Zaradi inventarizacije terminov, ki se uporabljajo v bibliometriji in v zvezi z njo, smo želeli izpisati nekaj strokovnih besedil. Brskanje po strokovni literaturi je proti pričakovanjem razkrilo precejšnje število besedil s področja bibliometrije. Iskanje "bibliometri* " v Knjižničarskih novicah sicer ni obrodilo sadov, v strokovni reviji Knjižnica je 5 člankov, v dLib.si že 19 enot in v COBIB-u kar 257 zadetkov, med njimi tudi diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Pregled besedil je pokazal veliko nedoslednost v rabi nekaterih pogostejših izrazov, že sama bibliometrija in iz nje izpeljani pridevniki so taki. Edini s tem strokovnim področjem povezan slovenski blog Bibliometrija žal ne prinaša slovenskih besedil in ga zato ni mogoče uporabiti za referenco. Potrebna bo temeljitejša analiza besedil in uporabljene terminologije, rezulate pa bomo objavili. Za začetek objavljamo oblak ključnih besed, ki smo ga izdelali iz treh znanstvenih besedil, tj. dveh doktorskih disertacij in enega magistrskega dela:Bibliometrija je pomožna panoga bibliotekarstva, ki se ukvarja s kvantifikacijo bibliografskih podatkov. Bibliometrične metode so uporabne za izgradnjo tezavrov, ugotavljanje pogostosti besed, slovnične in skladenjske strukture besedil ipd. V sodobni znanosti (predvsem naravoslovju) se bibliometrija uporablja za oceno vpliva znanstvenih del v strokovni javnosti. Dela (in s tem raziskovalci) se vrednotijo po tem, kolikokrat jih drugi raziskovalci citirajo v določenem časovnem obdobju. V ta namen obstaja več indeksov, med njimi sta najbolj razširjena faktor vpliva in h-indeks.
- Juvan, S.: Bibliometrična analiza kot podpora za gradnjo relacijske podatkovne baze na področju funkcionalnih živil. Magistrsko delo, 2004
- Južnič, P.: Metodološka osnova analize citiranosti in njena uporaba v Sloveniji. Doktorska disertacija, 1998
- Kotar, M.: Bibliometrijska analiza informacij v tekstilstvu in njihovo razširjenje. Doktorska disertacija, 2005 (avtoričin preprint)
Pogostost pojavljanja: analiza – 1021, citiranje – 750, avtor – 750, članek – 585, socitiranje – 373, citat – 291
In še: bibliometrija – 125, bibliometrika – 11, bibliometrijski – 169, bibliometričen - 44, scientometrija - 44, scientometrika - 4,
scientometrijski - 10, scientometričen - 2
Objave
Kot je že iz analize "v oblaku" razvidno sta v uporabi dva pojma "bibliometrija" in "bibliometrika" z različno pogostostjo rabe. Podobno razliko v frekvenci obeh pojmov razkrije iskalnik Najdi.si: bibliometrija-3009, bibliometrika-21. Uveljavljenost prvega pojma je torej nedvomna, vendarle pa jo zmoti podrobnost, da SP2001 ne pozna pojma "metrija", ampak samo pojem "metrika". Kaj pravijo k temu lingvisti?
OdgovoriIzbrišiIn potem se pojavi še ena zadrega; za oceno vpliva znanstvenih tekstov se poleg pojma bibliometrija pogosto, skoraj sinonimno, uporablja tudi pojem "scientometrija". Ko sem malo pobrskal po Gogglovih zadetkih sem vendarle našel kar nekaj prispevkov, kjer imata pojma tudi pomensko oz. vsebinsko razliko, čeprav ta ni povsem dorečena.
Prav pojav terminoloških dvojnic, ki niso samo sopomenke, pač pa celo etimološko povsem enake, vendar morfološko različne v zaključnem delu, me je vzpodbudil k pisanju sestavka, ki bo imel vsaj še dve nadaljevanji. Ustavil se bom predvsem pri že omenjenem paru terminov bibliometrija / bibliometrika, ki smo ju v slovenščini kot tujki različno skovali iz angleške bibliometrics (morda tudi nemške Bibliometrie), in od tod tudi različno izpeljanih pridevnikih bibliometričen / bibliometrijski. Verjetno ne gre zanemariti možnosti južnih (nekdanja srbohrvaščina) in severnih (nemščina) vplivov. Obe varianti imata svoje zagovornike in svoje nasprotnike, hudo pa je predvsem to, da vlada med strokovnjaki pri uporabi velika nedoslednost, saj ni težko najti celo besedil, kjer avtorji nekritično (in neodločno) zapišejo v istem besedilu kar eno in/ali drugo obliko. Raba (primerjal sem različne vire, ki jih bom tudi predstavil), se nagiba v korist bibliometrija, bibliometričen, vendar se bom pred objavo še posvetoval s slavisti. Gradivo je že zbrano, zmanjkuje časa za analitično obdelavo.
OdgovoriIzbrišiKar se tiče bibliometrije in scientometrije viri sramežljivo nakazujejo (manjšo) razliko, ki pa je ne opredelijo dovolj jasno in razločno. Malo spominja na čase razlikovanja med podjetjem in OZD . . . Pričakujem, da se bo pomenska razlika jasno in bolj odločno izoblikovala v prihodnje, ko se bo pojavil še kak nov pojem, kot je na primer novejši podrejeni izraz webometrija.