torek, 22. februar 2011

Mednarodni dan materinščine

96 % jezikov od skoraj 7000 jezikov sveta govori zelo omejeno število govorcev, skupaj 4 % svetovnega prebivalstva. Ob popisu prebivalstva 2002 v Sloveniji je slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 87,9 % popisanih prebivalcev.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika in s tem poudarila izjemen pomen jezikovne in kulturne raznolikosti. Tema letošnjega dneva materinščine, ki ga praznujemo od leta 2000, je raba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zaščito in promocijo jezikov in jezikovne raznolikosti. Jeziki so temeljno orodje informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki pa hkrati predstavljajo novo področje za promocijo jezikovne raznolikosti, je v letošnji poslanici, objavljeni na Unescovi spletni strani, zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova.

Unesco si tudi sicer prizadeva za promocijo večjezičnosti na svetovnem spletu. Nove tehnologije po mnenju Bokove zagotavljajo nove načine za sledenje razvoju ter za učenje jezikov. Bokova je zapisala, da so lahko informacijske in komunikacijske tehnologije posebej koristne pri promociji maternih jezikov. Moč napredka moramo izkoristiti, da zaščitimo različne poglede na svet in promoviramo vse vire znanja in načine izražanja. To so niti, ki tkejo preprogo človeštva, je še poudarila. Jeziki so najmočnejša orodja za razvoj in tudi ohranjanje vseh oblik naše dediščine. Prizadevanja za promocijo in razširjanje materinščine ne podpirajo samo jezikovne raznolikosti in večjezičnega izobraževanja, ampak razvijajo tudi naše zavedanje jezikove in kulturne tradicije ter po vsem svetu navdihujejo solidarnost, ki temelji na razumevanju, toleranci in dialogu.

Nekaj zanimivih podatkov o slovenščini in jezikih po svetu.

5 komentarjev:

  1. Blizu mi je razmislek Bokove, da je IKT v pomoč promociji (in ohranjanju?) maternih jezikov. In toliko pomembnejši se mi zdi projekt digitalizacije narodne dediščine za ta namen. Nedavni odmevni spopad računalnika Watsona z dvema človeškima izzivalcema, ki je temeljil na rafinirani izrabi naravnega jezika je izrazito pokazal, kako pomembno je, da je čimveč jezikovnega bogastva nekega jezika na voljo v digitalni obliki. Veselim se trenutka nemotenega in nepristranskega sporazumevanja med ljudmi z različnim jezikovnim ozadjem, ki ga bo brez dvoma omogočil prihodnji razvoj IKT. Ko bo mogoč pogovor v vsej izraznosti jezikovnih odtenkov, ki jih je večina ljudi sposobna izraziti zgolj v maternem jeziku. Tako bo razrešena tudi dilema manjše prepoznavnosti določenih okolij v svetovni komunikaciji, ko gre za vire v jezikih majhnih etnij. Umestna je npr. pripomba kolege Mandlja, da bi bili naši blogi bolj opaženi v svetovni blogosferi, če bi bili pisani v angleškem jeziku in upajmo, da bo kmalu razrešena po tej poti; precej blizu smo ji že zdaj z Googlovimi prevajalniki.

    OdgovoriIzbriši
  2. Živo se spomnim živahnih in bogatih strokovnih ali organizacijskih razprav na mednarodnih srečanjih, ko je skoraj vedno zelo očitna nadvlada govorca maternega angleškega jezika nad tistim priučenim, pa če je še tako dober. V razumevanju in izražanju hitrih prebliskih, fines odtenkov pa tudi hitrosti razmišljanja in izražanja mu ne more biti enak! Elementary, my dear Watson . . .

    OdgovoriIzbriši
  3. ...saj najbrž ne govoriva vsaksebi; zmogljiv IKT bo omogočal, da v svojem govoru ostanem v zavetju svojega maternega jezika, da v pogovoru lahko neobremenjeno izrazim svojo miselno bit. Watson bo samo boljši v vlogi prevajalca, ker bo s svojo hitrostjo in zaledjem obsežnega jezikovnega, slogovnega, celo dialektološkega zaklada neprimerljivo učinkovitejši v prenosu polne semantične vrednosti v tuj jezik od človeka. In če samo pomislim kakšen bi lahko bil prihranek državne administracije za najrazličnejše oblike večjezičnega sporazumevanja, ki ga ta trenutek zahteva npr. sobivanje v Evropski skupnosti.

    OdgovoriIzbriši
  4. Vsekakor, to sem imel v mislih! "Watson" me je samo prijetno spominjal na znani citat in dejstvo, da so stvari pravzaprav zelo preproste, ko enkrat to spregledamo, pot do tja pa je navadno dolga . . . rezultat pa osupljiv, kot bodo osupljive možnosti, ki se jih danes še niti ne zavedamo.

    OdgovoriIzbriši
  5. Priporočam v branje sestavek Kdo zna? dr. Marka Stabeja, v katerem razmišlja o materinščini in razumevanju, razmišljanju ter komuniciranju v tem jeziku, za katerega vsi mislimo, da ga "perfektno" obvladamo.

    OdgovoriIzbriši