ponedeljek, 26. december 2011

Knjige v tisku - Books in print?


Wikipedia – tiskana izdaja?
© The Centered Librarian
Izraza knjige v tisku in angleški Books in print se v strokovni literaturi že leta pogosto pojavljata, prav tako v informativnih besedilih o knjigi, knjižnicah, knjigotrštvu. Uporabljajo jih založniki, knjigotržci, bibliotekarji, pozna jih tudi marsikateri laik na teh področjih. V Googlu sta bogato zastopana, iskanje v narekovajih poda 22.500 (knjige v tisku) in 5.330.000 (Books in print) zadetkov. Vsakomur, ki zna vsaj malo angleško, se dozdevata tako jezikovno kot pomensko odličen ustreznik oz. prevod termina. Pa vendar . . .

Pa vendar med slovenskim in angleškim terminom ni skoraj nobene povezave, njuna pomena sta zelo različna!

1. Books in print

Books In Print je publikacija, ki podobno kot knjigotrški katalog navaja (skoraj) vse na tržišču še dosegljive knjige pomembnejših založnikov v angleškem jeziku in ZDA, vsebuje pa tudi podatke o cenah, založnikih, izdajah, vezavi, ISBN ipd. Je pomemben vir podatkov za knjigarne, knjižnice in tudi založnike. Od leta 1870 je na razpolago v tiskani obliki (KG Saur), danes pa je dostopna tudi kot spletna podatkovna zbirka. Nastala je pri založniški in knjigotrški hiši Bowker.
Global Books In Print je nadgradnja predhodne in je največja svetovna spletna bibliografska zbirka s podatki o knjigah, dosegljivih na 43 tržiščih po svetu. Obsega podatke o 16 milijonih tiskanih, elektronskih in zvočnih knjig, ob tem pa še 1,3 milijona vsebinskih kazal, 7,2 milijona anotacij in 3 milijone knjižnih ocen s podatki o 500.000 založnikih, veliko pa je tudi število fotografij in biografij avtorjev.

Izraz Books in print se je uveljavil v različnih jezikih po vsem svetu tudi kot poimenovanje za lokalne (pogosto nacionalne) knjigotrške kataloge te vrste, npr.:
         Les Livres disponibles: French books in print
         Canadian books in print: Catalogue des livres canadiens en librairie
         BiblioNet - the greek books in print...
         Das Verzeichnis Lieferbarer Bücher (VLB) (engl. "German Books in Print") ist ein Katalog . . .
         Spanish Books in Print on CD-ROM El "RILVI" ofrece más 1600000 referencias bibliográficas de 21 países . . .
         Libros españoles en venta = Spanish books in print . . .

Uporablja pa se celo z malo začetnico in generično kot seznam, katalog knjig, ki so v knjigarnah (še) na razpolago:
         Comment télécharger les livres à partir de books in print?
          I cataloghi dei libri in vendita (books in print) dei grossisti/distributori che per legge . . .

Books in print v Sloveniji - Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je vodila leta 2003 projekt Slovenske knjige na trgu, katerega ". . . namen je bil raziskati možnosti uporabe podatkovne zbirke slovenskega vzajemnega kataloga oziroma podatkovne zbirke Slovenske bibliografije za potrebe boljše dostopnosti slovenskih publikacij oziroma publikacij slovenskih založb. Končni cilj projekta je bil izdelava modela za podatkovno zbirko, ki bo dostopna na medmrežju in bo potencialne uporabnike/kupce informirala o dostopnosti slovenskih publikacij oziroma o publikacijah slovenskih založnikov na trgu in o njihovi ceni." (NUK, Zaključeni domači projekti).

Books out of print (tudi Books out-of-print) je publikacija, danes spletna podatkovna zbirka založniške in knjigotrške hiše Bowker, ki od leta 1979 popisuje knjige, ki na knjižnem trgu več niso dosegljive. Pogosto vključuje tudi podatke o dostopnosti npr. v antikvariatih.

Angleške izraze bi opredelili takole:
in print
         1 - na zalogi, dobavljiv - publikacija, ki je v knjigarni, pri založniku še na zalogi in jo je mogoče kupiti.
         2 - v tiskani obliki (v nasprotju z elektronsko obliko)
out of print – razprodan, ni na zalogi, ni dobavljiv - publikacija, ki je po rednih tržnih poteh ni več mogoče kupiti, ker je razprodana in je založnik več nima na zalogi.
Books in print - knjige na zalogi, dobavljive knjige, knjige na trgu.

2. Knjige v tisku

Knjige v tisku je serijska publikacija v obliki seznama, biltena s popisom publikacij, ki bodo v kratkem izšle in so torej v postopku tiskanja ali tik pred tem, vendar velja tudi za elektronske publikacije. Tovrsten elektronski mesečnik izhaja pri NUK-u, kjer se predstavi: Knjige v tisku prinašajo mesečni pregled knjig, ki so nam jih poslali slovenski založniki tik pred izidom. Bibliografske zapise teh knjig najdete tudi v vzajemni zbirki COBISS. Knjige v tisku izhajajo od 2001 v elektronski obliki. Od 1991 - 2000 so izhajale v tiskani obliki.

nedelja, 25. december 2011

četrtek, 15. december 2011

Bibliometrija - Terminološki pogled

Terminu bibliometrija in izpeljanim pridevnikom so bile na tem blogu letos spomladi posvečene že tri objave. Te dni je izšla nova številka Knjižnice, znanstvene revije za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, in z njo recenziran članek Bibliometrija - Terminološki pogled, ki še natančneje prikazuje terminološko rabo teh izrazov v novejših strokovnih in znanstvenih bibliotekarskih besedilih ter različnih jezikovnih priročnikih, jo analizira in predlaga rešitve, o katerih je že razpravljala in ki jih je že potrdila Bibliotekarska terminološka komisija. Članek prinaša v prilogi tudi izpis 65 terminov v povezavi z bibliometrijo, ki so že zajeti v Bibliotekarskem terminološkem slovarju (2009) ali njegovih dopolnilih. Redakcijo slovarskega gradiva opravlja Bibliotekarska terminološka komisija tekoče, zato je v času od oddaje rokopisa do objave članka nekatere podrobnosti že tudi dopolnila. Glosarček je objavljen v nadaljevanju, članek pa lahko preberete v reviji Knjižnica (št. 2-3 za letnik 2011).

65 z bibliometrijo povezanih terminov

  • analiza citatov neustr., gl. analiza citiranja
  • analiza citiranja -e -- ž ugotavljanje povezav med članki, časopisi, avtorji s proučevanjem bibliografskih citatov
  • analiza citiranosti -e -- ž ugotavljanje, kolikokrat in v kakšnih okoliščinah je bil članek, časopis, avtor citiran (2)
  • avtocitat -a m, gl. samocitat
  • avtocitiranje neustr., gl. samocitiranje
  • avtocitiranost neustr., gl. samocitiranost
  • avtorica citatov -e -- ž avtorica, katere delo se v obliki daljših citatov (1), odlomkov pojavlja v delu drugega avtorja
  • avtor citatov -ja -- m avtor, katerega delo se v obliki daljših citatov (1), odlomkov pojavlja v delu drugega avtorja
  • bibliografija citatov -e -- ž, gl. citatni leksikon in leksikon citatov
  • bibliografski citat -ega -a m navedba bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji v drugem dokumentu, publikaciji zaradi identifikacije citiranega dela, publikacije; sin. citat (2), bibliografska navedba, bibliografska referenca, referenca (2)
  • bibliometrična analiza -e -e ž matematično in statistično ugotavljanje kvantitativnih vidikov produkcije, diseminacije informacij in uporabe zlasti znanstvenih informacij
  • bibliometrični -a -o prid. ki se nanaša na bibliometrijo; sin. bibliometrični
  • bibliometrija -e ž proučevanje informacijskih virov in njihove uporabe z matematičnimi in statističnimi metodami; sin. bibliometrika; prim. informetrija, scientometrija, spletometrija
  • bibliometrijski -a -o prid., gl. bibliometrični
  • bibliometrik -a m strokovnjak za bibliometrijo
  • bibliometrika -e ž gl. bibliometrija
  • Bradfordov zakon -ega -óna [brˆdfordov] m, v bibliometriji (poimenovan po S. C. Bradfordu, 1878-1948) zakon o razporeditvi člankov v znanstvenih časopisih glede na njihovo znanstveno področje; sin. zakon o razpršenosti člankov, zakon o distribuciji člankov; prim. Lotkov zakon
  • citat -a m besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno; sin. navedek
  • citatni indeks -ega -a m popis dokumentov z dodanim seznamom vseh bibliografskih navedb v vsakem od teh dokumentov, ki omogoča iskanje tudi po bibliografskih navedbah, npr. Social Sciences Citation Index; sin. citatno kazalo, indeks citatov, kazalo citatov
  • citatni leksikon -ega -a m leksikon, ki navaja in popisuje krajše izreke, krilatice, odlomke, citate (1), jih vsebinsko razlaga, prevaja, če je izvirnik (1) v tujem jeziku, in navaja natančne bibliografske podatke o izvoru; sin. bibliografija citatov, leksikon citatov
  • citatno kazalo -ega -a s popis dokumentov z dodanim seznamom vseh bibliografskih navedb v vsakem od dokumentov, ki omogoča iskanje tudi po bibliografskih navedbah, npr. Social Sciences Citation Index; sin. citatni indeks, indeks citatov, kazalo citatov
  • citirani dokument -ega -enta m dokument, o katerem avtor v delu navaja (2) bibliografske podatke
  • citiranje -a s dobesedno podajanje dela drugega besedila, navadno z navedbo vira; sin. navajanje (1)
  • citiranost -i ž dejstvo, da je neki dokument citiran (2), npr. velika citiranost, stopnja citiranosti; prim. necitiranost
  • citirati -am dov. in nedov. dobesedno podajati del drugega besedila, navadno z navedbo vira; sin. navajati (1)
  • čisti citat -ega -a m bibliografski citat (1), ki ni samocitat
  • enoavtorstvo -a s dejstvo, da je delo ustvaril en sam avtor; prim. večavtorstvo
  • Hirschev indeks -ega -a [hiršev] m (imenovan po J. E. Hirschu) alternativni bibliometrični kazalnik za prikazovanje znanstvene odličnosti, ki združuje število objavljenih člankov in njihovo citiranost v en parameter; sin. h-indeks
  • h-indeks -a [ha] m (imenovan po J. E. Hirschu) alternativni bibliometrični kazalnik za prikazovanje znanstvene odličnosti, ki združuje število objavljenih člankov in njihovo citiranost v en parameter; sin. Hirschev indeks
  • indeks citatov -a -- m gl. citatni indeks in citatno kazalo
  • informetrija -e ž veda o kvantitativnih vidikih informacij in uporabi matematično-statističnih metod; prim. bibliometrija, scientometrija, spletometrija
  • kazalo citatov -a -- s gl. citatni indeks in citatno kazalo
  • kocitiranje neustr., gl. kocitiranost
  • kocitiranost -i ž dejstvo, da sta dva dokumenta citirana (2) v istem dokumentu
  • kumulativnost -i ž visoka stopnja citiranosti in odmevnosti preteklih znanstvenih objav določenega časopisa, znanstvenega področja; prim. nekumulativnost
  • leksikon citatov -a -- m leksikon, ki navaja in popisuje krajše izreke, krilatice, odlomke, citate (1), jih vsebinsko razlaga, prevaja, če je izvirnik (1) v tujem jeziku, in navaja natančne bibliografske podatke o izvoru; sin. citatni leksikon, bibliografija citatov
  • Lótkov zakon -ega -óna m, v bibliometriji (poimenovan po Alfredu J. Lotki, 1880-1949) zakon o stalnem razmerju med avtorji z večjim številom objav glede na avtorje, ki objavijo en članek; sin. zakon o produktivnosti avtorjev; prim. Bradfordov zakon
  • necitiranost -i ž dejstvo, da dokument v določenem času po objavi še ni bilcitiran (2); prim. citiranost
  • nekumulativnost -i ž nizka stopnja citiranosti in neodmevnost preteklih znanstvenih objav določenega časopisa, znanstvenega področja; prim. kumulativnost
  • neodmevni članek -ega -nka m članek z nizko stopnjo citiranosti; ant. odmevni članek
  • ne-citiranje -a m namerna avtorjeva opustitev citiranja (1, 2) vira, ki pa je v seznamu literature zabeležen
  • odmevni članek -ega -nka m članek z visoko stopnjo citiranosti; ant. neodmevni članek
  • Ortegova hipoteza -e -e ž, v scientometriji (poimenovana po Joseju Ortegi y Gassetu, 1883-1955) predpostavka, da znanost napreduje na rezultatih objav množice manj znanih povprečnih znanstvenikov in ne na izsledkih maloštevilne elite vrhunskih raziskovalcev; prim. Priceov indeks
  • pogóstost citiranja -i -- ž število bibliografskih citatov določenega članka v enem letu deljeno s številom člankov, ki jih je bilo mogoče citirati iz časopisa, v katerem je bil članek objavljen; prim. faktor vpliva
  • pravilo 80/20 -a -- [osemdeset skozi dvajset] m (po bibliometriku R. W. Trueswellu) pravilo, po katerem naj bi 20% knjižničnega gradiva v knjižnici zadoščalo za zadovoljitev 80% povpraševanja, drugih 80% gradiva pa naj bi bilo v rabi le za 20% povpraševanja; sin. Trueswellov zakon
  • samocitat -a m citat, v katerem avtor navaja svoje delo; sin. avtocitat
  • samocitiranje -a s citiranje (2) lastnega dela
  • samocitiranost -i ž dejstvo, da je avtor citiral (2) drugo svoje delo; sin. avtocitiranost
  • scientometrija -e ž veda o merjenju in vrednotenju znanstvenih dosežkov, navadnos pomočjo bibliometričnih metod, npr. z analizo citiranja; sin. scientometrika; prim. bibliometrija, informetrija, spletometrija
  • scientometrik -a m strokovnjak za scientometrijo
  • scientometrika -e ž, gl. scientometrija
  • sekundarno citiranje -ega -a s citiranje (2) dokumenta, ki ga avtor ni uporabil pri svojem delu; prim. terciarno citiranje
  • socitiranje neustr., gl. socitiranost
  • socitiranost -i ž dejstvo, da sta dva dokumenta citirana (2) v istem dokumentu; sin. kocitiranost
  • spletometrija -e ž metoda analize svetovnega spleta, ki zasleduje povezave med spletnimi dokumenti in njihovo pogostost, odmevnostter delovanje spletnih iskalnih orodij; sin. webometrija; prim. bibliometrija, informetrija, scientometrija
  • terciarno citiranje -ega -a s citiranje (2) bibliografske navedbe, ki jo je avtor našel v drugem dokumentu in citiranega dokumenta sam ni prebral; prim. sekundarno citiranje
  • Trueswellov zakon -ega -a m (po bibliometriku R. W. Trueswellu) pravilo, po katerem naj bi 20% knjižničnega gradiva v knjižnici zadoščalo za zadovoljitev 80% povpraševanja, drugih 80% gradiva pa naj bi bilo v rabi le za 20% povpraševanja; sin. pravilo 80/20
  • večavtorstvo -a s dejstvo, da je sodelovalo pri nastanku dela več avtorjev; prim. enoavtorstvo, soavtorstvo
  • webometrija -e ž gl. spletometrija
  • zakon o distribuciji člankov -óna -- -- -- m, gl. Bradfordov zakon in zakon o razpršenosti člankov
  • zakon o produktivnosti avtorjev -óna -- -- -- m, gl. Lotkov zakon
  • zakon o razpršenosti člankov -óna -- -- -- m, v bibliometriji zakon o razporeditvi člankov v znanstvenih časopisih glede na njihovo znanstveno področje; sin. Bradfordov zakon, zakon o distribuciji člankov; prim. Lotkov zakon

petek, 09. december 2011

Blog, spletnik, spletnikar in spletična?


© Creative Education
Te dni mineva štirinajst let, kar se je decembra 1997 rodil izraz weblog, predhodnik današnje v vseh jezikih prisotne besede blog, ki se za povrh lahko v angleščini uporablja kot samostalnik ali kot glagol. Blog se je razvil iz oblike osebnega spletnega dnevnika, v katerem so navdušenci opisovali dogodke in razmišljanja iz svojega vsakodnevnega osebnega življenja, avtorji teh zapisov so bili "dnevničarji" (ang. diarist, journalist, journaler). Iz opisovanja zasebnih doživljajev so ti zapisi kmalu prerasli v pomemben element objavljanja in diseminacije vseh vrst informacij, izmenjave mnenj ter oblikovanja javnega mnenja na različnih področjih vse do strokovnega, znanstvenega in tudi političnega. Od spletnega foruma se blog značilno razlikuje v tem, da so uporabniki foruma med seboj enakovredni, pri blogu pa razpravo sproža avtor ali avtorska (uredniška) skupina, obiskovalci pa lahko objave le komentirajo, avtor lahko komentiranje celo cenzurira (moderira) ali onemogoči.

Prvi poizkusi slovenjenja so rodili poimenovanje spletni dnevnik, kar pa se je izkazalo kot neustrezno predvsem zaradi vse pogostejših blogov z novicami, mnenji ali krajšimi članki s tematiko, ki je lahko tudi strokovna ali znanstvena. Taki seveda bolj spominjajo na tradicionalne podlistke in kolumne ali časopisne članke. Ustreznejšega izraza očitno nismo našli niti nismo skovali novega, zato se je v slovenščini "prijela" beseda blog in iz nje tudi vrsta izpeljank, ki tvorijo celo družino.

Večina blogov vsebuje besedilo, ob tem pa vključuje tudi slike in povezave na druge bloge, spletne strani in druge medije, ki se nanašajo na obravnavano tematiko. Glede na vsebino in prevladujoči medij so znane tudi podzvrsti bloga, npr. artlog ali art blog za umetnost in sketchblog za objavljanje umetniških del, risb, photoblog za fotografijo, vlog oz. vlogging za videoposnetke, MP3 blog za glasbo, podcasting za druge zvočne posnetke, če vsebuje pretežno povezave, je linklog, tumblelog pa prinaša krajše objave in mešanico medijev. Blog, na katerem avtor piše in ureja prispevke z mobilno napravo (npr. z mobilnim telefonom ali dlančnikom), se imenuje moblog. Pogosto se blogi osredotočajo na določeno temo, npr. politični blogi, potopisni blogi, hišni blogi, modni blogi, projektni blogi, izobraževalni blogi, blogi o klasični glasbi, kvizni blogi in pravni blogi (blawg) ali dreamlog z opisom ali razlago sanj, družinskemu življenju in otrokom je posvečen mum(my) blog, splog pa je namenjen izključno za smetenja (spamming). Vprašajno bloganje (ang. Qlog) je namenjeno odgovarjanju na vprašanja bralcev (povzeto po slovenski in angleški Wikipediji). Slovenskih ustreznikov za poimenovanja tako specializiranih blogov nisem zasledil.

Slovenščina pozna nekatere splošnejše z blogom povezane izraze:

  • blog, spletni dnevnik, redkeje tudi spletnik in spletopis - spletno mesto s prispevki, članki, mnenji, ki jih avtor ali več avtorjev objavlja kot dnevnik in jih bralci lahko komentirajo
  • blog” se napačno uporablja tudi za posamezno objavo na blogu (ang. post)!
  • osebni blog - dnevnik ali opisovanje osebnih doživljajev, razmišljanj, zapažanj, čustev in je najbolj tradicionalen in razširjen tip bloga
  • mikroblog - osebni blog, ki omogoča pisanje zelo kratkih sporočil, objavljanje slik, hiperpovezav, videoposnetkov in drugih digitalnih vsebin
  • korporativni blog - pišejo ga člani podjetja za predstavljanje podjetja, izdelkov, oglaševanje ali za interno informiranje sodelavcev
  • videodnevnik, videoblog - blog, ki vsebine predstavlja z videoposnetki
  • blogosfera - večja skupina ali skupnost vseh blogov, npr. bibliotekarska blogosfera, slovenska blogosfera
  • bloganje, spletnikovanje - urejanje, objavljanje in komentiranje bloga
  • blogati ali redko tudi spletnikovati - urejanti, objavljati in komentirati blog, bloge
  • bloger, blogar, redkeje tudi spletničar, dnevničar - kdor objavlja na svojem blogu, kot gost na tujih blogih in komentira prispevke, članke, mnenja na drugih blogih
  • blogerski, blogarski - ki se nanaša na blog, bloganje, blogerja
  • blogišče (ang. blog site) - pletno mesto, namenjeno objavljanju blogov
  • privrženec, tudi spremljevalec (ang. follower) - kdor spremlja objave določene osebe na blogu, Twitterju, Facebooku
  • objava (ang. post) – mnenje, prispevek, članek, objavljen na blogu, forumu
  • Pojavile so se tudi zamisli o spletni kolumni in kolumnistu, ki pa sta naletela prej na nasprotovanje kot odobravanje (gl. npr. objavo Kolumnist vs. Bloger) in se pojavljata le redko, navadno uporabljajo to poimenovanje zase in za svoje pisanje avtorji sami.
Nekateri termini in razlage so povzeti po Islovarju in Bibliotekarskem terminološkem slovarju.

Google pozna blogar z okrog 1,8 mio pojavljanji in mnogo pogostejši bloger (18,8 mio), vendar je pri tem drugem težko oceniti, kolikšen je delež nekaterih drugih jezikov, ki uporabljajo isto obliko (npr. hrvaški in srbski). Tudi spletnik je zelo pogost (1,6 mio), spletničar pa je zelo redek, njegova pogostost je le nekaj čez sto.

Termini blog, bloganje in blogerski se pojavljajo 105-krat tudi v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih, ki jih analizira Korpus bibliotekarstva.

Če poznate še druga poimenovanja iz te družine, vas vabimo k sodelovanju, pokomentirajte in predlagajte!

Večina jezikov je prevzela nespremenjen angleški izraz, nekateri jeziki pa so ga posvojili z manjšimi spremembami, npr. velika začetnica ali pisava. Nekaj primerov modificirane oblike in za nas nenavadnih pisav (po Googlovem prevajalniku):

estonščinablogi armenščina kitajščina-trad.
finščinablogi bengalščina korejščina
irščinablag bolgarščina makedonščina
islandščinablogg gruzinščina perzijščina
katalonščinabloc hebrejščina ruščina
litovščinadienoraštis hindijščina srbščina
malteščinail-blog japonščina tajščina
nemščinaBlog jidiš tamilščina
švedščinaBlogg kitajščina-poen. ukrajinščina

In kje se je izgubila spletična iz naslova objave? Ta je bila samo za provokacijo in spogledovanje s spletničarjem . . .

nedelja, 04. december 2011

Bibliotekarski terminološki slovar je že javno dostopen na portalu Termania


Skupna prizadevanja Bibliotekarske terminološke komisije in podjetja Amebis, ki je znano po svojih elektronskih slovarjih in jezikovnih orodjih, je obrodilo sadove! Na razpisu Ministrstva za kulturo za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2011 smo nastopili kot partnerji in skupaj pridobili sredstva za prenos Bibliotekarskega terminološkega slovarja na novi slovarski portal Termania. Ob vse večjem pojavljanju spletnih slovarjev na enotno organiziranih spletnih portalih in ob uporabi enotnega uporabniškega vmesnika smo se tudi pri Bibliotekarskem terminološkem slovarju odločili stopiti na pot tehnološkega poenotenja.


Z veseljem vas obveščamo, da je Bibliotekarski terminološki slovar že javno dostopen na portalu Termania in vas vabimo, da ga preizkusite in uporabite.

Termania je prosto dostopen spletni slovarski portal, namenjen predvsem iskanju po slovarskih zbirkah, njegova prednost pred drugimi slovarskimi portali je predvsem v tem, da so na enem mestu preko enotnega vmesnika na voljo slovarji povsem različnih tipov in struktur, in to ne samo za iskanje, temveč tudi za urejanje. Na portalu je že dostopnih nekaj pomembnih slovarjev (npr. SSKJ, Slovenski pravopis, Presisov večjezični slovar ipd.), ki pa so predvsem splošni, zato je smiselno dodali tudi čim več terminoloških slovarjev, za katere je precej zanimanja predvsem strokovne javnosti. Mednje sodi tudi Bibliotekarski terminološki slovar, ki ga želimo ponuditi uporabnikom ob hkratnem dostopu do vseh ostalih zbirk. Sedaj je med temi prosto dostopnimi spletnimi slovarji tudi Bibliotekarski terminološki slovar, na kar smo upravičeno ponosni.

Predstavitev slovarskega spletnega iskalnika povzemam kar po navodilih s portala Termania.

Osnovno iskanje
Osnovno iskanje omogoča hitro in enostavno poizvedovanje vseh po slovarjih hkrati ali po posameznih izbranih slovarjih, ki jih določi uporabnik sam. Osnovna iskalna stran je enostavna, primerljiva s klasičnimi spletnimi iskalniki, z iskalnim oknom in nekaterimi dodatnimi možnostmi: povezava na zaslonsko tipkovnico za vnos posebnih znakov, povezava na napredno iskanje ter izbiro med iskanjem s splošnimi ali osebnimi uporabniškimi nastavitvami.

Nastavitve iskanja / napredno iskanje
S pomočjo naprednega iskanja oz. z nastavitvami iskanja ima uporabnik možnost omejiti iskanje na določeno lastnost, kot je element slovarja (iztočnica, prevod, drugo), jezik, področje ali določen slovar, ter določiti število izpisanih zadetkov na strani.
Če želite iskati samo po Bibliotekarskem terminološkem slovarju in se izogniti prevelikemu številu zadetkov iz drugih slovarjev, nastavite iskanje samo po tem slovarju in nastavitve shranite (Glej sliko zgoraj).

Prikaz zadetkov
Rezultati iskanja se izpišejo kot skrajšana gesla oz. le tisti podatki, ki uporabnika navadno najbolj zanimajo: iztočnica, prevod in definicija, vsi ostali podatki pa le izjemoma glede na strukturo posameznega slovarja.
Razvrstitev zadetkov je bistvenega pomena za uporabnost portala, kot se je to že pokazalo tudi pri običajnih spletnih iskalnikih. Pri razvrščanju zadetkov se zato upošteva več kriterijev:
- izbrani jezik vmesnika (uporabniki različnih jezikovnih vmesnikov pričakujejo različen vrstni red zadetkov);
- mesto zadetka v geselskem članku (najprej iztočnica, prevod, drugo);
- pomembnost slovarjev ali posameznih gesel;
- abecedni vrstni red.
Na vrstni red izpisa zadetkov lahko z ocenjevanjem posameznih gesel ali slovarjev vplivajo tudi uporabniki.

Prikaz gesla
Na zahtevo lahko uporabnik vidi celotno geslo - z vsemi podatki, ki jih neki geselski članek vsebuje, in v obliki, ki je za značilna za konkretni slovar.

O slovarju
Za vsakega od slovarjev je mogoče pogledati osnovne informacije, kot so npr. lastnik, področje, datum kreiranja, datum zadnje spremembe in trenutno število gesel, lahko pa tudi podatke o zgodovini nastanka, celotni uredniški ekipi, podrobnosti o strukturi gesel ipd., odvisno od želja posameznih avtorjev ali urednikov.

Seznam slovarjev
Slovarji, do katerih lahko dostopa uporabnik, so razporejeni v tri skupine: "Moji" so tisti, v katerih je uporabnik del uredniške ekipe, "Vsi" so tisti, ki jih uporabnik lahko ureja ali išče po njih, "Priljubljeni" pa so tisti, ki jih uporabnik iz prvih dveh skupin izbere za svoje priljubljene.

Odslej Bibliotekarski terminološki slovar javno dostopen tudi na portalu Termania

petek, 18. november 2011

Digitalni domorodci, digitalni priseljenci in njihov jezik


© DIS is Copenhagen
Neizpodbitno dejstvo je, da večina starejših ne uporablja moderne digitalne tehnologije, brez katere si mladi ne predstavljajo več vsakodnevnega življenja, ali pa jo uporablja le s težavo in odporom ali samo v omejenem obsegu. Evropska komisija je leto 2011 razglasila za evropsko leto prostovoljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. V tem duhu sta se prepletli dve evropski leti in projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija je združil obe družbeno pomembni tematiki z vključevanjem razvoja računalniške pismenosti starejše populacije. Aktivno so ga v oktobru izvajale tudi slovenske knjižnice.

Evropska komisija definira e-veščine kot nabor sposobnosti in znanj, neposredno vezanih na informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Delovanje nekaterih naprav IKT nam je skoraj samoumevno in njihova uporaba od uporabnika ne terja specifičnih veščin in sposobnosti (npr. televizija), pojavlja pa vse več naprav in orodij, predvsem komunikacijskih, ki od posameznika terjajo nek bolj izpopolnjen nabor e-veščin. Pri tem opažamo velike medgeneracijske razlike v sposobnosti pa tudi v pripravljenosti uporabljati to tehnologijo. Zelo opazna in značilna je razlika med digitalnimi domorodci in digitalni priseljenci ter njihovim vedénjem.

Zanimiv je članek Digital Natives, Digital Immigrants (Marc Prensky, 2001), o tem pa je pisala tudi naša kolegica (dr. Polona Vilar: Branje in e-branje), po tem gradivu tudi povzemam definiciji.

Digitalni domorodci (ang. digital native) – so rojeni, ko je digitalna tehnologija že obstajala, so torej domorodci v e-svetu; zanje je to materinščina – tekoče obvladajo "jezik" računalnikov, videoiger, interneta, mobilnikov . . .

Digitalni priseljenci (ang. digital immigrant) – s(m)o rojeni pred pojavom digitalne tehnologije in s(m)o se z njo srečali na neki točki svojega življenja; pridobili s(m)o mnoge spretnosti za rabo digitalne tehnologije, vendar imamo še vedno "tuj naglas" iz svoje mladosti. Ta "naglas" nam pogosto onemogoča, da bi razumeli mlade ali učinkovito komunicirali z njimi – to pa se pozna na mnogo področjih, npr. pri izobraževanju.

Med digitalnimi domorodci najdemo tudi precej stare ljudi; tudi niso vsi mladi digitalni domorodci. Digitalna ločnica je pogost razlog za to. Vzrok je torej v vedenju kot posledici izpostavljenosti tehnologiji, izobraževanju, vzgoji – ne v letu rojstva. Ko se digitalni priseljenci, podobno kot vsi drugi priseljenci, eni bolje in drugi slabše, prilagajajo okolju, ohranjajo svoj prvobitni "naglas", ki kaže na njihov izvor. "Naglas digitalnih priseljencev" se kaže na različne načine – po informacije se pred internetom raje prej obrnejo kam drugam, najprej preberejo navodila za program in ne pričakujejo, da jih bo program sam vodil, elektronsko pošto si natisnejo (ali prosijo za to svojo tajnico – še očitnejši "naglas" digitalnega priseljenca), tudi za urejanje besedila si dokument iz računalnika natisnejo, pokličejo sodelavce v pisarno in jim pokažejo zanimivo spletno stran (nikakor pa jim ne pošljejo URL-ja), telefonski klic "Si dobil mojo elektronsko pošto?" pa je še posebna cvetka. Marc Prensky opozarja, da je to vse prej kot smešnica, saj si učitelji, digitalni priseljenci, ki govorijo zastareli jezik preddigitalne dobe, z velikimi težavami prizadevajo učiti slušatelje, ki govorijo povsem drug in nov jezik. Kako naj digitalni domorodci razumejo, kaj pomeni "zavrteti telefon"???

Kaj pričakuje digitalni domorodec od knjižnice?

sobota, 12. november 2011

E-knjiga in/ali digitalna knjiga?

© Digital Book Index
V pogovoru pa tudi v literaturi se pojavljata izraza elektronska knjiga ali okrajšano e-knjiga in digitalna knjiga. Gre za sopomenke ali morebiti različne pomene? To se sprašuje tudi Lorcan Dempsey, podpredsednik OCLC, na svojem blogu v sestavku Ebooks and/or digital books. Prvi trenutek sem pomislil, da gre za različno rabo v angleškem oziroma slovenskem jeziku, malo brskanja po literaturi in po spletu pa me je utrdilo v prepričanju, da ni povsem tako.

V angleščini in samo redkeje se pojavlja digital book kot poimenovanje za elektronski bralnik; je torej sopomenka v tem pomenu vse redkeje uporabljanega izraza electronic book, ki ga je že skoraj povsem izpodrinil e-reader:

(npr. še vedno kot prvi pomen v The Reference Dictionary)
electronic book
1. A small, portable device onto which the contents of a book in electronic format can be downloaded and read.
2. A book whose contents are in an electronic format.
V slovenščini termina digitalna knjiga v tem pomenu ne uporabljamo.

V tiskarstvu uporabljajo termin digital book tudi za knjige, ki niso tiskane po klasičnih tiskarskih postopkih, temveč neposredno iz računalniške datoteke na laserskem tiskalniku (npr. tudi tiskanje na zahtevo).

Elektronska knjiga in digitalna knjiga se tako v angleščini kot v slovenščini uporabljata sinonimno za poimenovanje vrste elektronskih publikacij (glej tudi E-knjiga – Kaj je to?). Primera iz Wikipedij:

Slovenska Wikipedia:
Elektronska knjiga, e-knjiga ali digitalna knjiga je knjižna publikacija, izdana v digitalni obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige . . .

Angleška Wikipedia:
An electronic book (also e-book, ebook, electronic book, digital book) is a book-length publication in digital form, consisting of text, images, or both, and produced on, published through, and readable on computers or other electronic devices . . .

Res pa je, da je elektronska knjiga (skupaj s svojo okrajšavo e-knjiga) mnogo pogostejša od digitalne knjige. V Korpusu bibliotekarstva se digitalna knjiga pojavlja samo dvakrat in to pri dveh avtorjih, elektronska knjiga 59-krat in e-knjiga 152-krat.

Pa razlikovanje? Dempsej (gl. zgoraj) ugotavlja nekonzistentno rabo v angleškem jeziku, saj se v določenih primerih izraz digital book uporablja tudi s pomenom, ki se razlikuje od electronic book: ". . . there was certainly a tendency to use 'ebooks' for materials available for license from external providers, and a tendency to use 'digital books' for materials digitized from library collections . . . Ebooks may evoke an environment currently fragmented by provider platforms, with restrictions on use, and managed in a licensed e-resource workflow. They are for reference, information, reading. Digital books may evoke a digital library environment, an aspiration to provide higher level research services based on text mining, entity identification, and so on, and various funding and cooperative initiatives which aim to increase the corpus. . . ". E-book torej za komercialno založniško produkcijo in digital book za digitalizirano gradivo, predvsem iz knjižničnih fondov in z namenom širjenja dostopa do kulturnih dobrin in ne zaradi komercialnih učinkov. Primera te rabe sta Sites Linking or Containing Digital Books in Digital Book Index. Takega razlikovanja v slovenskem jeziku doslej še nisem zasledil, mi je pa všeč (glej tudi Elektronski slovar in "slovar v elektronski obliki") in nadaljna raba bo pokazala, če se bo to razlikovanje ohranilo in morebiti celo okrepilo, ali pa izginilo.

sobota, 05. november 2011

E-ji se še kar nabirajo!


© dreamtime
V počitniški objavi E-karsižebodi sem preletel pojavljanje besed, pretežno samostalnikov, pred katerimi je pridevniški e-. Pregled sem temeljil na takrat šele nastajajočem Korpusu bibliotekarstva in 144 novejših strokovnih besedilih, kjer se med milijon zajetimi besedami pojavlja 63 različnih besed s predpono e-. V poletnem času se je korpus obogatil z nanovo dodanimi besedili, skupaj jih je sedaj že 234 in obsegajo nad 1,8 milijona besed. Pregled besed s predpono e- v Korpusu bibliotekarstva pokaže, da je e-knjiga po pogostosti (152) nedvomno daleč pred vsemi drugimi.
Z novimi strokovnimi besedili s področja bibliotekarstva se je povečala tudi paleta e-jev, evidentiranih je bilo še naslednjih 24 novink:

e-beležnica e-forum e-podpis e-trgovina e-vključitev
e-bilten e-paket e-projekt e-učbenik e-založba
e-branje e-participacija e-razvoj e-varnost e-založništvo
e-časnik e-pismenost e-servis e-vključevanje e-zvočni zapis
e-dokument e-CRM e-prodaja e-trgovanje

V sestavku Twinning - zakaj ne (po)bratenje? se pojavlja tudi ime projekta eTwinning, bo to e-bratenje?

ponedeljek, 31. oktober 2011

Anketa med slovenskimi bibliotekarji


© todaymade.com
Med 250 udeleženci strokovnega posvetovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je potekalo od 20. – 22. oktobra 2011 v Mariboru, smo skušali z anketo pridobiti odgovore na vprašanje Katere vire uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji? Vprašalnik je izpolnilo in vrnilo samo 53 prisotnih (41 kolegic in 12 kolegov), zato lahko ocenimo odzivnost na anketo (21%) kot zelo slabo. Zaradi skromnih in nezanesljivih podatkov anketa žal ne bo mogla podati pričakovanih rezultatov.

Več o anketi, rezultatih in tem, Kako gledamo bibliotekarji na slovenske bibliotekarske bloge?, je objavljeno na Biblioblogu, tukaj objavljamo le nekaj ocen v zvezi z blogom Bibliotekarska terminologija.

Kako gledajo slovenski bibliotekarji na blog Bibliotekarska terminologija in kako pogosto ga obiskujejo?

Občasno ga prebira 9 anketirancev, redno 4, komentira pa le eden. Pozitivnih ocen bloga Bibliotekarska terminologija je 7, negativne ni nobene. V skladu s pričakovanji in strukturo respondentov je največ bralk in bralcev v starostni skupini od 30 do 50 let.

občasno redno komentiram blog je dober blog je slab
ženske 6 3 / 5 /
moški 3 1 1 2 /
skupaj 9 4 1 7 /

Tabela 1 – Branost in ocene bloga Bibliotekarska terminologija

Da je obiskovalcev mnogo več, tudi iz drugih držav in drugih kontinentov, kažejo statistike obiska. Eno takih smo objavili ob prvi obletnici bloga.

Kako bi odgovorilo ostalih 200 udeležencev posvetovanja, lahko samo domnevamo. Žal mi je, da odziv na anketo ni bil večji! Hvala vsem, ki ste se potrudili in sodelovali!

ponedeljek, 24. oktober 2011

Twinning - zakaj ne (po)bratenje?

Poklicna deformacija je huda stvar in težko se je znebiš, zato si navadno ne morem kaj, da ne bi med branjem ali poslušanjem kdaj pa kdaj zabeležil kakšne besede, ki vzbudi mojo pozornost. Najbolj se veselim tistih manj znanih, kdaj pa kdaj celo povsem novih, skratka takih, iz katerih "se bi dalo še kaj narediti". Tudi na strokovnem posvetovanju ZBDS pred dnevi v Mariboru je bilo nekaj takih, angleških in slovenskih. Med angleškimi je bila huda predvsem družina bounce, bouncer, bouce rate, skitter, skittering, o kateri smo s kolegi že razpravljali in prav dobrih ustreznic v slovenščini še nismo našli (vendar kaj več o tem kdaj drugič), pa manj problematične digital transition, orphan work, indigenous knowledge in še kaj, ki pa jih v slovenskih besedilih in v slovenski različici še nisem zasledil vendar s slovenskimi ustreznicami najbrž ne bo prehudih težav. Med "slovenskimi" pa me je zbodel twinning, ki ga v šolah in pri delu z otroki menda uporabljajo kar tako z dvema n-jema, dvojnim vejem in najbrž tudi sklanjajo. Povprečnemu in nepoučenemu Slovencu je bržkone že izgovorjava trd oreh, še sploh, če pije ti. črni ali angleški čaj svetovno znanega proizvajalca Twinings, ki se izgovarja povsem drugače . . . Moderator, kolega Franci, je hudomušno predlagal "parjenje", pa sva se hitro strinjala, da je konotacija z biološko reprodukcijo le preblizu.

Partnerska povezovanja različnih oblik, za katera se v angleščini uporablja izraz twinning, niso nič novega in večina jezikov si je našla za to ustreznike (npr. nem. Partnerschaft, fra. jumelage) in tudi Slovenci poznamo bratenje, pobratenje. Bratenje mest, pobratena mesta . . . ni nič novega, zato se ne čudite, če boste videli oglas, v katerem nekdo prodaja stanovanje v mariborskem Greenwichu! V mestu ob Dravi je že pol stoletja tako. Pobratene so tudi inštitucije, npr. univerze. Zakaj se ne bi mogle bratiti in pobratiti tudi šole in njihovi otroci? Šoli sta pobrateni, projekt (po)bratenja, bratenje petih šol, pobrateni učenci, pobratenost šol treh regij . . .

Če koga preveč spominja na "bratstvo i jedinstvo naših naroda", naj se spomni, da so imeli tudi Američani pionirje, ki niso bili ne Titovi in ne z rdečo rutico . . . (Opravičilo: John Wayne je imel v nekaterih filmih zares rdečo rutico, npr. v znanem True grit!).


Dvoglavi Janus, po katerem je dobil ime mesec januar

sobota, 08. oktober 2011

Netspeak - Internetna angleščina


© Latest Digitals
Po nekaterih podatkih naj bi bila leta 1880 porazdelitev jezikov v mednarodnih strokovnih in znanstvenih publikacijah ocenjena takole: angleščina 35.8%, francoščina 27.2%, nemščina 23.6%, ruščina 1,5%, drugi jeziki tik nad 0%. Danes je več kot 80% strokovnih in znanstvenih del najprej objavljenih v angleškem jeziku, devet od desetih računalnikov, povezanih z internetom, je v angleško govorečem svetu in več kot 80% spletnih strani je napisanih v angleščini. Enak delež mednarodnih organizacij uporablja angleščino kot uradni ali enega od delovnih jezikov. Po pogostosti in razširjenosti uporabe v svetu ni angleščini niti blizu noben drug jezik. Po nekaterih ocenah naj bi angleščini sledila nemščina, vendar je v tem jeziku manj kot 5% spletnih strani. Strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2050 več kot polovica svetovnega prebivalstva obvladala angleški jezik. Vendar je pričakovati, da bo ta nova oblika svetovne ("World Speak") angleščine precej drugačna od današnje. Strokovnjaki so uporabo angleškega jezika po svetu že danes razvrstiti v tri kategorije:
  • standardna ameriško-britanska angleščina kot materni jezik nekaterih narodov in držav (npr. ZDA, VB, Avstralija, Nova Zelandija – ne glede na razlike med njimi) ter negovani jezik strokovne in znanstvene literature,
  • govorna in "ljudska" angleščina (imenovana OVE – Oral and Vernacular English) kot mešanica angleškega in lokalnih jezikov ali različice lokalnih jezikov, npr. Konglish - amalgam korejskih jezikov in ameriškega slenga, Singlish in Chinglish (singapurska in kitajska angleščina), ki služijo kot sredstvo za poulično komuniciranje pripadnikov različnih jezikov in komuniciranje s tujci. Nekateri lingvisti prištevajo v to skupino tudi druge primere jezikovnih mešanic, npr Japlish, Denglish, Franglais, Spanglish, Swenglist ipd, o katerih smo že pisali, kjer pa gre za vsebnost večjega števila angleških izrazov v jeziku, ki ga uporabljajo pripadniki istega jezika, pogosto namenoma zaradi doseganja učinka in videza sodobnosti, pomembnosti, enkratnosti, svetovljanskosti (npr. reklamna sporočila, govor mladostnikov ipd.). (Nič bolje ni v ne-internetnem svetu – v majhnim otrokom namenjeni trgovinici sredi nakupovalnega centra se blešči z barvnimi kredami in roko slovenskega aranžerja napisan slogan Back to school).
  • mednarodna pogovorna angleščina, to je hitro spreminjajoči se svetovni jezik, ki temelji na angleščini, vendar vključuje veliko število izposojenk iz drugih jezikov, delno tudi ameriški poulični sleng in krajšave ali celo simbole po vzoru kratkih sporočil, uporablja pa se na različnih nivojih, od komuniciranja mladostnikov do poslovnežev.
V čem sta genialnost in moč angleškega jezika, da mu je uspelo nadvladati svet in priti v vse sfere civilizacije, od žlobudranja (pred)najstnikov in branjevk na azijskih tržnicah pa vse do jezika kulture, gospodarstva, diplomacije, zanosti in tehnologije po vsem svetu? V čem se angleščina s tega vidika razlikuje od drugih jezikov? Angleščina nima ničesar takega ali tako posebnega, to ni zasluga ali uspeh jezika samega. Gre za uspeh in vplivnost narodov ter držav, kjer se je ta jezik govoril. V zgodovini, žal tudi danes, predvsem njihova vojaška moč in podreditev drugih, trgovina in ekonomska nadmoč in kot posledica te v nadaljevanju tudi uspehi in ekspanzija na področju znanja in razvoja. Kot je Cezarjeva latinščina z mečem, znanjem in kulturo podredila Galce in zaplodila francoski, italijanski, španski in še kak jezik, normanska francoščina po bitki pri Hastingsu zatrla jezike Anglov in Sasov, da se je rodila sodobna angleščina, še vedno germanski jezik, vendar z močnimi in vidnimi vplivi latinskega in francoskega jezika. Zato govorijo v srednji in južni Afriki nemško, portugalsko, nizozemsko, v Južni Ameriki špansko in portugalsko, francosko v Centralni Ameriki, severni Afriki in velikih predelih južne Azije . . . Britanki imperij se je raztezal okrog sveta in sonce v njem nikoli ni zašlo, v tem sta čudež in uspeh angleškega jezika. Ti isti razlogi lahko seveda vodijo tudi v nasprotno smer – zato se govori slovenščina na vedno ožjem območju . . .
Ilustrativen primer vztrajanja pri uporabi lastnega jezika: časopisna poročila o reakciji francoskega predsednika Jacquesa Chiraca marca 2006, ko je francoski poslovnež na vrhu EU imel govor v angleščini.

Internetni sleng se je razvil v dvajsetih letih internetnega komuniciranja in se uporablja na različnih področjih in v različnih okoljih komuniciranja. Začelo se je seveda na področju uporabe in razvoja strojne in programske opreme, kjer se je takoj naselil že uveljavljeni računalniški žargon predinternetnega obdobja, potem pa je seveda sledila elektronska pošta, forumi in neposredni klepet, spletne strani, družbena omrežja in vse bolj tudi pošiljane kratkih sporočil SMS. Uspeh in razširjenost mobilnih naprav in aplikacij je že skoraj povsem zabrisale mejo med "klasičnim" internetom in temi mobilnimi tehnologijami. Večina internetnega slenga je seveda v angleščini oz. vezana na angleščino, kakšen izraz pa je tudi že poslovenjen. Zelo pogoste so kratice za ustaljene, pa tudi manj ustaljene posamezne besede ali cele fraze, značilne so tudi sličice ali iz simbolov in številk sestavljene besede, sličice. V nekaj manjši meri velja isto tudi za slovenščino. Nekaj primerov: FYI, mi2, U3, FY, brb, :-) , <3 ipd.

Nekaj značilnih kratic, ki se najpogosteje pišejo z malimi črkami ali celo mešano (npr. LOL, lol, LoL):

LOL Laughing Out Loud (glasno smejanje)
ROFL Rolling On the Floor Laughing (smejanje do onemoglosti)
BRB Be Right Back (pridem takoj)
BBL Be Back Later (pridem še nazaj)
OMG Oh My God (o moj bog!)
AFK Away From Keyboard (nisem pri računalniku)
A/S/L Age/Sex/Location (starost,spol,kraj)
NP No Problem (ni problema)
PPL People (ljudje)
FYI For Your Information (v védenje)
PM Private Message (zasebno sporočilo)
ASAP As Soon As Possible (čim prej, prosim)
AFAIK As Far As I Know (kolikor mi je znano)
BTW By The Way (mimogrede)
4YEO For Your Eyes Only (samo zate, osebno)

Nekatere kratice kot so LOL, OMG, IMHO ipd. so postale del "uradnega" angleškega jezika in Oxford English Dictionary je napovedal dodajanje nekaterih od njih v svoj slovar, pri tem pa omenja tudi nekatere zanimivosti o njihovem izvoru. Mnoge od njih na primer sploh niso nastale v internetnem okolju in so obstajale že desetletja pred pojavom interneta.

Nekatere besede so nastale kot internetni žargon, vendar so kasneje zaradi razširjenosti in očitne uporabnosti prešle v v strokovno terminologijo in jih več ne dojemamo kot žargonske, npr. anime, back button, bandwidth, cookie, hot spot, huge pipe, navigate, plug-and-play, spam, host, inbox, messaging, email, download, toolbar, firewall, blog, poke, reboot, meatspace in cyberspace ipd. O njihovi uporabi v slovenskem prostoru in jeziku kdaj drugič.

Razlike med angleškim jezikom za internetno komuniciranje in tistim za uporabo v drugih domenah človeškega delovanja je tako velika, da je dobil novi lingvistični fenomen tudi posebno ime netspeak, globespeak, Netlish (Netspeak + English), Weblish (web + English), Internet language, cyberspeak, Webspeak in še kaj (Crystal. D. 2001. Language and the Internet. Cambridge: Cambridge University Press). Za spoznavanje in razumevanje tega področja je zelo priročen in bogat spletni (in tiskani) priročnik NetLingo.com, ki že od leta 1994 združuje funkcionalnost slovarja, leksikona in pravega vodiča po internetni kulturi v različnih sferah.

Angleščina se kot vodilni jezik na internetu spreminja z naraščajočo hitrostjo, vendar narašča tudi uporaba nekaterih drugih jezikov, ki bi utegnili postaviti pod vprašaj izjemnost angleščine (tako David Crystal, urednik Cambridge Encyclopedia of the English Language). Crystal ocenjuje, da narašča besedišče "mednarodne pogovorne angleščine" s tempom okrog 5000 novih besed letno. Spremembe so tako hitre, da ostajajo poskusi uredništva Oxford English Dictionary daleč za dogajanji in ne uspejo zajeti in kodificirati niti deleža novih besed. "Dejstvo je, da so angleško govoreče države opustile lastništvo nad angleškim jezikom. Ni več poti nazaj - angleščina je svetovni jezik". (David Crystal, BBC news article, 23. marec 2001).


Kratko predavanje o zgodovini internetne angleščine.
 

petek, 30. september 2011

Enkratnice


© izklop.com
Namen tokratnega prispevka je praktičen in ilustrativen prikaz uporabe ene od možnosti, ki jih daje besedilni korpus v slovaropisju, v našem primeru za urejanje in dopolnjevanje Bibliotekarskega terminološkega slovarja.

Enkratnica ali hapax legomenon (gr. (kar je bilo) rečeno samo enkrat; mn. hapax legomena) je beseda, ki se v določenem besedilu ali pri določenem avtorju pojavi samo enkrat. (Wikipedia). Termin je, kot mnoge druge, (menda) uvedel dr. J. Toporišič (čeprav navaja njegova Enciklopedija slovenskega jezika, 1992, še termin "enkratna beseda"), ali pa morebiti dr. Peter Weiss ob eni od disertacij o analizi slovenskih besedil. Pomen enkratnic je različen glede na okolje, v katerem se pojavljajo. Pri prevajanju, predvsem starejših besedil, lahko povzročajo glavobol, ker jih je težko ali skoraj nemogoče prevesti, saj njihovega pomena ni mogoče ugotavljati s primerjavo besedil, ki bi to besedo prav tako vsebovala (prav primerjava vzporednih besedil v treh jezikih na kamnu iz Rosette je omogočila dešifriranje hieroglifov!). Nekateri literarni zgodovinarji se opirajo na enkratnice pri ugotavljanju avtentičnosti starejših besedil in potrjevanju ali zavračanju avtorstva (znan primer so besedila W. Shakespearja). Pri podatkovnih zbirkah so enkratnice največkrat balast in nezaželene, zato jih nekateri sistemi pri indeksiranju izločijo, ker praviloma nimajo teže pri opisovanju vsebine niti velike vrednosti za poizvedovanje (malo verjetno je, da se bo kdo spomnil prav te besede za poizvedovanje), po drugi strani pa obremenjujejo indekse in s tem povečujejo odzivne čase. V besedilnih korpusih pa so pogosto predmet raziskovanja.

V prispevku Blokirane besede je bilo govora o najpogostejših besedah, ki jih je evidentiral Korpus bibliotekarstva, tokrat pa namenjam objavo tistim na drugem koncu porazdelitvene krivulje, to je enkratnicam, besedam s pogostostjo ena. Korpus bibliotekarstva, ki vsebuje sedaj okrog 1,8 milijona besed iz 234 slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedil, je namenjen predvsem proučevanju bibliotekarske terminologije, kot se uporablja v teoriji in v praksi, s tem pa tudi evidentiranju izrazja, ki sodi v terminološki slovar in tam še ni zajeto. Za tako proučevanje so zanimive tudi enkratnice, ki jih je potrebno prej temeljito presejati in izbrati le tiste zanimive in pomembne, ki pa se merijo prej v promilih kot v odstotkih izplena. Te izbranke lahko prihajajo z ožjega strokovnega področja, kjer je malo strokovnjakov in/ali literature, pogosto so to manj uporabljane sopomenke ali pa novosti, ki se v literaturi še niso uveljavile. So pa lahko tudi dober vir za iskanje zatipkanih besed, seveda samo tistih, ki so res zatipkane, ne pa posledica disleksije ali neznanja (te se praviloma ponavljajo).

V besednih indeksih Korpusa bibliotekarstva je evidentiranih kot enkratnica 38.413 "besed" v najširšem pomenu (torej delov besedila, ki so na obeh koncih zamejeni s presledkom, zato sodijo sem tudi števila, z OCR slabo prepoznane"packe", deli slabo deljenih besed ipd.). Kazala sem se lotil s slovaropisno ambicijo najti nekaj manj znanih ali novih besed, ki jih še ni v slovarju. Za pokušino sem uporabil kar krna najpogostejših ali najpomembnejših (?) terminov: knjižni* (-ca, -čni, -čar, -čarski, -čarstvo ipd.) in biblio* (-tekar, -tekarstvo, -tekarski, -grafija, -grafski, -metrija ipd.). Rezultati so bili presenetljivo zanimivi in predvsem tudi koristni, to je uporabni za dopolnjevanje slovarja. Namenoma navajam cel iskalni izraz, če bi koga od bralcev zamikalo ponoviti kaj podobnega za druge besede.

Ker gre za uporabo frekvenčnega kazala, je treba v iskalnem vmesniku označiti okence Besedno iskanje.

fr=1 in be:knjižni* - 121 zadetkov
fr=1 in be:biblio* - 110 zadetkov
Prikaz rezultatov ; v treh korakih si je potem mogoče ogledati ožje sobesedilo izbrane besede (po 45 znakov pred besedo in prav toliko za njo), širše sobesedilo (tri povedi) ali celoten dokument na strežniku, kjer je objavljen.
(fr = frekvenca; be = beseda; in = Boolov operator (konjunkcija); = relacijski operator enakosti; : relacijski operator "vsebuje")

Kot je bilo že omenjeno, so enkratnice predvsem "nepotrebne" ali celo nezaželene besede, med njimi je mnogo takih, ki so nastale kot napaka pri indeksiranju (nenavadno deljene besede, oznake za opombe, ki so stične z besedo ipd.), pri branju besedila (pdf datoteke različnih verzij in kodiranj), zaradi težav pri prepoznavanju skeniranih besedil (OCR), zatipkane besede pa tudi imena in blagovne znamke. Tu žal računalnik več ne pomaga in čez seznam je treba "ročno". In splačalo se je! Iz prve pozvedbe sem kot zanimivost označil in izbral dve besedi:
       geoknjižnica
       kiberknjižničar
Iz drugega seznama pa dvanajst:
       biblioandragoški
       biblioblogosfera
       bibliodementia (gr.)
       bibliokomunikacija
       bibliološki
       bibliopola (gr.)
       Bibliotekarček
       bibliotekarskobibliografski
       bibliourica
       nebibliotekar
       podbibliotekar
       sobibliometričen

Ta nabor bo lahko osnova za razpravo redaktorjev slovarja, ki bodo presodili slovarsko vrednost in pomembnost posameznih terminov, poiskali morebitne sopomenke ali člane istega frazeološkega gnezda in termine uvrstili med slovarska gesla, ali pa jih kot nepotrebne zavrgli.

sobota, 24. september 2011

Evropski dan jezikov - 26. september


V Evropski uniji je triindvajset uradnih in delovnih jezikov: angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. V državah članicah unije se poleg 23 uradnih jezikov govori še najmanj 60 regionalnih jezikov in jezikov manjšin, ki jih govorijo pripadniki avtohtonih evropskih skupnosti, jeziki priseljencev iz drugih držav in celin. Tokovi globalizacije in priseljevanja še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov, saj naj bi se po nekaterih ocenah v Evropi govorilo 175 različnih jezikov. V 47 državah Evrope živi okrog 800 milijonov prebivalcev.

© European Day of Languages

Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2001 s pobudo za evropsko leto jezikov želela opozoriti prav na to neverjetno jezikovno bogastvo. 26. september je z letom 2001 postal praznik evropskih jezikov, ki ga odtlej vsako leto praznujejo države Evrope. Na stotine dejavnosti je prebivalcem Evrope predstavilo bogastvo jezikovne različnosti in pomen učenja jezikov. Jeziki so vezivo evropskega povezovanja, zato se pobuda nadaljuje z evropskim dnevom jezikov. Njegov namen je opozoriti na pomen večjezičnosti v Evropi, ohranjati jezikovno in kulturno različnost in spodbujati učenje jezikov v šoli in zunaj nje.

Ta dan se v evropskih državah odvijajo stotine različnih prireditev, ena takih bo pri nas npr. Jezikovna tržnica 2011 - Znanje jezikov nas združuje. Več o prireditvah pri nas v novicah STA.

Po podatkih Statističnega urada RS tretjina prebivalcev Slovenije govori 3 ali več tujih jezikov, vsaj en tuji jezik govori 92 % slovenskih prebivalcev. Slovensko govorijo tudi na Švedskem in na Cipru. Za 9 % prebivalcev Slovenije pa je slovenščina tuji jezik.


Berite in poslušajte besedilo v evropskih jezikih (izberite jezik v levem meniju in vključite zvočnike).

nedelja, 18. september 2011

Korpus bibliotekarstva je dosegel popolno funkcionalnost

© Altorientalistik
Natančno dva meseca je trajalo, da se je Korpus bibliotekarstva iz svojih zametkov razvil v povsem delujoč sistem z vsemi funkcijami, kot je bil načrtovan. Namenjen je analizi slovenskih bibliotekarskih strokovnih in znanstvenih besedil in v njih uporabljnih terminov, predvsem pa kot učinkovito orodje za dopolnjevanje Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Korpus omogoča različne oblike iskanja in prikaza besed in besednih zvez v ožjem ali širšem sobesedilu ter izdelavo seznamov in kazal po meri za analize in primerjave.

Že v tej začetni fazi vzpostavitve je dosegel korpus občudovanja vreden obseg, predvsem pa zadovoljivo delujejo tudi že vse predvidene funkcije. Vsebuje več kot 1,8 milijona besed, črpanih iz 234 krajših ali daljših besedil. To so 4 doktorske disertacije, 19 magistrskih del, 8 diplomskih del, 79 člankov iz novejših letnikov strokovne revije Knjižnica, 31 člankov iz revije Organizacija znanja, 21 izbranih člankov Knjižničarskih novice, 59 prispevkov iz zbornikov, 3 starejši strokovnoinformativni članki in 10 monografskih publikacij. Vsa navedena dela so bila objavljena v elektronski obliki, večina izvorno digitalnih oz. vzporednih tiskani izdaji, nekaj pa tudi digitaliziranih. Poudarek je na zajemu besedil, objavljenih v zadnjem desetletju, glede na možnosti pa kdaj tudi starejša. Selektivni seznam potencialno zanimivih besedil obsega še okrog 400 enot, s katerimi bomo v prihodnje dopolnjevali korpus glede na časovne možnosti.

Upoštevanje avtorskih pravic: Zajeta besedila niso v korpusu dostopna niti v izvirni obliki niti v celoti, za uporabnike so izdelane le hipertekstne povezave na izvirno objavo (npr. dLib.si, arhiv revije Knjižnica ipd.). Besedila so uporabljena samo za izdelavo kumulativnih statističnih kazalcev jezika, npr. za sezname besed ali besednih zvez s pogostnostjo, in v konkordančnih seznamih, vendar tudi tam le v obliki ožjega citata ne več kot treh povedi - tekoče povedi, povedi pred njo in povedi za njo. Korpus torej ne posega v avtorske pravice piscev besedil ali založnikov. Kjer prispevki niso prosto dostopni, je zato povezava narejena samo na naslovno stran časopisa (npr. Knjižničarske novice), kadar je zbornik objavljen v eni sami datoteki, je za vsakega od prispevkov povezava na celoten zbornik.

Korpus je javno dostopen, zato upamo, da bo koristil tudi strokovnim kolegom bibliotekarjem pa tudi študentom bibliotekarstva in morebiti kakšnemu jezikoslovcu, terminologu ali slovaropiscu iz drugih logov.

Funkcije in kako se uporabljajo

Uporabniške nastavitve

črk na levi strani in črk na desni strani
Nastavitev dolžine prikazanega ožjega sobesedila pred iskano besedo in za njo.

Izpiši enot na stran, prvi zadetek št.
Nastavitev dolžine strani izpisa zadetkov in zaporedne številke zadetka, kjer naj izpis začne.

* A/a
Omogoča omejevanje iskanja konkordanc glede na veliko/malo začetnico. Iskanje sicer ne razlikuje med velikimi in malimi črkami, kljukica v okencu pa pomeni poizvedbo z iskalnim nizom, pisanim samo z malo začetnico (npr. knjižnica, Knjižnica); primer iskanja s kljukico in brez kljukice.

Besedno iskanje po celih besedah   
Standardno iskanje (kljukica) poteka samo natančno po vpisanem nizu znakov kot zaključeni celoti – besedi (knjiga). Brez kljukice poteka iskanje po tem nizu, ki je lahko tudi del besede (knjiga). Nastavitev velja za besedno iskanje, iskanje po parih, trojčkih, četverčkih in peterčkih.

Iskalni razpon

Standardno poteka iskanje po vseh besedilih (označena je izbira "celotni korpus"). Z izbiro v okencih je mogoče izbrati (omejiti) iskanje po besedilih samo enega tipa ali več tipov dokumentov hkrati. V tem primeru je treba izključiti izbiro Celotni korpus.

Postopek

  • Konkordance - iskanje in prikaz besed v sobesedilu z navedbo vira.
    • Iskalni izraz
      • Standardno poteka iskanje po vpisanem nizu znakov vključno s presledki in upoštevaje vrstni red besed, ki jih je lahko več.
      • Maskiranje posameznih znakov ni mogoče.
      • Dovoljeno je desno krajšanje vsake od besed z znakom *.
    • Primeri
      knjižničarskega- vse pojavitve besede knjižničarskega
      visokošolskim knjižnicam- vse pojavitve besedne zveze visokošolskim knjižnicam
      knjižnic*- beseda knjižnica v vseh sklonih in številih
      bibliotekar*- besede, ki se začnejo na bibliotekar-
      spletn* katalog*- besedne zveze z obema besedama v vseh sklonih in številih
    • Prikaz zadetkov
      • Standardno se izpiše do 100 zadetkov na stran, nastavitev je mogoče spremeniti. Puščice za listanje po straneh so na dnu izpisa.
      • Konkordančni seznam izpiše 45 znakov pred iskano besedo in 45 znakov za njo; nastavitev je mogoče spremeniti.
      • Na desni strani vsakega zadetka se izpiše kodirana oznaka dokumenta, ki s klikom pokaže sobesedilo iskane besede.
      • Izpišejo se do tri povedi, tekoča poved z iskano besedo, poved pred njo in poved za njo. Nad besedilom je skrajšan bibliografski opis dokumenta s hipertekstno povezavo do celotnega izvirnega besedila na strežniku, kjer je objavljeno.

  • Besedno iskanje
    • Iskanje ene same besede, dovoljen je levi in/ali desni odrez z znakom *.
    • V rezultatih se izpiše abecedni seznam zadetkov z navedbo pogostosti pojavljanja.
    • V naslednjem koraku je mogoče prikazati vsakega od zadetkov v sobesedilu.
    • Primeri
      *graf*- besede, ki vsebujejo niz graf
      fr>500- besede s pogostostjo nad 500
      fr>100 in be:podat- besede s pogostostjo več kot 100, ki vsebujejo niz podat
      *log- besede, ki se končujejo na log
      do=20- 20 črk dolge besede

  • Iskanje po pogostih besednih parih
    • Iskanje ene ali obeh besed v besednem paru besede, dovoljen je levi in/ali desni odrez z znakom *.
    • Znak * lahko nadomešča tudi celo besedo.
    • V rezultatih se izpiše seznam besednih parov, v katerih se iskana beseda pojavlja.
    • Seznam je urejen padajoče po pogostosti pojavljanja.
    • Primeri
      vmes*- ena od besed se začne z vmes
      * bralnik- druga beseda je bralnik
      *i katalog- katalog, ki ima spredaj besedo na -i

  • Iskanje po pogostih besednih trojčkih . . . četverčkih . . . peterčkih
    • Iskanje ene ali več besed v besednem trojčku (četverčku, peterčku), dovoljen je levi in/ali desni odrez z znakom *.
    • Znak * lahko nadomešča tudi celo besedo.
    • V rezultatih se izpiše seznam besednih trojčkov (četverčkov, peterčkov), v katerih se iskana beseda pojavlja .
    • Seznam je urejen padajoče po pogostosti pojavljanja.
    • Primeri
      javni * katalog- trojčki, ki vsebujejo javni katalog, vmes je še ena beseda
      uporabniki * * *- četverčki, ki se začnejo z besedo uporabniki
      * OA * * *- peterčki, v katerih je beseda OA in ena beseda spredaj, zadaj pa tri
    POZOR: Iskanje po trojčkih, četverčkih in peterčkih (posebno z uporabo zvezdic) je lahko dolgotrajno!


sreda, 14. september 2011

Blokirane besede

 

© 123rf
Z blokiranimi besedami in seznami blokiranih besed se srečujemo predvsem pri indeksiranju besedilnih podatkovnih zbirk in poizvedovanju po njih. Slovenska izraza sta bila dolgo v senci angleških terminov stopword in stopword list ali kar stoplist, v zadnjem času pa se slovenski termini uporabljajo pogosto in brez občutka sramu . . . Oba sta že zajeta v Bibliotekarskem terminološkem slovarju:
blokírana beséda -e -e ž beseda, ki je zaradi pogostosti ali nepomembnosti izločena
    iz postopkov poizvedovanja, avtomatskega indeksiranja, npr. veznik
seznám blokíranih beséd -a -- -- m popis besed, ki so zaradi pogostosti ali
    nepomembnosti izločene iz postopkov poizvedovanja, avtomatskega indeksiranja
Z blokiranjem besed se filtrira obdelavo besedilnik podatkov, navadno celotnih besedil dokumentov v podatkovnih zbirkah, zato da pri avtomatskem indeksiranju v kazala ne pridejo najpogostejše in za vsebino nepomembne besede. Tak seznam besed, ki so izključene iz iskalnih indeksov, ni rezultat računalniških obdelav, pač pa intelektualnega človeškega dela, saj se seznami od zbirke do zbirke lahko razlikujejo glede na njen namen in vsebino, razumljivo pa seveda tudi glede na jezik dokumentov. Primer seznama blokiranih besed, ki ga uporablja Google za angleški in nekatere druge jezike - krajši seznam vsebuje 174 besed, popolnejši pa že več kot 670. Število besed v takem seznamu je odvisno tudi od jezika, njegove strukture in posebnosti, znano je, da so seznami blokiranih besed angleškega jezika navadno mnogo krajši od slovenskih. V slovenski bibliotekarski literature je moč najti podatek (Dimec, J.: Avtomatsko indeksiranje 1), da sta slovenska strokovnjaka za potrebe svojih raziskav pripravila sezname blokiranih besed s 1593 (Popovič) in 1205 (Dimec) besedami. Urednik zbirke lahko uvrsti med blokirane besede katero koli besedo, primarno pa so to predvsem funkcijske besede. To so besede, ki pogosto nimajo posebnega leksikalnega pomena in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami znotraj stavka (za razliko od leksikalnih besed, med katere spadajo samostalniki, glagoli, pridevniki in večina prislovov, ki lahko v podatkovni zbirki postanejo indeksirni izrazi oz. ključne besede). Med funkcijske besede štejemo predvsem veznike, predloge, zaimke, pomožne glagole, člene in členke. (Wikipedija)

Analiza Korpusa bibliotekarstva z nekaj več kot 200 slovenskimi strokovnimi bibliotekarskimi besedili oz. 1,6 milijona besedami (v času priprave podatkov za ta prispevek) je povsem potrdila osnovne teoretične predpostavke o besedilnih korpusih. V korpusu zajete besede se lahko razdeli v tri skupine:

  • zelo pogoste besede, ki pa ne predstavljajo vsebine dokumentov, mednje sodijo tudi funkcijske besede; v tej skupini je razmeroma malo različnih besed, vendar izrazito izstopajo s svojo veliko pogostostjo (absolutni prvak je pomožni glagol biti s 93.896 pojavljanji, sledi mu veznik in (61.115), predlog v (46.315) itd.; opaziti je strm padec pogostosti, zato je petnajsta najpogostejša beseda še zadnja s frkvenco nad deset tisoč),
  • zelo redke besede, ki prav tako ne predstavljajo vsebine dokumentov (med njimi so tudi imena)
  • relativno ozek pas besed v sredini, ki so najpomembnejše nosilke vsebine in v našem primeru morebitni kandidati za vključitev v slovar.
Med tistimi najpogostejšimi so praviloma besede, ki bi jih pri indeksiranju podatkovne zbirke lahko uvrstili med blokirane besede. Korpus te kategorije ne pozna, ker so lahko za analize besedil, primerjavo avtorjev ipd. zanimive vse besede. V ilustracijo navajam dva primera. Dokaj je bil evidentiran sedemkrat, vendar samo v enem besedilu! Beseda namreč se pojavlja v določeni vrsti znanstvenih publikacij dvakrat pogosteje od povprečja, v prispevkih za zbornike pogosteje kot v člankih revije Knjižnica in najredkeje v monografskih publikacijah . . . Pogostost v tem primeru ne pomeni absolutne frekvence, temveč delež v odnosu do vseh besed, izražen v promilih.

V prvi stotniji najpogostejših besed so na primer:

biti
in
v
za
na
ki
da
tudi
pa
z
s
ona
kot
ta
o
pri
ali
lahko
ne
po
v
od
ter
do
iz
imeti
med
še
svoj
drugi
tako
kateri
kar
ves
le
več
že
saj
oziroma
si
naj
bolj
vse
ko

Med 100 najpogosteje evidentiranimi besedami pa so tudi nekatere za bibliotekarstvo pomembne ključne besede, knjižnica je že na 7. mestu, nato si sledijo še gradivo, informacijski, delo, podatek, sistem, uporabnik, tema, področje, knjižničen, informacija, knjiga, vir, zbirka, visokošolski, uporabnikov, znanstven, storitev, program, avtor, revija, raziskovalen, študent, razvoj, rezultat, analiza, dejavnost, vsebina, vprašanje, stran, članek, primer, iskanje, organizacija, dokument, knjižničar pa še ravno zaključuje prvo stotnijo najpogostejših. Pri vseh teh je bilo izračunano absolutno pojavljanje vseh oblik besede, ker je bil izveden postopek lematizacije, to je je proces pripisovanja osnovne (slovarske) oblike besednim oblikam v korpusu. Beseda knjižnica se npr. pojavlja v 21 različnih oblikah (glede na sklon in število, vendar tudi z razlikovanjem velike in male začetnice).


Amebisova Termania poizkusno že išče po Bibliotekarskem terminološkem slovarju, našla je tudi blokirano besedo. Kot je razvidno, je bilo geslo dodano in urejeno že leta 1998.

sreda, 07. september 2011

Simpozij, kongres, posvetovanje

Hetera pleše udeležencem simpozija
(zabave s pojedino). Vulci, okrog 490 pr.n.št.
Vir: Viquipedia
Današnji zapis je vzpodbudila razprava na Facebooku, ki se je razplamtela okrog poimenovanja "posvetovanje" v naslovu Strokovno posvetovanje ZBDS “Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje”. Tam se mnenja o poimenovanju srečanj razhajajo in prav je, da se o tem tudi kaj zapiše in razjasni, pri tem pa seveda nimam niti najmanšeg namena trditi, da imam prav ravno jaz.

Pomen besede, besedne zveze je odvisen od konteksta (namenoma ne uporabljam izraza sobesedilo, ker imam v mislih oboje, tako sobesedilo kot tudi širši okvir razprave, pogovora), prav tako tudi od ravni jezika. V splošnem jeziku ima lahko izraz relativno širok, manj omejen, torej splošen pomen, na ravni stroke pa ima isti izraz kot (strokovni) termin mnogo bolj precizen in s stroko zamejen pomen. Da je stvar še bolj zapletena, ima lahko isti izraz v dveh terminologijah tudi bolj ali manj različen pomen.

Vir: Dave Riley

Naj pojasnim s primeroma:

izrazsplošni jezikbibliotekarska terminologija
knjigavečje število trdno sešitih tiskanih listov tiskana monografska publikacija, ki obsega najmanj 49 strani

izrazv knjigoveštvu, založništvubibliotekarska terminologija
brošurapublikacija v mehki vezavi tiskana monografskapublikacija, ki obsega 5 do 48 strani

Izrazi kongres, konferenca, sestanek, znanstveni sestanek, simpozij, seminar, panel, panelna diskusija, okrogla miza, posvet, posvetovanje, srečanje, zborovanje, strokovno srečanje, delavnica in še kaj opisujejo organizirane oblike srečavanja, zbiranja ljudi s podobnimi interesi (izobraževalni, strokovni, politični ipd.), predvsem zaradi izobraževanja, izmenjave in/ali usklajevanja mnenj, izkušenj, sprejemanja odločitev, zaključkov. Pomenska razlika med njimi je lahko velika in jasna (npr. kongres : okrogla miza), manjša in pogosto po krivici zabrisana (seminar : delavnica), lahko pa je ni ali je navadno ne opazimo (npr. kongres : konferenca). Razlikovanje med njimi oz. izbor določenega izraza je pogosto stvar dogovora v okolju, kjer se dogaja (npr. politične stranke imajo navadno kongrese, lahko tudi konvencije, znanstveniki znanstvene sestanke, simpozije pa imajo znanstveniki, strokovnjaki, umetniki ipd., okrogle mize kdor koli, kadar koli in o čemer koli . . . da ne govorimo o delavnici (najraje kar workshop), ki je v tej skupini najbolj zlorabljeni izraz). Natančno razlikovanje med nekaterimi izrazi je zagotovo stvar okolja, stroke, kjer se uporablja. ARRS se na primer rešuje z generičnim izrazom "znanstveni sestanek", kjer pridevnik določa zelo splošen samostalnik (sestanek je vsako dogovorjeno srečanje dveh ali več ljudi, tudi fant in dekle se dobita na sestanku, čemur smo včasih strokovno rekli "randi" – lepa popačenka in romantične francoske sestavljenke, ki dobesedno prevedena pomeni "pridite, podajte se"). Hvala Martini, ki je na Facebooku v razpravi objavila povezavo na diplomsko delo (Saša Praprotnik: Kongresna dejavnost na svetovnem in slovenskem nivoju, ki vsebuje nekaj definicij (str. 7), vendar so te najverjetneje opredeljene z vidika kongresne dejavnosti (tudi kongresnega turizma, kot kriterij pa upošteva predvsem trajanje in število udeležencev) in ni nujno, da jih bodo vsa okolja "posvojila". Že avtorica sama jih ponekod prilagaja slovenskemu okolju (npr. število udeležencev zmanjša za Slovenijo od 300 na 100 . . .). V splošnem jeziku pa priročnika pravita takole, oba pa dovolj zgovorno pojasnjujeta izvor slavnega in tako čislanega "simpozija":

Veliki splošni leksikon*1 ima zelo kratke in poenostavljene razlage:

  • kongres, splošno: srečanje, zborovanje, zlasti zastopnikov raznih organizacij, držav, znanosti ipd.
  • konferenca [latinsko], posvet, zasedanje, zborovanje; glagol konferirati.
  • simpozij, splošno: znanstveno zborovanje.
  • simpozij, antika: v stari Grčiji pojedina, ki so jo poživljali govori in pogovori o določeni temi, recitiranje pivskih pesmi (skolia), plesi in igranje na flavto.
Spletni Slovar slovenskega knjižnega jezika je nekoliko zgovornejši:
  • posvetovánje 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvetovanje je trajalo ves dan; udeležiti se posvetovanja; organizirati, sklicati posvetovanje
  • simpózij 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja 2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem
  • kongrés 1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: udeležiti se kongresa; zdravniki so imeli v Moskvi kongres; organizirati, sklicati kongres; mednarodni, svetovni kongres / gozdarski, slavistični kongres; redni, ustanovni kongres
  • konferénca 1. sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov
Vse tri tujke majo etimološko gledano dokaj podobno pomensko izhodišče (kongres – lat. sestanek, srečanje, shod; konferenca – lat. zborovanje, skupščina; simpozij – lat. iz gr. pojedina, popivanje (sic!), torej sestajanje z namenom razpravljati v prijetnem okolju). Na tem nivoju torej niansa znanstven / strokoven proti neznanstven / nestrokoven ni razvidna. Lahko pa je drugače v okolju znanosti, kjer pa tudi marsikaj ni prav kristalno jasno (npr. isto besedilo v zborniku ni enakovredno svoji enačici, objavljeni v časopisu), če je tako določeno v pravilnikih, taksonomijah ipd. Izraz posvet(ovanje) in strokovno posvetovanje se pojavljata v Novi besedi (pozor, zaradi dveh zvezdic utegne trajati iskanje dalj časa!) v povezavi z različnimi strokami in dogodki, tudi strokovno posvetovanje ZBDS je vmes. V Korpusu bibliotekarstva (1,6 mio besed) se pojavljata konferenca in konferenčen 262-krat, 87 je kongresov in kongresnih, simpozij je skromen (44), največkrat pa se pojavlja posvetovanje (222), medtem ko znanstveni sestanek ni bil evidentiran.

Bolj kot poimenovanje (cesarjeva nova oblačila) se mi zdi pomembna vsebina, organizacija in predvsem aktivno in prizadevno sodelovanje nas, strokovnjakov na tem področju.


*1 Veliki splošni leksikon [Elektronski vir] / urednik Aleš Pogačnik. - Elektronska izd. na plošči CD-rom. - Ljubljana : DZS, 2005. - (Slovarji DZS)