sreda, 05. november 2014

e-knjiga in SSKJ2

Pa smo ga le pričakali (in še skoraj prav na rojstni dan Josipa Vidmarja!), drugo, dopolnjeno in deloma prenovljeno izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ta je, kot pravijo avtorji ". . . Dopolnjena je z besedami, besednimi zvezami in pomeni, ki so se v slovenščini pojavili in uveljavili v zadnjih dveh desetletjih, in prenovljena v tistih delih, ki so nujno potrebovali aktualizacijo in posodobitve. Druga izdaja našega temeljnega informativno-normativnega razlagalnega slovarja v 97.669 sestavkih prikazuje 111.850 besed slovenskega knjižnega jezika v časovnem razponu od druge polovice 19. stoletja do leta 2013." Po skoraj četrt stoletja, kar je izšel zadnji (peti) zvezek prve izdaje Slovarja slovenskega jezika, in skoraj takoj po letošnjem Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika, ki mu nekateri zlobno pravimo kar " čivava" (kar je, mimogrede, tudi ena od novih besed). Pričakovanja so bila velika in po nekaterih odzivih sodeč so prav tolikšna tudi razočaranja, nekatera upravičena in gotovo prav toliko tudi neupravičenih. In seveda ne bi bili Slovenci, če ne bi ob izidu knjige vzplamtela tudi čustva pritlehnih ideologij (kot npr. tale s pozivom k ogorčenju). No, pa saj to ni nič novega. Zaradi knjige smo se Slovenci klali in požigali že pred pol tisočletja in še kdaj kasneje.

Slovarji so moja strast in nespametno bi bilo misliti, da ga ne bom takoj kupil, že v prednaročilu, in potem takoj po izidu hlastno prebrskal tiskanih bukev in sočasno še spletne aplikacije. Cena? Najbrž mnogo previsoka, ampak o tem so pisali že drugi, dovolj hudo je že to, da elektronske verzije ni mogoče kupiti brez tiskanih knjig ("ker si večina Slovencev še vedno želi imeti doma slovar v knjižni obliki"). Če hočeš smetano, je obvezna tudi kava! No, pa naj imajo konec koncev od tega kaj tudi Kitajci!

Ko sem petkilski knjigi ves upehan privlekel domov, je takoj sledila hladna prha – s postavitvijo elektronske verzije so zamujali in kak teden sem bil obsojen izključno na nerodno tiskano izdajo, šele kasneje sem se lahko jezil tudi z elektronsko . . . Nedvomno je velika pridobitev tudi ta, da je slovar dostopen na slovarskem portalu Fran v raznovrstni družbi številnih (21) drugih uglednih slovenskih slovarjev in nekaterih jezikovnih pomagal. Portal ima žal nekaj otroških bolezni, vendar skrbniki na vprašanja in opozorila niso ravno najbolj odzivni (ena firma prepošlje sporočilo drugi in te potolaži, da malo počakaj, počakaj, počakaj . . .).

Seveda je bilo treba takoj pobrskati po novostih in si jih ogledati. Knjižničar in bibliotekar, ki sta v starem slovarju žalostno samevala, sta sedaj dobila družbo s knjižničarko in bibliotekarko, bibliografka pa je v teh letih postala bibliografinja (menda je dodano okrog 300 ženskih oblik, ampak informatik, dokumentalist in katalogizator so še vedno samo moški). Poleg bloga, blogerja in blogerke so tu še tvit, tvitanje in tviteraš, tudi tablični računalnik, uzakonjena je afna, pa seveda razne pisane "novotarije" kot so tajkun, pajkice, velnes, všečkati, pa seveda tudi šalabajzer, ful kul bejba, ni pa še selfija niti sebka (čeprav so menda prav na dan predstavitvene tiskovne konference rodili jazček; kdo ve, kaj so mu napovedale rojenice).

Ampak . . . ampak nikjer nisem našel niti elektronske knjige niti e-knjige! Seveda, ko je nastajala prva izdaja SSKJ-ja, o elektronskih knjigah ni bilo ne duha ne sluha, saj je prva knjiga slovarja (A – H), kamor bi to geslo sodilo, izšla že leta 1970. Zato pa je bila e-knjiga že v Slovenskem pravopisu iz leta 2001, od leta 1999 jo dokumentirata slovenska splošna besedilna korpusa Gigafida in Nova beseda, naš Korpus bibliotekarstva pa jo sledi v strokovnih besedilih od leta 2003.

SSKJ
SP
SNB
SSKJ2
/
e-
e-knjiga
.
e-mail
e-naslov
.
e-pošta
e-pošten
.
.
.
.
e-
.
e-konferenca
e-mail
e-naslov
e-podpis
e-pošta
e-poštni
e-potrošnik
e-šola
e-točka
e-turizem
.
.
é-konferenca
e-mail
e-naslov
e-podpis
e-pošta
e-pošten
e-potrošnik
e-šola
e-točka
.
Zgornja razpredelnica prikazuje, katere sestavljenke s predpono e- nastopajo v navedenih štirih slovarskih virih. O tem, katere smo zasledili v slovenskih bibliotekarskih besedilih, sem v tem blogu pisal že pred tremi leti (E-karsižebodi in nekaj kasneje še E-ji se še kar nabirajo). Če bo kdaj slovarski referendum, bom takoj glasoval, da šalabajzerja črtajo in na njegovo mesto uvrstijo e-knjigo!!!!

S tem pa slovarjevih grehov z elektronsko knjigo še ni konec. V kolofonu elektronske (spletne) izdaje (zapis CIP) je navedeno, da je to "elektronska objava" (ne izdaja ali publikacija) in El. knjiga" (nekoliko nenavadna okrajšava, najbrž po analogiji s primeri v sedaj že zastarelem standardu ISBD(ER), izvirna izdaja K.G. Saur, München, 1997, slovenski prevod NUK, 2000). Pa ni res! Ta spletna izdaja SSKJ-ja ni elektronska knjiga, lahko je kvečjemu podatkovna zbirka z lastno aplikacijo.


Fran - "Google slovenskih slovarjev": Jezikovni pogovori
, 28. okt. 2014

ponedeljek, 26. maj 2014

Glasujte za slovenski blog

Jezikovna portala bab.la in LexioPhiles že nekaj let zapored pripravljata odmevno mednarodno tekmovanje blogov, Facebook in Twitter profilov, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju in podobni jezikovni tematiki. Lani se je v močni konkurenci predvsem angleških blogov dokaj uspešno odrezal tudi naš blog Bibliotekarska terminologija. Letos se na tekmovanje blogov "ljubiteljev jezikov" nismo prijavili, vendar je strokovna žirija glede na lanskoletno oceno sama uvrstila v vodilno stotnijo nominirancev tudi naš blog Bibliotekarska terminologija kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih svetovnih jezikov. Nadaljnji postopek izbire najboljših predvideva še glasovanje bralcev in strokovno ocenjevanje recenzentov.

Te dni poteka javni ocenjevalni postopek za letošnji laskavi naziv najboljših blogov s tega strokovnega področja Top 100 Language Lovers 2014. Spletno glasovanje bralcev se je začelo 20. maja in bo potekalo do vključno 9. junija 2014. Vabimo vas, da tudi vi s svojim glasom podprete blog Bibliotekarska terminologija in tako pripomorete k čim boljši uvrstitvi slovenskega bloga v močni mednarodni konkurenci. Glasuje lahko kdor koli, vendar samo enkrat (žirija bo ponovljene glasove (podvajanje IP naslova) izločila iz postopka). Za glasovanje najprej kliknite na spodnji "volilni gumb" (še eden je v desnem kotu zgoraj) in v prikazanem abecednem seznamu izberite okence ob imenu Bibliotekarska terminologija (17. po vrsti), ob kliku nanj se vam bo pokazalo potrdilo, da je bil glas sprejet. Potem se vam lahko samo še najlepše zahvalim!

Vote the Top 100 Language Professional Blogs 2014
Glasovalni gumb

ponedeljek, 28. april 2014

Neologizmi - Terminološke zagate tehnološkega razvoja


Letos poteka 165 let, kar je (avgusta 1849) pripeljal v Ljubljano prvi vlak, seveda z velikim pompom in cesarju posvečenimi slovestnostmi, iz takratne prestolnice na Donavi. Že tri leta prej, 2. junija 1846, je iz Gradca v Celje pripeljal vlak prvič v zgodovini tudi po slovenskem ozemlju. Kmetijske in rokodelske novice so se o pomembnih dogodkih, ki so temeljito preoblikovali in spremenili gospodarsko podobo slovenske dežele, večkrat na široko razpisale. Prav majski članek ("v sredo 13. Velkitravna 1846"), ki napoveduje prihod vlaka v Celje, in že tri leta pred tem izobraževalni članek Od shelesne zeʃte kaj: Sa tiʃte, kteri ʃhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je niʃo vidili, tudi ʃe ne po nji vosili, ki predstavlja in razlaga tudi nekatere Slovencem še povsem nove besede, sta me spodbodla k današnjemu pisanju. Ob nekaterih skoraj nerešljivih terminoloških zagatah današnjega vsakdana (npr. selfie, velnes, hashtag) pogosto pozabljamo, da sta bila tehnološki in družbeni razvoj prinašalca novih, neznanih in problematičnih besed že tudi v času naših pradedov.

" . . . zavoljo tega jo bomo v slovenskim jeziku prihodnič železni kolovoz , ali železni kolesnik imenovali, ravno tako moramo vozovam , ki po takih kolesnikih derčijo, in vsi perpravi, kar je k temu gre, nove imena dati, zato, ker so vse te tudi nove reči, ki jih do zdaj nismo poznali.   . . . Voz, v kterim sta ogenj in voda čudno napravljena, de ga ognjena vročina in vodna soparica podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vozovi, ktere hlapon za seboj vleče, nimajo v slovenskim jeziku nič posebniga imena [besedo vagon smo očitno dobili mnogo kasneje].   . . . Taka vožnja s vozovami na hlapon perpetimi vkup naj bo vozovlak (Train) imenovana."
(Leskovic, Peter: Od shelesne zeʃte kaj. Kmetijske in rokodelske novice, letnik 1, številka 13. (27.09.1843)).

Novotvorjenka ali neologizem je beseda ali besedna zveza, ki v jeziku še ni splošno uveljavljena, kot tako jo obravnavamo, dokler se ohranja občutek, da je nova oziroma dokler se nanjo ne navadimo. Neologizmi nastajajo kot nove enote v danem jeziku s prevzemanjem iz tujih jezikov (npr. velnes), poskusi prevajanja tuje besede (npr. tiskalnik), kovanjem novih, še neobstoječih besed (npr. zgoščenka), ponovno oživitvijo besed, ki so v jeziku že obstajale (npr. elektronsko črnilo) ali celo kombinacijo teh metod (npr. stvarni katalog iz nem. Sachkatalog). Novotvorjenka, ki jo govorci sprejmejo v sporazumevalni jezik, se navadno sčasoma udomačijo in izgubijo pridih prišleka ali celo tujke. O tem, kako smo Slovenci pred stoletji dobili knjigo in knjižnico, sem na tem mestu pred časom že pisal (Kako so bukve knjiga postale in Kako je bukvarnica knjižnica postala). Tudi ti, danes povsem domači besedi, sta bili takrat novotvorjenki, novi, neznani in v boju za preživetje.

Kot takrat tudi danes botruje vdoru in/ali tvorbi novih besed najpogosteje tehnološki napredek z novimi izdelki in načini uporabe, pa seveda novosti v načinu življenja nasploh. Nekatere desetletja bijejo bolj ali manj uspešen boj za obstanek, občudovane in popljuvane hkrati (spomnimo se npr. zgoščenke), včasih grdi rački obstanejo samo zato, ker ne najdemo ničesar prikladnejšega (tak je primer online, ki ga nihče ne mara in vendar vsi uporabljamo, isto velja za hashtag), spet druge se za nekaj desetletij primejo in potem izginejo (npr. avtostrada ) ali po ne vem kakšnem naključju preživijo tudi ob mnogo lepši povsem slovenski sopomenki (npr. aerodrom, aeroplan ). Nekatere so se ohranile v (navadno poslovenjeni) obliki tujega izvirnika in nikoli niso imele prave konkurence poizkusa slovenskega ustreznika (npr. kinematograf, radio, televizija - zanimiva in uspešna pa je bila nemščina s svojimi poimenovanji Hörfunk, Rundfunk ter Fernsehen; nekaj podobnega doživlja digitalen, ki ga je v francoščini nadomestila povsem izjemna oblika numérique, srbščina pa je presenetljivo poizkusila z ubrojčavanje - gl. Do kod naj sega besedotvorna fantazija?). Področje informacijske tehnologije nas vsak dan obdaruje z novimi, še bolj njena uporaba (npr. crowdsourcing, za katerega Wikipedia ponuja še variante: moč množic, množično izvajanje, množično povezovanje, množično sodelovanje, znanje množic, vpreženje množice in na spletu pogosto preigravano množicanje, pa družbena / družabna / socialna omrežja, folksonomija), v bibliotekarstvu prav tako nismo imuni na novosti (npr. integrirni vir, kontinuirani vir), prinaša jih tudi politično življenje (npr. evroskepsa, evrofobija, tajkun) in seveda sladkosti življenja (npr. velnes, velneški, fitnes, paleoprehrana, eko- , bio- , piling, stand-up komedija, performans). Eden od šampionov je zagotovo selfie, ki so ga avtorji uglednih slovarjev angleškega jezika Oxford Dictionaries razglasili za besedo leta 2013, pri nas pa poleg oblike selfie buri domišljijo in spravljajo v obup komentatorje spletnih strani, blogerje, tviteraše in tudi prevajalce sebek, sebka, selfi, svojčica in vsaj še ducat nič boljših resnih in/ali sarkastičnih poizkusov slovenjenja (če ne štejemo še poimenovanj podvariant z račje spačeno gofljo, slikanjem nog, popka, ritnic in še kaj oz. česa!).

Ste že posneli svoj sebek? Kako pa mu rečete vi?

Kmetijske in rokodelske novice v sredo 13. Velkitravna 1846, str. 76

Kmetijske in rokodelske novice, 1843
OD ŽELEZNE CESTE
France Prešeren

"Bliža se železna cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
kakor tiček poletim."

"Ak je blizo tista cesta,
moraš vzet' me, ljubček moj!
de, pogledat tuje mesta,
bom peljala se s teboj."

"Sam se po železni cesti
vozil bom od nas do nas;
drugo ljubco v vsakem mesti
ímel bom za kratek čas."

"Ceste tebi ne zapéram,
ne na Dunaj, v Gradec, v Trst;
ti pa mene pusti zméram,
pet 'mam boljših na vsak prst."

"Ve Kranjice ste košate,
so prijazne Štajerke;
Trst dekleta 'ma bogate,
Dunaj zal' oblečene."

"Smo poštene mé Kranjice,
vsak sleparček ni za nas;
mé pa hočmo bit ženice,
ljubce ne za kratek čas."

"Ve si pa žel'te možičke,
ki ne stópjo z vójence,
zmeram vprežene osličke,
dolgočasne revčeke."

"Tebe sla pa h krotkim ticam
vleče, buzakljunski kos!
Veter dal boš dvajseticam,
pricapljal nazaj boš bos."

"Jaz popeljem se tje v Brno,
snubit Judnje kršene;
bom priženil z ženo črno
penezov na mernike."

"Jaz pa iz domačih starcov
si moža zvolíla bom;
ímel bo ko peska dnarcov,
mene várval bo in dom."

"Žene jaz ne bom zapiral,
bal ne bom se zanjo nič;
nje obresti bom pobiral,
živel brez skrbi ko tič."

"Jaz pa hlače bom nosila,
gospodar bom čez mošnjó;
bom vabila na kosila,
kogar meni bo ljubó."

"Varij! celi dan bo gódil,
vso noč kašljal stari mož;
bo te še od hiše spodil,
ak mu stregla prav ne boš."

"Judnja je ko satan zvita,
kadar boš z njo zavozlan,
privošíla skoporita
komej ti bo sok neslan."

"Torej bodi meni zvesta,
sej te ljubim le samó;
kje je še železna cesta,
koj mi v zakon daj rokó."

"Tebi jaz ne bom nezvesta,
ljubček! ti si tiček zrel:
ko železna pride cesta,
varij, de ne boš mi ušel!"

"Po nji peljal te ženico
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst,
zvesto kazat jim Kranjico,
ak ne bo na poti - krst."

"Ak kaj tacga se napravi,
boš počakal, ljubček moj!
Vselej mož najmanj zapravi,
ak ženico 'ma s seboj." . . .

Bere Jerca Mrzel

nedelja, 20. april 2014

Predstojnik knjižnice


Knjižničar
Giuseppe Arcimboldo,
okrog 1566
Zadnjič smo se dotaknili poimenovanj za posamezne strokovne nazive v knjižničarstvu, v času javne razprave, ki jo je februarja letos vodilo Ministrstvo za kulturo o Osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu, pa je nekoliko negotovo zazvenela omemba termina predstojnik knjižnice, ki ga navedeni osnutek uporablja in je sprožil nekaj dvomov o ustreznosti.

V današnjem knjižničnem okolju, kjer imamo vse od KEK-ov ("knjižnica enega knjižničarja"), pri katerih je težko govoriti o vodji, do množice manjših nesamostojnih knjižnic in seveda tudi večjih samostojnih knjižnic z oddelki in vodji oddelkov ali enot, nam je predstojnik knjižnice glede na pogostejšo in bolj ustaljeno rabo poimenovanj vodja/direktor/ravnatelj knjižnice res nekoliko tuj. Tudi mene je prvič ob branju predloga sprememb zakona nekoliko zbodlo. Morda res zveni nekoliko arhaično ali pa preveč spominja na hrvaško besedo. Po drugi strani je predstojnik vendarle:

  • uzakonjen za javne uslužbence v Zakonu o javnih uslužbencih,
  • prisoten v uradnih evidencah o knjižnicah - Razvid knjižnic in Pravilnik o razvidu knjižnic navajata v knjižnicah funkcije direktor, poslovodni organ, predstojnik knjižnice, strokovni vodja knjižnice,
  • tudi uradno imajo predstojnika nekatere knjižnice (po podatkih na spletu npr. Pravna fakulteta Maribor in Ljubljana, tudi pri meni na EF je pred časom bil – vendar je predstojnik v teh primerih navadno še poleg (strokovnega) vodje knjižnice in temu nadrejeni pedagoški delavec z nekajletnim mandatom in se najpogosteje zamenjuje z mandatom dekana, ta je navadno tudi predsednik knjižnične komisije ali knjižničnega odbora.
Predstojnike imajo tudi različni oddelki, laboratoriji, službe, inštituti, katedre v zdravstvu, raziskovalni dejavnosti, visokem šolstvu in dobro zamenjujejo poimenovanje "šef" na različnih nivojih ne glede na hierarhijo, stopnjo njegove samostojnost in odgovornosti – celo na najvišjih položajih (npr.: ". . . Akad. prof. dr. Boštjan Žekš - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu v obdobju od leta 2008 do leta 2012 (1997 – 2008, predstojnik Univerze v Novi Gorici . . .)"; ". . . Pridružili so se nam župan občine Vipava Ivan Princes, predstojnik univerze Nova Gorica Mladen Franko . . . ").

Glede na zgornje primere iz prakse menim, da je izraz predstojnik dovolj nevtralen in pomensko širok, saj pokriva vse vrste vodilnih položajev tako v nesamostojnih knjižnicah (od vodje "one-man-show" knjižnice do (strokovnega) vodje knjižnice, kot je npr. moja, pa tudi direktorja ali ravnatelja večje in samostojne knjižnice) in tudi nadrejenih institucij (npr. dekanov fakultet, direktorjev inštitutov, individualnih poslovodnih organov gospodarskih družb itd.), prav tako vse nivoje njihove odgovornosti. Tako je tudi uporabljen v Osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu.

V angleščini najpogosteje srečamo izraze library director, director of the library, chief librarian, head librarian, head, librarian (npr. Librarian of Congress, National Librarian).

V Korpusu bibliotekarstva in v njem obravnavanih strokovnih besedilih je najpogosteje omenjen direktor (372), zatem ravnatelj (246), predstojnik (133) in še upravnik (100), ki danes ni več v rabi. V besedni zvezi s "knjižnica" je njihovo pojavljanje takšno:

direktor knjižnice 32
predstojnik biblioteke 32
predstojnik knjižnice 18
ravnatelj knjižnice 21
strokovni vodja knjižnice   2
upravnik knjižnice 17
vodja knjižnice 95
S samim poimenovanjem "predstojnik (knjižnice)" ni torej nič narobe, samo navaditi se ga moramo.

četrtek, 27. marec 2014

Strokovni nazivi v knjižničarstvu


© Akins High School
O knjižničarski izobrazbi, strokovnih kvalifikacijah in nazivih je bilo v zadnjem času zopet nekaj več govora. Najprej v okviru javne razprave o osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu in tudi s tem povezanega februarskega in marčevskega kresanja mnenj na Biblioblogu, te dni pa ob pozivu nekaterih knjižničarjev in društev, ki vzpodbujajo stanovske kolege k oddaji vlog za pridobivanje višjih nazivov v knjižnični dejavnosti (npr. na Facebooku). Ker gre za večje število nazivov in so nekateri med njimi bolj malo znani, sem se odločil za njihovo predstavitev.

"V Sloveniji smo leta 1951 kot osnovo za presojo usposobljenosti za delo na strokovnih knjižničarskih delih uvedli strokovne izpite in jih izvajamo neprekinjeno do danes. Že od začetka so bili vezani na stopnjo šolske izobrazbe kandidata – tako glede vsebine strokovnega izpita kot pridobljene strokovne kvalifikacije. Opravljen strokovni izpit je pomenil (oz. še pomeni) po eni strani dokaz o uspešno zaključeni pripravniški dobi oz. usposabljanju v knjižničarstvu in po drugi strani pridobitev izhodiščnega strokovnega naziva kot osnove za kasnejše napredovanje v "višje" strokovne nazive (sistem priznavanja kvalifikacij bibliotekarske stroke)." (Ambrožič, Melita: Strokovne kvalifikacije in akreditacija izobraževalnih programov v knjižničarstvu. Knjižnica 41 (1997) 2-3 , stran 265-287).

Danes pridobivajo knjižnični delavci strokovne nazive v skladu s Pravilnikom o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/09 z dne 6.2.2009, str. 708-714) upoštevaje tudi nekaj sprememb, ki jih prinaša Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/11). Z uveljavitvijo Pravilnika so se tako leta 2011 na področju, ki ureja vrste strokovnih kvalifikacij ter pogoje in postopeke za njihovo pridobivanje, končno prenehale uporabljati določbe prastarega Samoupravnega sporazuma o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. l. SRS št. 30/1980). V skladu z določili sedaj veljavnega Pravilnika pridobi strokovni delavec z opravo bibliotekarskega izpita naziv iz prve alineje (v tabeli poudarjeno) in sicer glede na stopnjo dosežene izobrazbe, za katero je opravil bibliotekarski izpit. Strokovni delavec je lahko imenovan v višji naziv, če poleg zahtevane izobrazbe in opravljenega bibliotekarskega izpita izpolnjuje tudi nekatere druge pogoje, ki dokazujejo njegove delovne izkušnje na področju knjižnične dejavnosti in dokumentirano strokovno usposobljenost. Vsi postopki, pravilniki, dokumentacija in navodila so objavljeni na spletišču Ministrstva za kulturo. Vloge kandidatov pregleda in oceni Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti, odločbe o imenovanju v naziv pa izda minister za kulturo. Prvič je Komisijo za podelitev nazivov s petletnim mandatom imenovala ministrica Majda Širca, drugo sestavo pa je pred nekaj tedni imenoval minister Uroš Grilc.

Po Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti veljajo danes naslednji strokovni nazivi, ki jih, kot se spodobi do naših kolegic in tudi slovenskega jezika, navajamo v moški in ženski obliki, kakor naj bi se tudi uporabljali:

1. S srednjo strokovno izobrazbo in srednjo splošno izobrazbo ustrezne smeri:
KnjižničarKnjižničarka
Knjižničarski referent Knjižničarska referentka
Višji knjižničarski referent Višja knjižničarska referentka
Samostojni knjižničarski referent Samostojna knjižničarska referentka

2. Z višjo strokovno izobrazbo in višješolsko izobrazbo (prejšnjo) ustrezne smeri:

Višji knjižničar Višja knjižničarka
Bibliotekarski sodelavec Bibliotekarska sodelavka
Višji bibliotekarski sodelavec Višja bibliotekarska sodelavka
Samostojni bibliotekarski sodelavec Samostojna bibliotekarska sodelavka

3. S specializacijo po višješolski izobrazbi (prejšnjo), z visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnjo),
visokošolsko strokovno izobrazbo in visokošolsko univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri:

Bibliotekar Bibliotekarka
Bibliotekarski referent Bibliotekarska referentka
Višji bibliotekarski referent Višja bibliotekarska referentka
Samostojni bibliotekarski referent Samostojna bibliotekarska referentka

4. S specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnjo), z visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnjo)
in magistrsko izobrazbo ustrezne smeri:

Bibliotekar Bibliotekarka
Samostojni bibliotekar Samostojna bibliotekarka
Višji bibliotekar Višja bibliotekarka
Bibliotekarski specialist Bibliotekarska specialistka

5. S specializacijo po univerzitetni izobrazbi (prejšnjo) in z magisterijem znanosti (prejšnjim)
ustrezne smeri:

Bibliotekar z magisterijem Bibliotekarka z magisterijem
Bibliotekarski svetovalec Bibliotekarska svetovalka
Višji bibliotekarski svetovalec Višja bibliotekarska svetovalka
Nižji bibliotekarski svetnik Nižja bibliotekarska svetnica

6. Z doktoratom znanosti (prejšnjim) in doktoratom znanosti ustrezne smeri:

Bibliotekar z doktoratom Bibliotekarka z doktoratom
Bibliotekarski svetnik Bibliotekarska svetnica
Bibliotekarski višji svetnik Bibliotekarska višja svetnica

Izraz “prejšnja” je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

V preteklosti smo poznali še nekater druge nazive, ki se danes več ne uporabljajo:
bibliotekar specialist
bibliotekarski svetovalec
bibliotekarski tehnik
knjižničarski manipulant
knjižničarski pomočnik
knjižničarski tehnik
knjižničarski svetnik
višji bibliotekar specialist

sobota, 01. marec 2014

ISBN, vezave in formati

Idejo za današnji prispevek sem dobil povsem slučajno ob listanju nove knjige, ki je pravkar prišla v knjižnico in pri kolegu katalogizatorju še čakala na obdelavo. Na eni od preliminarnih strani, tisti nasproti naslovne strani, se je nizala množica podatkov o knjigi, vključno z zapisom CIP Britanske in Kongresne knjižnice, kjer je bodel v oči blok štirih oznak ISBN z okrajšavam podobnimi oznakami v oklepajih (sličica na levi).

Ker vemo, da je ISBN, to je Mednarodna standardna knjižna številka (International Standard Book Number), enolična oznaka in zato za vsako knjigo ena sama, nosi več ISBN oznak v bibliografskem opisu dodatno informacijo o vzporednih izdajah te publikacije. Priročnik za uporabnike Mednarodne standardne knjižne številke : mednarodna izdaja ( Nuk, 2006) je glede tega dovolj jasen v poglavju 5.4. Knjige v različnih končnih oblikah: "Različne končne oblike publikacije (npr. broširano, vezano v platno, v Braillovi pisavi, zvočna knjiga, elektronska publikacija z dostopom na daljavo) zahtevajo samostojne oznake ISBN. Kadar so elektronske publikacije dostopne v različnih formatih (npr. .lit, .pdf, .htlm, .pdb), dobi vsak samostojno dostopen format svojo enkratno oznako ISBN." V navedenem primeru gre torej za štiri vzporedne izdaje, ki jih natančneje opredeljujejo kratice v oklepajih – trdo vezana, mehko vezana in dve elektronski izdaji, to je v formatih zapisa PDF in ePub, kar je še nekoliko jasneje in bolj očitno navedeno v knjigotrškem katalogu:

V angleščini so za označevanje vezave najpogosteje v uporabi naslednje oznake:

pb, pbk, ppr. paperback mehka vezava, broširana vezava
TPB trade paperback (mehka vezava večjega formata)
SC soft-cover mehka vezava
hb, hbk hardback trda vezava
HB/DJ hardback with dust jacket trda vezava s ščitnim ovitkom
Bibliotekarski terminološki slovar je evidentiral za različne vrtste vezav naslednje okrajšave (o vezavah samih pa je bilo že prej govora na straneh tega bloga):
br., broš. broširana vezava
kart., karton. kartonirana vezava
pl platno, celo platno
polus. polusnjena vezava
it. italijanska vezava
jap. japonska vezava
pp, ppl., polpl. polplatno, polplatnena vezava
pu, polus. polusnje, polusnjena vezava
us celo usnje, usnjena vezava
Kaj več o formatih elektronskih knjig pa kdaj drugič.

četrtek, 20. februar 2014

Mednarodni dan materinščine 2014

"If you talk to a man in a language he understands, that goes to his head.
 If you talk to him in his own language, that goes to his heart."

   Nelson Mandela
Unesco, to je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je razglasila 21. februar za Mednarodni dan materinščine in na tak način še posebej poudarila izjemen pomen jezikovne in kulturne raznolikosti v družbi. Zamisel se je porodila v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Z Mednarodnim dnevom materinščine opozarja Unesco na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih področij v svetu ne glede na velikost jezikovnih skupin ter poudarja izjemen pomen spoštovanja do lastnega in tudi drugih jezikov. Jeziki so namreč najmočnejše orodje za ohranjanje in razvoj oprijemljive in neoprijemljive, tj. materialne in nematerialne, kulturne dediščine. Zato bodo vsa prizadevanja za vzpodbujanje in širjenje maternega jezika krepila jezikovno raznolikost in možnosti izobraževanja v različnih jezikih, istočasno pa seveda razvijala v ljudeh zavedanje jezikovne in kulturne tradicije lastnega naroda in tudi drugih po vsem svetu, kar naj bo navdih za solidarnost, temelječo na razumevanju, toleranci in dialogu.

Skozi vsakoletne dejavnosti Unesca, posvečene materinščini, teče vsakič rdeča nit vsebinskih poudarkov, posvečenih posameznim vidikom uporabe jezika. Tokratni moto Mednarodnega dneva materinščine, ki ga praznujemo od leta 2000, to je Lokalni jeziki za globalno državljanstvo: Osredotočenost na znanost, združuje že dolgo prisoten poudarek na večjezičnem izobraževanju s spoznanjem, kako pomembno je znanje, ki se je v skupnostih kumuliralo skozi stoletja preživetja v odvisnosti od narave. "V nasprotju z razširjenim mnenjem so tudi lokalni jeziki sposobni povsem in v celoti prenašati najsodobnejša znanstvena spoznanja in znanja v matematiki, fiziki, tehniki in drugih panogah. Priznavanje teh jezikov pomeni hkrati odpiranje vrat večini pogosto prezrtih spoznanj tradicionalnega znanja . . . Jezikovna in kulturna raznolikost bi tako lahko izgubili možnosti za prihodnost: V prid ustvarjalnosti, inovativnosti in vključevanju je ne smemo zapraviti!" (Iz govora Irine Bokove, Generalne sekretarke Unesca, ob Mednarodnem dnevu materinščine 2014).

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je na ozemlju Slovenije materni jezik velike večine prebivalstva slovenščina. Število prebivalcev, katerih materni jezik je slovenščina, sicer vztrajno narašča, vendar počasneje kot število vseh prebivalcev Slovenije. Delež prebivalstva, ki opredeljuje slovenščino kot svoj materni jezik, se tako v Sloveniji že od leta 1953 znižuje (leta 1953 je ob popisu prebivalstva slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 96,8 odstotkov, leta 2002 pa 87,8 odstotkov). K sooblikovanju materinščine, ki ni slovenščina, v Sloveniji pripomoreta tudi obe uradno priznani narodni manjšini in s tem italijanščina ter madžarščina kot materinščini za številne Slovence. Slovenščina z nekaj več kot dvema milijonoma govorcev v matični domovini in po svetu kljub razširjenemu mnenju ne sodi med "majhne" niti med ogrožene jezike, dokaj uspešno pa v svet prodirajo tudi prevodi nekaterih pomembnejših avtorjev v tuje jezike. Nekaj podatkov o tem je mogoče dobiti v bibliografiji prevodov Index Translationum, ki jo gradi Unesco že od leta 1932, od leta 1979 pa je računalniško vodena. Vključuje prevode iz 150 držav (nekatere podatkov ne posredujejo). Kot vse velike bibliografije tudi ta zamuja in v teku so posodobitve za leto 2009. Za slovenske podatke skrbi NUK, dosljej zajema Index Translationum 2507 prevodov iz slovenščine v druge jezike, med njimi npr. Cankar 72, Prešeren 30, Tomaž Šalamun 43, Svetlana Makarovič 8, Feri Lainšček 14 itd.


Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna je bila leta 2000 v časniku NeDelo objavljena karikatura
Marka Kočevarja, ki spodbuja k zavestni rabi slovenščine brez odvečnih tujk.

Kaj so o materinščini v preteklosti rekli nekateri naši znameniti možje?

Jezik namreč ni nekaj, kar je z nami kar samo po sebi, saj nas izkušnje iz preteklosti učijo, kako hitro nam ga lahko odvzamejo in s tem tudi nit, ki nas povezuje. Materni jezik je treba namreč negovati, se ga učiti, ga spoštovati, uporabljati ter se zavedati njegove vrednosti in edinstvenosti, saj je za slehernega Slovenca najlepša in najnaravnejša oblika sporazumevanja, ki mu je bila položena v zibel.
Ivan Cankar, Kurent

Materni jezik je nekaj, kar nas določa, bogati in razlikuje od preostalih, zato bi ga morali pravilno vrednotiti, da bi znali ceniti tudi tuje jezike. Le tako bi lahko spodbujali raznolikost človeške družbe, ne da bi vsiljevali svoje navade, kulturo, poreklo drugim. Namesto da bi se zavedali dragocenosti človeške raznolikosti, (nekateri) ljudje to zavračajo in želijo uvesti kar en, skupni jezik. A na svetu je več različnih jezikov z razlogom. Morda tudi zato, ker en sam ne zmore izraziti vsega. »Še vsaka ptica je dobila svoj glas in nikomur ne pride na misel, da bi zahteval od slavca, naj žvižga po kosje. 'Čemu potem to zahtevajo od nas, ki smo ljudje, ustvarjeni po božji podobi?'
France Bevk, Kaplan Martin Čedermac

Namen naših pesmi in druge literarne dejavnosti ni nič drugega kot kultivirati naš materni jezik.
France Prešeren v pismu prijatelju Stanku Vrazu

torek, 18. februar 2014

Olimpiada, olimpijec in olimpionik

So že taki časi in trenutki, ko nas niti najbolj zagrizeni politiki ne morejo toliko spreti, da ne bi skupaj in v en glas navijali za svoje vseslovenske olimpijce in ne glede na politično, strankarsko ali kako drugo pripadnost in barvo združeno tulili ob njihovih neverjetnih uspehih. V teh nekaj olimpijskih dneh se je po svetu govorilo o Sloveniji in Slovencih več in bolje, kot prej nekaj let skupaj o gospodarstvenikih in politikih taiste neznatno majhne državice in naroda. Drobižka, ki se na Zimskih olimpijskih igrah v Sočiju z Norveško preriva za prvo mesto po seštevku priborjenih medalj glede na število prebivalstva oz. na absolutnem 14. mestu s 6 medaljami (vsaj ob pisanju prispevka je bilo še tako)! In pušča daleč za seboj velike, bogate, zmagovanja vajene . . .

Olimpijske igre izvirajo iz antike, nastale pa so kot mešanica prazničnih religioznih in športnih dejavnosti na slavnostih pred svetiščem Zevsa v mestu Olympia, kjer so se Grki iz množice takratnih mest srečevali vsaka štiri leta. Po napisu v tem mestu, ki navaja zmagovalce športnih tekmovanj, zgodovinarji sodijo, da so bile prve igre leta 776 pred našim štetjem, saj se s tem letom seznam začenja. Olimpijske igre, kot jih poznamo danes, so stare komaj dobrih sto let in jih je iz duha antike obudil francoski mislec in zgodovinar Pierre de Cubertin s prvimi Olimpijskimi igrami moderne dobe leta 1896 v Atenah. Sprva so bile to le poletne olimpijske igre, leta 1924 pa se je v Chamonixu začela tudi serija zimskih olimpijskih iger.

O olimpijskih igrah in športnikih se je pri nas že vedno dosti govorilo in pisalo, odkar pa naši junaki vse pogosteje zelo uspešno posegajo v sam vrh dogajanj (da ne rečem celo "pometejo" z mednarodno športno elito), je tega seveda še več. Te dni skoraj samo še to . . . Pri tem pa še vedno prihaja do napačne rabe nekaterih izrazov, zato nekaj besed o tem.

olimpijske igre Nekaj tednov trajajoč pomemben mednarodni športni dogodek, ki se praviloma odvija vsaka štiri leta po vzoru antičnih iger.
olimpiada V antični Grčiji štiriletno obdobje, ki se začne z olimpijskimi igrami in zaključi z začetkom naslednjih olimpijskih iger. Olimpijade so tako služile kot eden od načinov štetja časa. Prva znana olimpiada je bila med leti 776 in 772 pr. n. št. Poimenovanje se je zopet začelo uporabljati od leta 1896 (prve olimpijske igre moderne dobe) kot obdobje med olimpijskimi igrami. Izraz olimpiada se napačno uporablja tudi za olimpijske igre. Glede na to, da se poletne in zimske olimpijske igre ne dogajajo istega leta (od Albertvilla 1992), imamo olimpiado poletnih in olimpiado zimskih olimpijskih iger. Zadna olimpiada je trajala od začetka olimpijskih iger v Vancouvru leta 2010 do začetka teh v Sočiju letos, ko se je začela naslednja olimpiada in bo trajala do Koreje 2018.
olimpijec, olimpijka Športnik, športnica, ki se udeleži tekmovanj na olimpijskih igrah, ne glede na doseženi uspeh.
olimpionik
(gr. olympionike, nike = zmagovalec),
olimpijski zmagovalec
Dobitnik zlate olimpijske medalje - športnik, ki je zmagal na olimpijskih igrah vsaj v eni disciplini. V nasprotju z nazivom svetovni prvak se naziv olimpijskega zmagovalca oz. olimpionika na naslednjih igrah ne preda novemu zmagovalcu (imamo torej bivšega svetovnega prvaka, bivšega olimpijskega zmagovalca pa ni, saj ostane naziv športniku za vse življenje). Poimenovanje olimpionik ne velja za vsakega udeleženca olimpijskih iger, čeprav se v vznesenem govoru novinarjev sliši tudi to. Ne glede na veličastne uspehe naših sedanjih športnikov je najslavnejši slovenski olimpionik gotovo Leon Štukelj.
olimpijsko leto leto, v katerem potekajo poletne ali zimske olimpijske igre. Leto 2014 je olimpijsko leto.
štetje Za štetje se praviloma uporablja rimske številke. V praksi navadno štejemo olimpijske igre (npr. XXII. Zimske olimpijske igre), čeprav je pravilno štetje olimpiad (npr.: Slovenski športniki so na OI pričeli tekmovati na igrah V. olimpiade leta 1912 v Stockholmu). Z otvoritvijo igrer v Sočiju se je tako začela XXII. olimpiada zimskih olimpijskih iger.


Druga zlata. Soči, 18. februar 2014.

sobota, 08. februar 2014

Zakon o knjižničarstvu in korpusna analiza


Ko sem pred časom objavil nekaj krajših sestavkov in analiz izrazja v slovenskih bibliotekarskih strokovnih in znanstvenih besedilih, ki jih je zajel Korpusa bibliotekarstva, sem med kolegi nekajkrat naletel na previdno izražene dvome o morebitni praktični (ne)uporabnosti takšnega početja. Med javno obravnavo Osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu se je, kot že mnogokrat pred tem (tudi v času priprave in sprejemanja sedaj veljavnega Zakona o knjižničarstvu iz leta 2001), večkrat pojavljalo vprašanje oz. dvom o "uravnoteženosti" zakona glede na obravnavanje in zastopanost posameznih vrst knjižnic. Takrat se mi je porodila ideja, da bi lahko kvantitativna korpusna analiza besedila zakona pokazala, če gre res za poudarjeno obravnavo katere od vrst knjižnic oz. zelo redko obravnavo katere druge.

Analiziral sem dve besedili, Zakon o knjižničarstvu (Zknj-1, Uradni list RS, št. 87/2001 z dne 8. 11. 2001) in Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu, kakršen je bil dan v javno obravnavo Ministrstva za kulturo na spletu (16.1.2014). Pri tem je treba upoštevati, da ne gre za neposredno primerjavo obeh besedil, saj sta po strukturi zelo različni. Prvo je "suhoparen" zakon, kakršni pač zakoni po naravi praviloma so, v integralni obliki z vsemi členi, drugo pa obsežnejše opisno, razumevanju namenjeno besedilo, ki je osredotočeno zgolj na obravnavo nekaterih izbranih in za dopolnjevanje ali spreminjanje namenjenih členov, vsebuje pa več poglavij:

  • Uvod
  • Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona,
  • Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
  • Ocena finančnih posledic
  • Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU
  • Besedilo členov
  • Obrazložitev členov
  • Besedilo členov, ki se s tem zakonom spreminjajo
  • Zato prikazujem rezultate ločeno za vsak dokument in potem tudi kumulativno (sivi stolpec v tabeli) za Zakon in predlog njegovih dopolnil. Vzorec besedil je relativno majhen, saj obsegata obe besedili skupaj le nekaj manj kot 17 tisoč besed, zato so potekale obdelave skoraj hipno in če je bilo potrebno, jih ni bilo težko ponoviti. V skladu s pričakovanji distribucija najpogostejših besed znatno odstopa od vzorca najpogostejših besed v splošni rabi slovenskega jezika, saj gre v našem primeru za ozko specializirano besedilo. Tako je v zakonskem besedilu beseda knjižnica s 444 pojavljanji po pogostosti že takoj na drugem mestu (za veznikom in), v splošnem jeziku pa je šele na 1448. mestu. Ker pa nas ne zanima samo pojavnost besede knjižnica, pač pa predvsem njena zastopanost v terminih, ki predstavljajo posamezne vrste knjižnic, temelji analiza na konkordancah (pojavljanje v sobesedilu), kolokaciji (značilno sopojavljanje dveh ali več besed) in n-gramih (dvo- ali večbesednih terminoloških zvezah, kjer je knjižnica nosilna pomenska beseda).

    Zakon 2001 in
    Osnutek 2014
    Zakon o knjižničarstvu
    (2001)
    Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah
    Zakona o knjižničarstvu (2014)
        skupno število besed
    16.838
    5.325
    11.513
        knjižnica *
    444
    198
    246
        javna knjižnica
    3
    0
    3
        nacionalna knjižnica
    68
    32
    35
        Narodna in univerzitetna knjižnica
    7
    3
    4
        univerzitetna knjižnica **
    9
    6
    3
        specialna knjižnica
    15
    10
    5
        visokošolska knjižnica
    9
    7
    2
        splošna knjižnica
    76
    46
    30
        šolska knjižnica
    12
    9
    3
        državna knjižnica
    1
    1
    0
        knjižnični informacijski servis
    60
    28
    32

    Kako pogosto so v zakonskih dokumentih uporabljena poimenovanja posameznih vrst knjižnic.
              *    samostojno ali v zvezah
              ** samostojno (ne pa npr. v zvezi Narodna in univerzitetna knjižnica)

    Primerjalni prikaz števila pojavljanj poimenovanj knjižnic v dveh dokumentih.

    Kumulativni prikaz števila pojavljanj poimenovanj knjižnic v obeh dokumentih skupaj.

    Zgornja analiza je zgolj poskus objektivnega kvantitativnega prikaza zgradbe obravnavanih besedil in nima namena vsebine teh dokumentov niti vrednotiti niti komentirati. Sodbo o tem si je mogoče ustvariti le s pazljivim branjem, saj je pogostost pojavljanja neke besede v besedilu le eden od elementov za ocenjevanje vsebine.

    Kako pa na to gledate vi?

    petek, 31. januar 2014

    Slovenia in Slovakia

    Se vam je že zgodilo, da ste pomotoma nevede pomešali dve osebi oz. njuni imeni in s tem sprožili pomenljive posmehe ali celo zgražanje? Tak lapsus navadno pripisujemo raztresenosti, brezbrižnosti ali celo omalovaževanju te osebe, če pa gre za zamenjavo celega naroda ali države, je to že vprašanje širše razgledanosti in kulture. Slovencem se to redno dogaja že od vekomaj, od osamosvojitve naprej pa še nekoliko bolj. Slovenija in Slovaška, Slovenci in Slovaki smo večini (predvsem) zahodnjakov španska vas. Da ne bo pretežko in komedija zmešnjav prezapletena, Slavonije in Slavoncev tukaj raje sploh ne omenjam! Tega smo se že kar malo navadili in z malce trpkim nasmehom samo zamahnemo z roko "Oh, že spet . . . !", ko ob razglasitvi zmagovalcev navedejo napačno državo, dvignejo napačno zastavo ali zaigrajo napačno himno, ali pa turist na blogu navdušeno piše o počitnicah na Slovaškem, kjer mu je bila tako všeč Postojnska jama in ne more prehvaliti sončnega zahoda nad sečoveljskimi solinami . . . Pisemskih ovojnic, naslovljenih na Mr. xxx, Ljubljana, (Czecho)Slovakia, smo tudi že vajeni in nas ne vznemirjajo več. No, tako raztreseni (?) niso samo turisti in poslovni partnerji, tudi politikom kdaj uide in o tem z veseljem pišejo časopisi, npr. Washington Post in UStoday. Še bolj nerodno je seveda, če takšno "butne" šarmantni sosed . . . Nekomu iz večstomilijonske države, ki se razteza čez nekaj časovnih pasov, je najbrž res težko razločevati državici, ki merita čez pas le nekaj več, kot je oddaljena njegova služba, in bi oba naroda skupaj komaj napolnila eno od njihovih večjih mest. Pa še tako podobni imeni imata, nerazumljiva slovanska žlobudravščina je polna grozeče šumečih in sploh neizgovorljivih v melodično mavrico stkanih glasov, črkopis pa baročno okrašen s kljukicami in vejicami, da je še pismenemu človeku težko iskati po slovarju. Na srečo domorodci uspešno komunicirajo tudi v tujih jezikih! Tudi z zgodovino si je težko pomagati, oba naroda sta bila dolga stoletja mali brat v veliki pisani družini monarhije, kasneje pa del (republika) dveh manjših socialističnih držav (govoriti o Vzhodnem bloku in neuvrščenih bi bila izguba časa), ti sta ob istem času razpadli in nastali sta državici, ki sta sedaj tako pogosto predmet zamenjave. V pomoč tujcem, najbrž predvsem turistom, si oboji prizadevamo pojasniti kdo smo oz. nismo, vsak po svojih močeh tako Slovenci (1, 2) kot tudi Slovaki (1, 2), niso pa redke tudi objave tujcev, ki so že bili v kateri od teh držav in želijo pomagati sonarodnjakom razumeti in razlikovati.

    V ilustracijo navajam primere poimenovanja države, jezika in prebivalcev v nekaterih tujih jezikih.

    Država Prebivalec Prebivalka Pridevnik Jezik
    angleško SK Slovakia Slovak Slovak Slovak Slovak
    SLO Slovenia Slovene Slovene Slovene Slovene
    .
    slovaško SK Slovensko Slovák Slovenka Slovensky Slovenčina
    SLO Slovinsko Slovinec Slovinka Slovinsky Slovinčina
    .
    slovensko SK Slovaška Slovak Slovakinja Slovaški Slovaščina
    SLO Slovenija Slovenec Slovenka Slovenski Slovenščina
    .
    albansko SK Sllovakia Sllovak Sllovake Sllovak Sllovakisht
    SLO Sllovenia Slloven Sllovene Slloven Sllovenisht
    .
    češko SK Slovensko Slovak Slovenka Slovensky Slovenština
    SLO Slovinsko Slovinec Slovinka Slovinsky Slovinština
    .
    dansko SK Slovakiet Slovak Slovak Slovakisk Slovakisk
    SLO Slovenien Slovener Slovener Slovensk Slovensk
    .
    nizozemsko SK Slowakije Slowaak Slowaakse Slowaaks Slowaakse
    SLO Slovenië Sloveen Sloveense Sloveens Sloveens
    .
    finsko SK Slovakia Slovakki Slovakki Slovakialainen Slovakia
    SLO Slovenia Sloveeni Sloveeni Slovenialainen Slovenia
    .
    francosko SK Slovaquie Slovaque Slovaque Slovaque Slovaque
    SLO Slovénie Slovène Slovène Slovène Slovène
    .
    nemško SK Slowakei Slowake Slowakin Slowakisch Slowakisch
    SLO Slowenien Slowene Slowenin Slowenisch Slowenisch
    .
    madžarsko SK Szlovakia Szlovak Szlovak Szlovak Szlovak
    SLO Szlovenia Szloven Szloven Szloven Szloven
    .
    italijansko SK Slovacchia Slovacco Slovacca Slovacco Slovacco
    SLO Slovenia Sloveno Slovena Sloveno Sloveno
    .
    poljsko SK Słowacja Słowak Słowaczka Słowacki Słowacki
    SLO Słowenia Słoweniec Słowenka Słowenski Słowenski
    .
    portugalsko SK Eslováquia Eslovaco Eslovaca Eslovaco Eslovaco
    SLO Eslovénia Esloveno Eslovena Esloveno Esloveno
    .
    romunsko SK Slovacia Slovac Slovaca Slovac Slovaca
    SLO Slovenia Sloven Slovena Sloven Slovena
    .
    srbsko SK Slovačka Slovak Slovakinja Slovački Slovačka
    SLO Slovenija Slovenac Slovenka Slovenački Slovenija
    .
    špansko SK Eslovaquia Eslovaco Eslovaca Eslovaco Eslovaco
    SLO Eslovenia Eslovenio Eslovenia Eslovenio Eslovenio
    .
    švedsko SK Slovakien Slovak Slovakiska Slovakisk Slovakiska
    SLO Slovenien Sloven Slovenska Slovensk Slovenska


    Vir So you want to Slovenia?

    sobota, 18. januar 2014

    Bluetooth in modrozobi vikinški kralj Harald

    Vse odkar si človek in računalnik vsakodnevno in vzajemno pestrita, sladita, pogosto pa tudi grenita življenje, je bila vedno ena večjih mor množica pod mizo, na mizi in okrog nje nepregledno in skorajda nevarno prepletenih in zavozlanih kablov, idealnih za spotikanje, na njih pa bolj ali manj različni in po velikosti, obliki in spolu nekompatibilni priključki. Potem je prišlo odrešilno brezžičje, ki se je kmalu naselilo tudi v pisarne in na domove ter nas tako rešilo večjega dela nepotrebnega kablovja. Konec devetdesetih let je osvojila tržišče nova, za uporabo enostavna in dovolj cenena ter učinkovita tehnologija povezovanja računalniških naprav na manjših razdaljah, navadno na območju enega delovnega prostora. Razvili so jo Skandinavci in malokdo ve, da tudi njeno ime in značilni logotip izvirata iz skandinavske zgodovine.


    © Blog Info
    To je Bluetooth, ki je osvojil in preplavil predvsem mobilne naprave in danes ga skoraj ni mobilnega telefona, ki ne bi omogočal tudi te vrste lokalnega povezovanja in prenosa podatkov (tipičen primer so majhne ušesne slušalke in sistemi za prostoročno telefoniranje). Ker gre za ime protokola in blagovno znamko, imena v slovenščini ne prevajamo in ga pišemo z malo začetnico. Doslej je bilo nekaj poizkusov slovenjenja, besedilni korpus Gigafida je evidentiral nekaj sto pojavljanj poimenovanja modri zob, ki pa se ni "prijelo"in ga danes tu in tam kdo uporabi samo še v šali.

    Kje pa so v tej zgodbi o uspehu Vikingi? Ko so pri Ericssonu v devetdesetih letih razvijali osnove tega komunikacijskega standarda, ki naj bi uspešno združeval različne naprave in omogočal enostavno komuniciranje med njimi, so projekt najprej samo delovno poimenovali Bluetooth, vendar se je ime standarda kasneje ohranilo in postalo pojem tovrstnega povezovanja naprav. Ime so izbrskali iz davne skandinavske zgodovine, gre namreč za danskega kralja Haralda I., imenovanega tudi Blåtand, kar bi lahko prevedli v Modrozobi oz. po angleško Bluetooth. Izvor nadimka ni čisto jasen in je zavit v meglo severnjaških legend. Najenostavnejša razlaga pravi, da naj bi imel spredaj pokvarjen, torej temen ali pomodrel zob. Nekoliko lepše se sliši legenda, ki pripisuje modre zobe veliki ljubezni do borovnic, ki naj bi jih ponosni kralj z užitkom jedel vsak dan. Menda se je tudi rad oblačil v modro (takrat znak noblese in bogastva, ker je bilo modro barvilo zelo drago) in če k temu dodamo potemneli zob . . . Dancem je vladal v času nastanka naših Brižinskih spomenikov, za dansko zgodovino pa je pomemben zato, ker je uspešno nadaljeval očetovo delo in vsaj za krajši čas uspel združiti razdrobljena bojevita danska plemena v eno kraljestvo. Takšno povezovalno vlogo so Ericssonovi razvijalci namenili tudi novi komunikacijski tehnologiji.

    Geneza Bluotoothovega logotipa iz runskih začetnic
    imena vikinškega kralja - Harald Blåtand Gormsson
    Vir: a pilgrim's progress

    Bliskovito širjenje nove tehnologije na vseh področjih uporabe tudi manjših in (naj)cenejših mobilnih naprav je seveda botrovalo tudi kopici novih načinov dejavnosti in obnašanja uporabnikov, o čemer pričajo tudi novoskovanke, za katere pa v slovenščini ne poznam ustreznic, npr. toothing, bluejacking, bluechat, bluesnarfing, bluebugging, bluesniping in najbrž še kaj.
    Če poznate kak slovenski izraz, ga sporočite!