnica, ki se je priljubila s kratico SIK, se več ne uporablja, nadomestila jo je splošna knjižnica, ker tako veleva Zakon o knjižničarstvu.

Nemški slovarček pozabnic. Duden, 2016.
Ni še dolgo tega, kar je bilo to glavno orodje katalogizatorja . . .
Tudi pisalni stroj bo kmalu pozabnica.

. . . in numerator (še vedno) inventarizatorja.

Kaj več o nekaterih drugih terminih, ki tonejo v pozabo, pa kdaj drugič. Če se spomnite česa zanimivega, sporočite! Lahko tudi kaj napišete in bomo objavili.