ponedeljek, 24. oktober 2011

Twinning - zakaj ne (po)bratenje?

Poklicna deformacija je huda stvar in težko se je znebiš, zato si navadno ne morem kaj, da ne bi med branjem ali poslušanjem kdaj pa kdaj zabeležil kakšne besede, ki vzbudi mojo pozornost. Najbolj se veselim tistih manj znanih, kdaj pa kdaj celo povsem novih, skratka takih, iz katerih "se bi dalo še kaj narediti". Tudi na strokovnem posvetovanju ZBDS pred dnevi v Mariboru je bilo nekaj takih, angleških in slovenskih. Med angleškimi je bila huda predvsem družina bounce, bouncer, bouce rate, skitter, skittering, o kateri smo s kolegi že razpravljali in prav dobrih ustreznic v slovenščini še nismo našli (vendar kaj več o tem kdaj drugič), pa manj problematične digital transition, orphan work, indigenous knowledge in še kaj, ki pa jih v slovenskih besedilih in v slovenski različici še nisem zasledil vendar s slovenskimi ustreznicami najbrž ne bo prehudih težav. Med "slovenskimi" pa me je zbodel twinning, ki ga v šolah in pri delu z otroki menda uporabljajo kar tako z dvema n-jema, dvojnim vejem in najbrž tudi sklanjajo. Povprečnemu in nepoučenemu Slovencu je bržkone že izgovorjava trd oreh, še sploh, če pije ti. črni ali angleški čaj svetovno znanega proizvajalca Twinings, ki se izgovarja povsem drugače . . . Moderator, kolega Franci, je hudomušno predlagal "parjenje", pa sva se hitro strinjala, da je konotacija z biološko reprodukcijo le preblizu.

Partnerska povezovanja različnih oblik, za katera se v angleščini uporablja izraz twinning, niso nič novega in večina jezikov si je našla za to ustreznike (npr. nem. Partnerschaft, fra. jumelage) in tudi Slovenci poznamo bratenje, pobratenje. Bratenje mest, pobratena mesta . . . ni nič novega, zato se ne čudite, če boste videli oglas, v katerem nekdo prodaja stanovanje v mariborskem Greenwichu! V mestu ob Dravi je že pol stoletja tako. Pobratene so tudi inštitucije, npr. univerze. Zakaj se ne bi mogle bratiti in pobratiti tudi šole in njihovi otroci? Šoli sta pobrateni, projekt (po)bratenja, bratenje petih šol, pobrateni učenci, pobratenost šol treh regij . . .

Če koga preveč spominja na "bratstvo i jedinstvo naših naroda", naj se spomni, da so imeli tudi Američani pionirje, ki niso bili ne Titovi in ne z rdečo rutico . . . (Opravičilo: John Wayne je imel v nekaterih filmih zares rdečo rutico, npr. v znanem True grit!).


Dvoglavi Janus, po katerem je dobil ime mesec januar

2 komentarja:

  1. Se popolnoma strinjam s kolegom Kaničem. Tudi jaz sem že predlagala (po)bratenje, pa so mi so-šolniki pojasnili, da je Twinning ime projekta, tako rekoč blagovna znamka. In - kot smo za zobno pasto kot sopomenko uporabljali kalodont, se sedaj po šolah gremo twinning in se ne bratimo. Bi bilo pa za mladino in nas dobro, da bi uporabljali tudi slovenski izraz. Bi vsaj vedeli, o čem se pogovarjamo.

    OdgovoriIzbriši
  2. Spoštovana kolegica, povsem se zavedam vašega položaja, ko okolje (imperativno) določa poimenovanja, po drugi strani pa res ni malo primerov, ko se lastno ime generalizira in posledično tudi piše z malo začetnico. Omenili ste že kalodont, dodajva še makadam, sendvič, selotejp, leporelo in novejši garmin. Gospe boste poznale tudi žakard in kašmir, kravata je prav tako tu blizu, pa turščica in ogrščica naših prababic. Navedeni primeri imajo skupno značilnost v tem, da prehaja pomen leksema vedno v okviru iste besedne vrste, to je samostalnika (proizvodi z imenom Kalodont, Cellotape, Garmin --> zobna pasta, lepilni trak, navigacijska naprava; osebe Sandwich, McAdam, Leporello, Jacquard --> obloženi kruhek, nasuta netlakovana cesta, zgibanka, vrsta tkanine/tkanja ipd.), kjer pa nikoli ne potrebujemo izpeljank v drugih besednih vrstah (zob si ne kalodontiramo, ceste ne makadamirajo, na sprejemu se nisem nasendvičiral, čeprav knjigo res kdaj zaselotejpamo!). Značilnost terminologije je, da so pogoste besedne družine vsaj samostalnika (ali glagolnika), pridevnika in glagola (v bibliotekarstvu npr. katalog, kataložni, katalogizirati, katalogiziran; vezava, vezati, vezan; brati, branje, (pre)bran ipd.).

    Tudi če pri samostalniku twinning odmislimo težave s pisavo in izgovorjavo (sendvič je to že prebolel, nikakor pa ne pommes frites in njegove štiri slovenske variante), bodo težave s sklanjanjem. Bo isti izraz služil tudi kot glagol? Ali mu bomo zaradi jasnosti raje nataknili slovensko glagolsko končnico –(a)ti? Kaj pa učenci in šole, ki so se povezali na tak način? Najbrž jim pritiče kak pridevnik.

    Strinjam se, da naj ostane tuje ime projekta nedotaknjeno, ko se govori o projektu. V tem primeru se tudi ne sklanja. Vendar je to samo ime in ne vsebina. Vsebino, dejavnost in rezultate znamo, smemo (in moramo) opisati po slovensko. Dejavnost in cilj sta (po)bratenje, šole so se (po)bratile in so sedaj pobratene. Tudi slovenska spletna stran projekta govori o partnerskih projektih, za udeleženca pa uporablja staromodno partner ali mnogo raje eTwinner!

    OdgovoriIzbriši