nedelja, 3. maj 2015

Katalogni ali kataložni?


© Poetic home

Pred nekaj dnevi je kolegica na Facebooku povprašala, kaj menimo o izrazih katalogni zapis in katalogni listek, ki sta sprejeta v pravopisu in Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ker je potekala obsežna in živahna razprava o variantnih oblikah pridevnika katalogni/kataložni pred leti že tudi v skupini, ki je pripravljala Bibliotekarski terminološki slovar, sem se odločil napisati o tem nekaj besed.

SP navaja samo obliko katalogen (s primerom katalogni listek), SSKJ pa navaja obe obliki, katalogen (s primeri zvez katalogni listek, katalogni podatek, katalogni oddelek knjižnice) in kataložen, vendar je ta samo kot pridevnik od katalog kot publikacija s pomenom prodajni, založniški, knjigotrški katalog in ne katalog knjižnice. Oba jezikovna priročnika izhajata predvsem iz splošnega jezika in ne posegata v strokovno terminologijo, besedišče pa sta zajemala iz sedaj v nekaterih pogledih že zastarelih besedil (2. knjiga SSKJ, I-Na, je izšla leta 1975), Bibliotekarski terminološki slovar pa je specializiran za to strokovno področje in temelji na izpisovanju sodobnejših slovenskih strokovnih besedil in tudi primerjavi z izpiski iz starejših besedil. Prav ta primerjava kaže značilno razliko v rabi pridevniških oblik katalogni (starejša besedila) in kataložni (novejša besedila).

Izpisovanje bibliotekarske terminologije iz 291 starejših bibliotekarskih besedil je evidentiralo prevladujočo rabo oblike katalogni v naslednjih zvezah: katalogna enota, katalogni indeks, katalogna instrukcija, katalogna kartoteka, katalogni list, katalogni listek, katalogna omarica, katalogni opis, katalogno pravilo, katalogni predalnik, katalogna soba, katalogna številka in katalogni vpis. Uporabljali so jih zlasti klasiki slovenskega bibliotekarstva kot so Kalan, Korže-Strajnar, Melihar, Munda, Pirjevec, Rupel, Šlajpah, Veselko in še nekateri drugi v izvirnih besedilih in prevodih (predvsem standardov ISBD). Evidentirana besedila izvirajo iz obdobja od 1940 do 1987, v kasnejših besedilih do leta 1995 pa uporablja to obliko le nekaj izjem. Izpisovanje novejših besedil in Korpus bibliotekarstva, ki obsega strokovno besedišče iz 625 besedil zadnjih dveh desetletij, pa sta pokazala skoraj izključno rabo oblike kataložni. Podobno sliko kažeta tudi splošna besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida, ki sta evidentirala v novejših besedilih mnogo več izpiskov z obliko kataložni.

Od tod ugotovitev in presoja, da je v bibliotekarski terminologiji oblika katalogni zastarela in jo zato Bibliotekarski terminološki slovar kot tako tudi opredeli in navaja samostojno ter enkrat tudi v ilustrativni zvezi:
        katalógni -gna -o prid. zastar., gl. kataložni
        katalógna enôta -e -e ž zastar., gl. kataložni vpis in kataložna enota
z obliko kataložni pa navaja 25 terminov:

bibliográfsko-katalóžna báza podátkov
bibliográfsko-katalóžni sérvis
element katalóžnega vpísa
glavni kataložni vpis
katalóžna céna
katalóžna enôta
katalóžna instrúkcija
katalóžna kártica
katalóžna omárica
katalóžni
katalóžni listek
katalóžni napís
kataložni opis
 
katalóžni opórnik
katalóžni predál
kataložni pregradnik
katalóžni sistém
katalóžni vpís
katalóžni zapís
katalóžni zapís o publikáciji
katalóžni zapís v publikáciji
katalóžno napotílo
mednárodni formát katalóžnega lístka
popólni katalóžni vpís
stándardni formát katalóžnega lístka
 

Od leta 1984 se uporablja tudi poimenovanje CIP – Kataložni zapis o publikaciji v zapisih, ki jih izdelujeta NUK in UKM za publikacije še pred izidom.

Ob povedanem ne smemo zanemariti še oblike kataloški, ki pa se pogosteje nanaša na prodajni katalog (npr. kataloška prodaja, kataloška cena, kataloška ponudba, kataloško naročanje) in le izjemoma v bibliotekarskih besedilih. V tem primeru bi bilo za povezavo s knjižničnim katalogom ustrezneje uporabiti obliko kataložni.