nedelja, 22. april 2012

@fna, ki ni opica


Filipinski tarsier
(Carlito syrichta)
© Society6
Tisti malo manj mladi se še spomnimo časov, ko je na računalniških zaslonih (takrat še črno-belih, grobo zrnatih in brez grafike) in z igličnimi tiskalniki naškrabljanih izpisih znak @ predstavljal veliko črko Ž (za druge šumnike pa so poskrbeli ~, ^, {, [ in ' ). Nemalo zadrege je bilo v začetku s poimenovanjem tega znaka in pogosto je bil kar "tisto" ob spremljavi značilne kretnje prsta, ki je po zraku zarisal špiralo. Sramežljivo se je tu in tam že pojavilo ime afna, vendar samo za domačo rabo in med kolegi. Z razvojem tehnologije in prilagoditvami slovenskemu jeziku je znak kot nadomestek črke Ž v besedilih začel izginjati, zato pa se je konec osemdesetih naselil v elektronskih naslovih redkih priviligiranih in ponosnih lastnikov elektronskega poštnega nabiralnika. Tistih, ki jih je zajela panika, če je bilo po tritedenskem dopustu v nabiralniku več kot deset sporočil . . .

Že dve desetletji in več lahko sporadično beremo razprave strokovnjakov in »strokovnjakov« o primernosti in neprimernosti poimenovanj za znak @, huda bralka je na primer v pismih bralcev v Delu leta 2002 zaključila: "Upam, da bo moj prispevek izzval preobrat in morda le pripeljal do zamenjave »afne« - morda bi jo lahko namesto angleškega »at« v slovenščini nadomestil kar "pri"? . . . Gre torej za izraz, ki nima tako odurnega prizvoka kot "afna". . . ". Iskrive izjave znanih Slovencev (npr. Jolke Milič, Branka Gradišnika, Jožeta Toporišiča, Mirana Hladnika in drugih) je bilo mogoče zaslediti v dnevnem časopisju pa tudi v bolj strokovnih krogih (npr. Kronika Slavističnega društva Slovenije). Živahna je bila pred leti prav tako razprava (tudi med računalniškimi strokovnjaki) o razporedu in poimenovanju znakov na standardni slovenski tipkovnici. Poleg danes že povsem udomačenega in sprejetega poimenovanja afna lahko zasledimo v laičnih pa tudi strokovnih krogih še ajka, polžek, kačica, viseča opica, opičji a, pri, znak "at" in verjetno še kaj. Inovativni so bili tudi nekateri predlogi v razpravah na spletu, npr. zvijon, zvitko, zvitka, vibček, vibica in še kaj. Sam najpogosteje uporabljam afno, priznam pa, da mi je najbolj všeč skoraj ljubkovalna ajka, ki pa je ne uporabljam.

Tudi v drugih jezikih je mogoče zaslediti pisano paleto inovativnih poimenovanj, od prevzema in asimilacije angleškega at ali prevoda pri, do asociativnega iskanja podobnosti kot so polž, polžek, uho, zaviti a, obkroženi a, račka, črviček, nori a, slonov rilec, pes in še kaj. Vendar je najpogostejša katera od variant, povezanih z opico, npr. maymunsko a, maimunka, manki, apenstaartje, Klammeraffe, Afeschwanz, Affenschwanz, majmunče, majmun . . .

Kakor koli ga že poimenujemo, od znaka @ smo postali že kar življenjsko odvisni. Priročniki navajajo ducat in več primerov rabe na različnih področjih, vsi pa ga poznamo predvsem kot značilni sredinski del elektronskega poštnega naslova, ki povezuje (z dejanskim pomenom pri) ime uporabnika s podatki o poštnem strežniku oz. domeni. Udomačil se je tudi v internetnem slengu in jeziku kratkih sporočil kot angleški at (pri, ob), npr. see you @ nine, meet you @ Starbucks, sleep @ the hotel.

Ste slišali za znak @ še kakšno drugo ime? Predlagate kaj drugega?

nedelja, 15. april 2012

Imena brskalnikov


© Fix-Your-Computer-Today.com
Spletni brskalniki Mosaic, Netscape Navigator, Internet Explorer, Mozilla, Firefox, Opera, Safari, Chrome in še nekaj ducatov drugih manj znanih, imajo zagonetna in fantazijska imena. Vemo kaj o tem, kako so nastala?

© Techgopal

WorldWideWeb je ime prvega brskalnika, takrat pravzaprav še bolj urejevalnika in prikazovalnika besedilnih spletnih dokumentov, ki je nastal konec osemdesetih let in je bil leta 1991 edino temu namenjeno in dostopno orodje. Zaradi zmede z enakim poimenovanjem programa in takrat nastajajočega abstraktnega informacijskega prostora so ga kasneje preimenovali v Nexus, poimenovanje spleta pa je v angleščini dobilo med besedami presledke.
Mosaic je prišel v uporabo leta 1993 in je dobil tako ime najverjetneje zato, ker je kot prvi grafični prikazovalnik omogočal zlaganje zaslonske slike iz različnih elementov besedil in slik, morebiti pa tudi kot aluzija na mozaično slikovitost in pestrost nastajajočega spleta. Mosaic je že uporabljalo tudi nekaj slovenskih bibliotekarjev.
Netscape je bil za marsikoga prvi brskalnik, nastal pa je na eni od zgodnjih verzij Mosaica v začetku devetdesetih let. Hitro je postal najbolj priljubljen spletni brskalnik, ki ga je na njegovem vrhuncu uporabljalo približno 90 % vseh uporabnikov spleta. Izvor imena je dokaj očiten in namiguje na spletni prostor (net + landscape). Različne verzije Netscapa so imele še dodatek k imenu, npr. Navigator, Communicator, kjer je prav tako jasna povezava z "deskanjem" in navigacijo po spletu in vse intenzivnejšim komuniciranjem, ki so ga omogočali programu vgrajeni dodatki.
Mozilla je neke vrste vmesna stopnja med brskalnikoma Netscape in Firefox, ime pa naj bi nastalo s sestavljanjem besed Mosaic+killer.
IE – Internet Explorer ima nekoliko daljše uradno ime, najprej je imel pred imenom določilo "Microsoft", sedaj pa "Windows". Sredi devetdesetih let je bila dobra marketinška poteza poimenovati izdelek tako, da je povsem jasno, kaj počne in čemu je namenjen. Še toliko bolj, ker je bilo to obdobje velikega internetnega vzpona, v katerem je želel biti vsak vpleten, zato je "internetni raziskovalec" tudi z imenom nedvomno uspel. Pojavil se je leta 1995 in zanetil vojno brskalnikov, ki se je končala na sodišču.
Opera je ime, katerega nastanek in izbor so ustvarjalci celo pojasnili: Beseda je poznana po vsem svetu in v vseh jezikih, vedno je povezana s pojmi kakovosti, odličnosti, prepoznavnosti, in predvsem - opera je namenjena zabavi. Pojavila se je leta 1996, danes pa si uspešno utira pot na mobilnih napravah.
Firefox je zamenjal nekaj imen (Phoenix, Firebird – torej ptič, ki se dvigne iz pepela svojih prednikov), predno je postal Firefox (rdeča panda), končnemu izboru pa so botrovali tudi sodni spori okrog imena.
Safari je nastal pri Applu in je leta 2003 z imenom morda zaokroži serijo izdelkov, poimenovanih po velikih mačkah (Panther, Lion, Snow Leopard, Tiger, Cheetah, Puma, Jaguar), morda pa se zgleduje tudi po albumu Surfin' Safari (The Beach Boys) in združije internetno navigacijo z deskanjem (surfing). Kdo bi vedel . . . Danes si uspešno pridobiva tržni delež na mobilnih napravah, predvsem na pametnih telefonih.
Googlov Chrome se je trgu spletnih brskalnikov prvič pojavil leta 2008 in temelji na odprtokodnih rešitvah, sedaj obstaja tudi verzija za mobilne naprave. Zanimivo je, da obstaja v 50 jezikih vključno s slovenščino. O nastanku imena ni kaj dosti znanega, najverjetneje izhaja iz poimenovanja dela grafičnega uporabniškega vmesnika tj. "kromiranega okvirja" (chrome se imenuje del grafičnega vmesnika, navadno okvir okrog uporabniške površine), nekateri namigujejo tudi na kromirano okovje hitrih avtomobilov, ki naj bi bili priljubljeni pri enem od ustvarjalcev Chroma.


Naložite na svoj računalnik enega od petih pri nas najbolj znanih brskalnikov.

sreda, 11. april 2012

Uspešna slovarska projekta

V sredo, 11. aprila 2012, je bila na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport predstavitev petih izbranih projektov z lanskega razpisa za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika. Na kratko so jih orisali predstavniki Amebisa, Slovenskega društva Informatika, Glasbene matice Trst in Osnovne šole Grm iz Novega mesta. Na lanski razpis takrat še Ministrstva za kulturo se je prijavilo okrog 80 projektov, izbranih je bilo 13, pet najuspešnejših pa je bilo tokrat predstavljenih. Z veseljem sporočam, da sta med petimi tako izpostavljenimi projekti tudi dva za nas zanimiva in pomembna slovarja – spletni terminološki slovar informatike Islovar in na slovarskem portalu Termania dostopen Bibliotekarski terminološki slovar. Udeležence predstavitve sta nagovorila državni sekretar Aleksander Zorn in vodja Sektorja za slovenski jezik dr. Simona Bergoč, ki je pojasnila namen vsakoletnega javnega razpisa in spregovorila o sedanjem delu sektorja.

Islovar je razlagalni in informativni terminološki slovar informatike, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica. Slovar zajema temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so baze podatkov, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. O njem je na blogu Bibliotekarska terminologija pred časom že pisala urednica mag. Katarina Puc. Tokrat je na Ministrstvu slovar in delo slovaropisne skupine predstavil predsednik Terminološke sekcije Slovenskega društva Informatika dr. Tomaž Turk. Z njegovim dovoljenjem objavljam tudi njegovo predstavitveno gradivo.

Miro Romih, direktor Amebisa, je predstavil dva uspešna projekta: Amebisov spletni pregibnik Besana in prenos Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletni slovarski portal Termania, o čemer je na tem blogu tudi že tekla beseda. Termania je prosto dostopen spletni slovarski portal, namenjen iskanju po slovarskih zbirkah, njegova prednost pred drugimi slovarskimi portali je predvsem v tem, da so na enem mestu preko enotnega vmesnika na voljo slovarji povsem različnih tipov in struktur, in to ne samo za iskanje, temveč tudi za urejanje. Na portalu je že dostopnih nekaj pomembnih slovarjev (npr. SSKJ, Slovenski pravopis, Presisov večjezični slovar ipd.), med prvimi terminološkimi pa je tudi bibliotekarski.
Z avtorjevim dovoljenjem objavljam tudi njegovo predstavitveno gradivo.

Naslednji dan je Ministrstvo objavilo tudi kratko notico s poročilom o dogodku.

petek, 6. april 2012

Iskalnik brskalnik


© Jodlajodla’s Blog
Spletni brskalnik (tudi brskalnik, pregledovalnik, redkeje in danes že malce zasmehovalno brkljalnik; ang. browser, web browser) je računalniški program, ki omogoča dostop do svetovnega spleta, brskanje po spletu in prikazovanje dokumentov v različnih formatih, danes vse pogosteje predvsem večpredstavnih vsebin. Brskalnik dokument HTML prebere in prikaže kot grafični dokument, ki lahko vsebuje slike, video, zvok in hipertekstne ter hipermedijske povezave do drugih spletnih dokumentov. Brskalniki z grafičnim uporabniškim vmesnikom so postali široko dostopni leta 1993 z uporabo Mosaica, kasneje sta bila več let vodilna spletna brskalnika Netscape Navigator in Microsoftov Internet Explorer, ki so se jima pridružili še Lynx, Mozilla Firefox, Opera, Safari, Chrome, in še cela množica manj znanih za različne operacijske sisteme in naprave.

Spletni iskalnik (tudi iskalnik; ang. search engine) je spletno orodje za iskanje informacij, dokumentov in drugih spletnih virov, rezultati iskanja so navadno prikazani kot seznam naslovov in hipertekstnih povezav. Pogosto omogočajo različne vrste zahtevnega iskanja, rangiranje zadetkov ipd. Pri nas najbolj znani in priljubljeni so Google, Bing in Najdi.si, poleg njih pa obstaja še cela množica drugih, nekateri so specializirani na geografsko območje ali vsebinsko področje.

Brez brskalnikov in iskalnikov je danes že skoraj nemogoče preživeti in vsi vsaj enega od njih neprestano uporabljamo. To pa še ne pomeni, da tudi vsi vemo, kaj to je. Najpogosteje imamo nastavljene brskalnike tako, da se nam ob njegovem zagonu prikaže spletna stran priljubljenega spletnega iskalnika, zato od tod pogosto nepoznavanje in zmota, kaj je spletni brskalnik in kaj iskalnik. Pri Googlu so pred časom povprašali petdeset mimoidočih na newyorškem Time Squaru, kaj je spletni brskalnik. Na to na videz enostavno vprašanje so odgovarjali takole:

Ker je bilo toliko odgovorov nepravilnih, so pri Googlu naredili kratek video z razlago – Kaj je spletni brskalnik?