torek, 22. februar 2011

Mednarodni dan materinščine

96 % jezikov od skoraj 7000 jezikov sveta govori zelo omejeno število govorcev, skupaj 4 % svetovnega prebivalstva. Ob popisu prebivalstva 2002 v Sloveniji je slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 87,9 % popisanih prebivalcev.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika in s tem poudarila izjemen pomen jezikovne in kulturne raznolikosti. Tema letošnjega dneva materinščine, ki ga praznujemo od leta 2000, je raba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zaščito in promocijo jezikov in jezikovne raznolikosti. Jeziki so temeljno orodje informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki pa hkrati predstavljajo novo področje za promocijo jezikovne raznolikosti, je v letošnji poslanici, objavljeni na Unescovi spletni strani, zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova.

Unesco si tudi sicer prizadeva za promocijo večjezičnosti na svetovnem spletu. Nove tehnologije po mnenju Bokove zagotavljajo nove načine za sledenje razvoju ter za učenje jezikov. Bokova je zapisala, da so lahko informacijske in komunikacijske tehnologije posebej koristne pri promociji maternih jezikov. Moč napredka moramo izkoristiti, da zaščitimo različne poglede na svet in promoviramo vse vire znanja in načine izražanja. To so niti, ki tkejo preprogo človeštva, je še poudarila. Jeziki so najmočnejša orodja za razvoj in tudi ohranjanje vseh oblik naše dediščine. Prizadevanja za promocijo in razširjanje materinščine ne podpirajo samo jezikovne raznolikosti in večjezičnega izobraževanja, ampak razvijajo tudi naše zavedanje jezikove in kulturne tradicije ter po vsem svetu navdihujejo solidarnost, ki temelji na razumevanju, toleranci in dialogu.

Nekaj zanimivih podatkov o slovenščini in jezikih po svetu.

sobota, 19. februar 2011

Bibliometrija v oblaku

Že kratek sestavek, kot je tale iz Wikipedie, pa čeprav je označen kot škrbina, je za bibliotekarja terminološko zanimiv. Označili smo termine, ki so že ali pa še bodo našli pot v Bibliotekarski terminološki slovar:
Bibliometrija je pomožna panoga bibliotekarstva, ki se ukvarja s kvantifikacijo bibliografskih podatkov. Bibliometrične metode so uporabne za izgradnjo tezavrov, ugotavljanje pogostosti besed, slovnične in skladenjske strukture besedil ipd. V sodobni znanosti (predvsem naravoslovju) se bibliometrija uporablja za oceno vpliva znanstvenih del v strokovni javnosti. Dela (in s tem raziskovalci) se vrednotijo po tem, kolikokrat jih drugi raziskovalci citirajo v določenem časovnem obdobju. V ta namen obstaja več indeksov, med njimi sta najbolj razširjena faktor vpliva in h-indeks.
Zaradi inventarizacije terminov, ki se uporabljajo v bibliometriji in v zvezi z njo, smo želeli izpisati nekaj strokovnih besedil. Brskanje po strokovni literaturi je proti pričakovanjem razkrilo precejšnje število besedil s področja bibliometrije. Iskanje "bibliometri* " v Knjižničarskih novicah sicer ni obrodilo sadov, v strokovni reviji Knjižnica je 5 člankov, v dLib.si že 19 enot in v COBIB-u kar 257 zadetkov, med njimi tudi diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Pregled besedil je pokazal veliko nedoslednost v rabi nekaterih pogostejših izrazov, že sama bibliometrija in iz nje izpeljani pridevniki so taki. Edini s tem strokovnim področjem povezan slovenski blog Bibliometrija žal ne prinaša slovenskih besedil in ga zato ni mogoče uporabiti za referenco. Potrebna bo temeljitejša analiza besedil in uporabljene terminologije, rezulate pa bomo objavili. Za začetek objavljamo oblak ključnih besed, ki smo ga izdelali iz treh znanstvenih besedil, tj. dveh doktorskih disertacij in enega magistrskega dela:
Oblak sto najpogostejših besed iz treh analiziranih zananstvenih besedil
Pogostost pojavljanja: analiza – 1021, citiranje – 750, avtor – 750, članek – 585, socitiranje – 373, citat – 291
In še: bibliometrija – 125, bibliometrika – 11, bibliometrijski – 169, bibliometričen - 44, scientometrija - 44, scientometrika - 4,
scientometrijski - 10, scientometričen - 2

nedelja, 13. februar 2011

O terminoloških slovarjih

   Gostujoče pero – Zvonka Leder - Mancini

Slovaropisje ali leksikografija je področje jezikoslovja, ki se ukvarja z besedjem posameznega jezika, tj. s pripravljanjem, sestavljanjem in pisanjem slovarjev, ki so kakršna koli zbirka besed, urejena po kakšnem načelu. Slovarji podajajo pomen besed s prevodom v drug jezik ali z opisom pomenov v istem jeziku. Navidez zelo preprosto početje, ki se kmalu izkaže za zelo zahtevno. Zakaj?

Slovarji so glede na oblikovno načelo enojezični, dvojezični … večjezični, po ureditvi abecedni, tematski, po načinu pojasnitve besed pa opisni v obliki razlag, poredkoma definicij. Za razliko od definicije, ki je natančen opis pojmovanja vsebine določenega pojma z namenom, da se izključi sleherna nejasnost in dvoumnost, je razlaga opis vsebine določenega pojma in vsebuje tiste podatke o pojmu, ki zadoščajo, da dobi uporabnik osnovno predstavo o razlaganem. Zaradi zahtevnosti definiranja pojmov se slovaropisje povečini ukvarja z izdelavo slovarjev, v katerih se razlage odlikujejo po poljudnosti, predstavnosti, nazornosti. To so t.im. razlagalni slovarji, za razliko od enciklopedije, ki opisuje čutno in abstraktno predmetnost sveta; razlagalni slovar pojme razlaga, dodaja pa tudi oblikovne, naglasne, pravopisne in skladenjske podatke o besedi.

Terminološki slovar je po svoji obliki enojezični razlagalni slovar, le da zajema besedje posamezne stroke, tj. terminologijo, pri čemer so zajeti strokovni izrazi ali termini, ki so odraz pojmovne strukture stroke. Ker je soodvisnost v materialnem in pojmovnem svetu stroke osnovno izhodišče in načelo, se to odraža tudi v poimenovalnem sistemu, tj. v terminologiji stroke, kjer se prav tako kaže pomenska in s tem poimenovalna soodvisnost med posameznimi poimenovanji. Vse to pa se mora odražati v razlagah strokovnih izrazov ali terminov v terminološkem slovarju.

Nastajanje terminološkega slovarja sestoji iz več delovnih faz, in sicer od sestave bibliografije stroke, izbora strokovnih besedil za izpisovanje uporabljenih terminov v teh besedilih, primerjanja s podobnimi domačimi ali tujimi terminološkimi slovarji, sestavo alfabetarija ali geslovnika z izpisovanjem zajetega izrazja in pisanje razlag, pri čemer prihaja do vrednotenja ugotovljene sinonimije.

Tudi oblikovanje razlag ni prepuščeno naključju. Razlaga mora nedvoumno pojasniti bistvo pomena termina, pri čemer ne sme biti enciklopedičnih nadrobnosti, etimoloških ali zgodovinskih podatkov. Termin mora biti s t.im. nosilno razlagalno besedo, tj. besedo, ki pomensko in vrstno opredeli termin in ni sinonim obravnavane besede, uvrščen v sistem stroke, dopolnjujejo pa jo vsaj trije podatki, ki termin osamosvojijo tako, da pomen ne sovpade s pomenom drugega termina, ker bi imel iste razločevalne element. S tem postopkom ugotovljeni sinonimi ali sopomenke morajo imeti enako razlago. Ker v stroki, ki zahteva nedvoumno sporazumevanje, ni zaželena sinonimija, jo slovar sicer zajame, vendar jo z ustreznimi kvalifikatorji ali označevalniki tudi razvršča glede na jezikovno ustreznost in rabo v stroki.

Vsak strokovni izraz ali termin je iztočnica samostojnega slovarskega članka, ne glede na to ali so poimenovanja enobesedna ali večbesedna. Ti so razvrščeni po abecedi. Glede na slovaropisna določila ima tudi slovarski članek, v katerem je predstavljen termin, svojo zgradbo, in sicer: iztočnico, ki je onaglašena, zaglavje, ki obsega oblikoslovne in skladenjske podatke, razlago, ki ji sledi navedba sinonimov ali sopomenk, antonimov ali protipomenk in pogosto napotilo k sorodnemu ali vsebinsko dopolnjujočemu pomenu. Razlagalnemu terminološkemu slovarju so lahko dodani tudi tujejezični ustrezniki, kar omogoča lažje premoščanje pri strokovnem sporazumevanju s tujimi sogovorniki.

Upam, da je sestavek nekoliko odstrl vpogled v slovaropisno delo in nakazal zahtevnost tega početja. Bibliotekarski terminološki slovar je "prehodil" vso opisano pot.

Vir: Založba ZRC

Vir:       SMD
Moj malček
Angleško-slo . . .
Knjižnica

Gostujoče pero - Zvonka Leder – Mancini

Zvonka Leder je diplomirana slavistka, ki je posvetila svoje življenje slovarjem, predvsem terminološkim, in vzgoji ter usmerjanju tistih, ki jih sestavljajo. Tri desetletja je bila zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovža ZRC SAZU, kjer je bila nekaj let tudi pomočnica upravnika inštituta, sicer pa pomočnica predsednika Terminološke komisije in vodja Sekcije za terminološke slovarje. Po upokojitvi vztrajno in neutrudno še naprej sodeluje pri številnih terminoloških slovarjih kot zunanja sodelavka. Od vsega začetka je sodelovala pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika v segmentu strokovnega izrazja, pri čemer je usklajevala strokovno delo več kot stotih strokovnjakov za različna strokovna področja. Pri četrti in peti knjigi SSKJ je bila tudi članica glavnega uredniškega odbora za terminologijo. Pri delu za SSKJ si je pridobila neprecenljivo bogate izkušnje, ki jih je kot jezikovna in leksikografska sodelavka uveljavljala pri nastajajočih strokovnih slovarjih na različnih področjih. Iz tega dela je izšlo tudi večje število referatov na domačih in mednarodnih posvetovanjih in internih priročnikov za delo redaktorjev. Za svoje strokovno in organizacijsko delo je prejela tudi visoko državno priznanje.

Kot leksikografska svetovalka ali sourednica je sodelovala pri Urbanističnem terminološkem slovarju, Kmetijskem tehniškem slovarju , Slovenskem elektrotehniškem slovarju, Slovarju strokovnih izrazov za trg z električno energijo, Statističnem terminološkem slovarju, Meteorološkem terminološkem slovarju, Pravnem terminološkem slovarju, Geološkem terminološkem slovarju, Islovarju, za nas pa je bil odločilen predvsem njen velik doprinos k nastajanju in izidu Bibliotekarskega terminološkega slovarja, pri katerem je sodelovala že od samega začetka in za katerega je pripravila vsa potrebna strokovna leksikografska izhodišča.

S svojo široko razgledanostjo, strokovnimi in organizacijskimi izkušnjami pa tudi posluhom za vzgojo in izobraževanje "neukih" kadrov, ki se v svoji stroki lotevamo pisanja slovarja, prizadevnim in zagnanim delom je nedvomno omogočila nastanek Bibliotekarskega terminološkega slovarja, zato smo jo želeli predstaviti bibliotekarski strokovni javnosti, istočasno pa smo jo zaprosili, da kot gostja za blog napiše krajši sestavek O terminoloških slovarjih, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

Zvonka Leder praznuje te dni okroglo obletnico, zato ji ob tej priliki še javno prav prisrčno čestitamo in želimo mnogo zdravja!


Zvonka Leder je že več kot dve desetletji članica Bibliotekarske terminološke komisije
Od leve Jože Munda, Maks Veselko, Zvonka Leder, Jože Kokole, Branko Berčič in Ivan Kanič


Zaključna redakcija Bibliotekarskega terminološkega slovarja, 2009
Od leve Majda Ujčič, Polona Vilar, Zvonka Leder, Gorazd Vodeb in Ivan Kanič


Islovar, slovaropisna skupina
Od leve Tomaž Turk, Katja Benevol Gabrijelčič, Katarina Puc, Zvonka Leder in Ivan Kanič

torek, 8. februar 2011

Knjižnica v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih

V prispevku Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih je bil predstavljen postopek ekscerpiranja slovenskih bibliotekarskih besedil, na katerem je temeljila izdelava besedilne podatkovne zbirke, izhodiščnega abecedarija in kasneje Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Izpisovanje je zajelo 291 v celoti izpisanih strokovnih besedil okrog 140 avtorjev, ki so bila objavljena v letih med 1940 in 1999.

Tokrat pa še nekaj besed o pojavljanju termina knjižnica v slovenskih bibliotekarskih pa tudi drugih besedilih. V navedenih izpisanih bibliotekarskih strokovnih besedilih se pojavlja knjižnica samostojno in v 346 terminoloških zvezah, vsaj izpisovalci so se pri izpisovanju tako odločili in jih evidentirali kot stalne zveze, ogledate si jih lahko v prilogi 1. Pri treh avtorjih lahko zasledimo od leta 1995 tudi že termin elektronska knjižnica in pri štirih avtorjih od leta 1998 digitalna knjižnica, hibridna knjižnica pa v izpisih besedil do leta 1999 še ni bila evidentirana. Po domiselnosti nedvomno vodi totalna elektronska splošnoizobraževalna knjižnica, ki smo jo zasledili v članku revije Knjižnica leta 1988, vendar jo je tudi avtor zapisal med narekovaje.

V Bibliotekarskem terminološkem slovarju je našlo poleg gesla knjižnica svoje mesto še 160 besednih zvez s to besedo, ogledate si jih lahko v prilogi 2. Med njimi so seveda tudi nekatere sopomenke, npr. centralna, osrednja in središčna knjižnica.

V slovenskem besedilnem korpusu Nova beseda, ki vsebuje okrog 240 milijonov besed iz 5.700 leposlovnih, strokovnih in uradnih besedil do leta 2004, se pojavlja beseda knjižnica okrog 15.400-krat, to je petkrat manj kot knjiga, med najpogostejšimi 2000 besedami pa se pojavi samo enkrat in to na 1448. mestu v reviji Monitor, kar pa najverjetneje pomeni, da gre za programsko knjižnico, ki ni iz bibliotekarske terminologije. Število pogosteje zastopanih besednih zvez je mnogo skromnejše, kot smo zasledili pri knjigi. Knjižnica se v besedilih največ pojavlja v zvezi z besedami osrednja, splošna in tudi splošnoizobraževalna ter univerzitetna, ki je najpogostejša. Pogostejša od vseh navedenih je kratica NUK, virtualna in elektronska knjižnica pa se pojavljata le 20 oz. 33-krat.

Referenčni korpus slovenskega jezika FidaPLUS vsebuje okrog 621 milijonov besed iz slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti, objavljenih v letih od 1979 do 2006. Beseda knjižnica se v korpusu samostojna ali v besedni zvezi pojavlja 61.465-krat.

V letu 2011 bomo skušali vzpostaviti lasten korpus okrog 500 novejših bibliotekarskih besedil in ena od analiz bo seveda posvečena uporabi termina knjižnica v najnovejših besedilih.


Knjižnica malo drugače: Južnoameriška potujoča knjižnica z oslički
Vir: Imagen y Cominicationes S&C