sobota, 18. januar 2014

Bluetooth in modrozobi vikinški kralj Harald

Vse odkar si človek in računalnik vsakodnevno in vzajemno pestrita, sladita, pogosto pa tudi grenita življenje, je bila vedno ena večjih mor množica pod mizo, na mizi in okrog nje nepregledno in skorajda nevarno prepletenih in zavozlanih kablov, idealnih za spotikanje, na njih pa bolj ali manj različni in po velikosti, obliki in spolu nekompatibilni priključki. Potem je prišlo odrešilno brezžičje, ki se je kmalu naselilo tudi v pisarne in na domove ter nas tako rešilo večjega dela nepotrebnega kablovja. Konec devetdesetih let je osvojila tržišče nova, za uporabo enostavna in dovolj cenena ter učinkovita tehnologija povezovanja računalniških naprav na manjših razdaljah, navadno na območju enega delovnega prostora. Razvili so jo Skandinavci in malokdo ve, da tudi njeno ime in značilni logotip izvirata iz skandinavske zgodovine.


© Blog Info
To je Bluetooth, ki je osvojil in preplavil predvsem mobilne naprave in danes ga skoraj ni mobilnega telefona, ki ne bi omogočal tudi te vrste lokalnega povezovanja in prenosa podatkov (tipičen primer so majhne ušesne slušalke in sistemi za prostoročno telefoniranje). Ker gre za ime protokola in blagovno znamko, imena v slovenščini ne prevajamo in ga pišemo z malo začetnico. Doslej je bilo nekaj poizkusov slovenjenja, besedilni korpus Gigafida je evidentiral nekaj sto pojavljanj poimenovanja modri zob, ki pa se ni "prijelo"in ga danes tu in tam kdo uporabi samo še v šali.

Kje pa so v tej zgodbi o uspehu Vikingi? Ko so pri Ericssonu v devetdesetih letih razvijali osnove tega komunikacijskega standarda, ki naj bi uspešno združeval različne naprave in omogočal enostavno komuniciranje med njimi, so projekt najprej samo delovno poimenovali Bluetooth, vendar se je ime standarda kasneje ohranilo in postalo pojem tovrstnega povezovanja naprav. Ime so izbrskali iz davne skandinavske zgodovine, gre namreč za danskega kralja Haralda I., imenovanega tudi Blåtand, kar bi lahko prevedli v Modrozobi oz. po angleško Bluetooth. Izvor nadimka ni čisto jasen in je zavit v meglo severnjaških legend. Najenostavnejša razlaga pravi, da naj bi imel spredaj pokvarjen, torej temen ali pomodrel zob. Nekoliko lepše se sliši legenda, ki pripisuje modre zobe veliki ljubezni do borovnic, ki naj bi jih ponosni kralj z užitkom jedel vsak dan. Menda se je tudi rad oblačil v modro (takrat znak noblese in bogastva, ker je bilo modro barvilo zelo drago) in če k temu dodamo potemneli zob . . . Dancem je vladal v času nastanka naših Brižinskih spomenikov, za dansko zgodovino pa je pomemben zato, ker je uspešno nadaljeval očetovo delo in vsaj za krajši čas uspel združiti razdrobljena bojevita danska plemena v eno kraljestvo. Takšno povezovalno vlogo so Ericssonovi razvijalci namenili tudi novi komunikacijski tehnologiji.

Geneza Bluotoothovega logotipa iz runskih začetnic
imena vikinškega kralja - Harald Blåtand Gormsson
Vir: a pilgrim's progress

Bliskovito širjenje nove tehnologije na vseh področjih uporabe tudi manjših in (naj)cenejših mobilnih naprav je seveda botrovalo tudi kopici novih načinov dejavnosti in obnašanja uporabnikov, o čemer pričajo tudi novoskovanke, za katere pa v slovenščini ne poznam ustreznic, npr. toothing, bluejacking, bluechat, bluesnarfing, bluebugging, bluesniping in najbrž še kaj.
Če poznate kak slovenski izraz, ga sporočite!

2 komentarja:

  1. Ha, ha, hvala za malo širši poljudnoinformativni pogled na stvari. To nam manjka! Čakam takšne prispevke.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala, med načrtovanim bo se še kaj našlo.

      Izbriši