ponedeljek, 17. april 2017

Velikonočni zajček

© eBay
V preteklosti smo ob velikonočnih praznikih v objavi Pirhi, pisanice, pisanke, remenke že spregovorili o pirhih in njihovem poimenovanju v nekaterih tujih jezikih, tokrat naj pade kakšna beseda o drugem po vsem svetu znanem velikonočnem simbolu – velikonočnem zajčku.

Velikonočni zajček naj bi v noči pred veliko nočjo prinesel pirhe, sladkarije in danes predvsem tudi igračke, pogosto že elektronske, ter jih pustil v košarici skrite nekje v hiši ali na vrtu, da jih otroci zjutraj poiščejo. V Sloveniji poznamo zajčka prejkone samo kot simbol velikonočnih praznikov, v ZDA pa ima pomembnejšo vlogo in je tradicija skrivanja velikonočnih jajčk bolj izrazita. Zajčka, ki prinaša pirhe, so si izmislili v Nemčiji, od koder se je hitro razširil tudi drugod po svetu. Prvič je omenjen v delu Georga Francka von Frankenaua leta 1682, ki govori o velikonočnih jajcih, njegovo delo "De ovis paschalibus" je v latinščini. Frankenau opisuje alzaško navado, da jajca prinese zajec, prav tako pa tudi že opozarja, da ima lahko pretirano uživanje kokošjih jajc negativne učinke na zdravje.

Krščanstvo je sprejelo velikonočne zajčke tako kot še marsikatere druge poganske navade. Ker so jih ljudje stežka in neradi opuščali, so jih pač prenesli v krščansko religijo. V drugem stoletju so v pomladnem času v Evropi praznovali praznik tevtonske boginje plodnosti Eastre, katere sveta žival je bil poljski zajec. Iz njega se je razvil danes poznani velikonočni zajec, ki je pravzaprav kunec, ker so kunci v večjem delu Evrope veliko bolj pogosti kot poljski zajci. Pomladno praznovanje plodnosti se je preneslo v krščanstvo in spomin na to, da zajčki ne poveličujejo Jezusa temveč slavijo plodnost, se je izgubil. (Povzeto po Živalske novice in Marmelina).

Kako pa veliko noč in velokonočnega zajčka imenujejo v drugih jezikih?

 
velika noč
velikonočni zajček
albansko Pashka, pashkët lepur Pashkëve, lepurin e Pashkëve
angleško Easter, Pascha, Ressurrection Sunday Easter Bunny, Easter Rabbit, Easter Hare)
bolgarsko Великден, Възкресение Христово, Пасха великденски заек, великденският заек
češko Velikonoce velikonoční zajíc
dansko Påske påskeharen
esperanto Pasko Paska leporo
estonsko ülestõusmispühad, lihavõttepühad lihavõttejänes
finsko pääsiäinen pääsiäispupu, pääsiäisjänis
francosko Pâques lapin de Pâques
grško Πάσχα λαγουδάκι του Πάσχα
hrvaško Uskrs, Vaskrs, Vazam, Vuzem, Veligdan uskrsni zec, uskrsni zeko
islandsko Páskar páskakanína
italijansko Pasqua coniglio pasquale, coniglio di primavera, coniglietto pasquale, coniglio di pasqua
katalonsko Pasqua de Resurrecció, Pasqua Florida, primera Pasqua, Pasqua conill de Pasqua
latovsko Lieldienas Lieldienu zaķis
litvansko Velykos, Šventos Velykos velykų kiškis
madžarsko húsvét húsvéti nyúl, húsvéti nyuszi
makedonsko Велигден, Воскресение Христово велигденски зајак
nemško Ostern Osterhase
nizozemsko Pasen paashaas
norveško Påsken; Påska Påskehare, Påskeharen
poljsko Wielkanoc, Niedziela Wielkanocna, Wielka Niedziela, Zmartwychwstanie Pańskie Zając wielkanocny
portugalsko Páscoa, Domingo da Ressurreição Coelhinho da Páscoa
romunsko Paștele Iepurașul de Paști
rusko Пасха пасха́льный за́яц, пасха́льный кро́лик
slovaško Veľká noc, Veľkonočné sviatky, Pascha veľkonočný zajac, veľkonočný zajačik
slovensko velika noč velikonočni zajček
srbsko Ускрс, Васкрс, Uskrs, Vaskrs uskršnji zeka, ускршњи зека
špansko Pascua, Pascua Florida, Domingo de Pascua, Domingo de Resurrección, Domingo de Gloria conejo de Pascua
švedsko Påsken påskharen
turško Paskalya Paskalya Tavşanı
ukrajinsko Вели́кдень, Пасха, Воскресі́ння Христо́ве Великодній заєць

torek, 11. april 2017

Plagiatorstvo (2)

© PaperRater
Plagiatorstvo je goljufija, hotena ali povzročena iz površnosti in pogosto tudi neznanja, ki obsega tako krajo intelektualnega dela nekoga drugega kot tudi kasnejše prikrivanje tega dejstva. Prisvajanje celotnega dela še nekako sprejemamo in razumemo kot plagiatorstvo (npr. t.i. literarna kraja), pri kopiranju in uporabi delov, odlomkov, idej pa se pogosto spozabljamo in spregledamo resnost dejanja (Wikipedia ima med navodili za avtorje prav posebno poglavje, namenjeno t. i. copy & paste "metodologiji"). Plagiatorstvo namreč predstavljajo vse oblike prisvajanja in nespoštovanja tujega avtorskega dela, zlasti pa predstavljanje tujega dela kot lastno. Sem sodi tudi kopiranje oziroma prepisovanje tolikšne količine besedila ali idej iz drugega vira, da predstavljajo večji del novega dela, ne glede na to, ali je vir korektno naveden ali ne. (Kaj več o plagiatorstvu in njegovem preprečevanju glej Kanič, I: Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje, Knjižničarske novice 9/10, letnik 26 (2016), str. 7-11; prosto dostopno brez gesla tudi v formatu HTML).

Pred kratkim smo v objavi Plagiatorstvo na blogu že spregovorili o rabi slovenskih terminov plagiat, plagiator, plagiatorka, plagiatorstvo, plagiarizem, plagirati, plagiirati, plagiatorski, samoplagiat, samoplagiatorstvo, plagiatstvo, plagiatirati, plagiranje, plagiran, plagirajoč in protiplagiatorski ter prikazali ustreznike za termina plagiat in plagiator v 31 drugih jezikih. Tokrat poglejmo izraze, ki se uporabljajo v zvezi s plagiatorstvom v sobesedilu.

Prominentni profesor jezikoslovja na Univerzi v Birminghamu Wolfgang Teubert je strnil svoj pogled na pomen in vlogo sodobnih računalniških jezikovnih tehnologij v kratko trditev: "Dandanes je korpus osnovni vir skoraj vsakomur, ki se ukvarja z jezikoslovjem. Nobena introspekcija si ne more lastiti verodostojnosti brez preverjanja v avtentičnem jezikoslovnem gradivu. Korpusna analiza je postala ključni element skoraj vseh jezikoslovnih študij." (Teubert, W. (2005). My version of corpus linguistics. International Journal of Corpus Linguistics, 10 (1), 1–13.). V jezikoslovju je besedilni korpus velika in strukturirana zbirka avtentičnih besedil, navadno grajena, hranjena in obdelana računalniško, nastala po vnaprej določenih merilih in z določenim ciljem ter opremljena z orodji, ki omogočajo večplastno iskanje jezikovnih podatkov. Korpuse se uporablja za statistične analize pisanega in/ali govorjenega jezika, za preverjanje pojavitev besed in besednih zvez ali pa za potrditev lingvističnih pravil v določenem jeziku. So tudi nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi splošnih in tudi terminoloških slovarjev, zato jih že nekaj let gradimo in uporabljamo za proučevanje bibliotekarske terminologije. Tokrat bomo uporabili korpusno orodje za vizualizacijo sopojavljanja besed in terminov v besedilih.

Vizualizacija, to je slikovna predstavitev, z oblakom besed najbolj nazorno prikaže, s katerimi besedami se termin najpogosteje srečuje v sobesedilu splošnega in/ali strokovnega jezika. Za vizualizacijo jezikovnega okolja, v katerem se pojavlja termin plagiat, smo uporabili dva zelo obsežna referenčna korpusa, slovenskega in angleškega. Specializiranega korpusa bibliotekarstva ni bilo mogoče uporabiti, ker je pojavnost terminov plagiat in plagiatorstvo premajhna (bibliotekarji o tem pač ne pišemo). V obeh jezikih se ob plagiatu pojavljajo besede ponaredek, prepisovanje, ponarejanje, koruptivnost, goljufija, oškodovanje, varanje, okoriščanje, oškodovanje ipd. Zelo podobno sliko dajejo tudi referenčni korpusi drugih jezikov, na primer nemški, francoski in hrvaški.


Oblak besed, ki se pojavljajo v sobesedilu z besedo plagiat v korpusu Slovenian Web 2015 (830 milijonov besed).


Oblak besed, ki se pojavljajo v sobesedilu z besedo plagiarism v korpusu English Web 2013 (19,6 milijarde besed).

Po članku Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje povzemamo tudi kratek glosarček terminov, ki spremljajo plagiatorstvo:

avtorska pravica (ang. copyright) – pravica avtorja, da premoženjsko izkorišča svoje delo, da je priznavan in navajan kot avtor (materialna avtorska pravica, moralna avtorska pravica, male avtorske pravice, velike avtorske pravice)
avtorsko delo (ang. copyright work) – duhovna stvaritev s področja umetnosti, znanosti in drugih področij duhovne ustvarjalnosti neglede na vrsto, način in obliko izražanja
avtorstvo (ang. authorship) – dejstvo, da je oseba izvirni avtor dela
bibliografski citat (tudi: citat, bibliografska navedba, bibliografska referenca, referenca) (ang. bibliographic citation, reference) – navedba bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji v drugem dokumentu, publikaciji zaradi identifikacije citiranega dela, publikacije
citat (tudi: navedek) (ang. citation, quote) – besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno
citiranje (tudi: navajanje) (ang. citing, quoting, referencing) – 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, praviloma z navedbo vira; 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature
intelektualna lastnina (ang. intellectual property) – intelektualna stvaritev, ki se jo lahko zaščiti z avtorskimi pravicami
javna domena (ang. public domain) – delo v javni domeni lahko uporabi vsakdo, ne da bi moral zaprositi za to pravico ali plačati kakršno koli odškodnino. V elektronskem okolju pogosto dela z licenco CC. Tudi dela v javni domeni je treba ustrezno citirati.
kršitev avtorskih pravic (ang. copyright infringement) – prilaščanje oz. neupravičeno izkoriščanje materialnih ali moralnih avtorskih pravic nekoga drugega
namerno plagiatorstvo (ang. intentional plagiarism) – uporaba celotnega dokumenta ali njegovih delov in njegovo predstavljanje kot lastno delo. Sem sodi tudi kraja obsežnejših zamisli
navajanje (tudi: citiranje) (ang. citing, quoting, referencing ) – 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, praviloma z navedbo vira; 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature
navedek (tudi: citat) (ang. citation, quote) – besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno
nenamerno plagiatorstvo (ang. unintentional plagiarism) – površno, nepravilno ali pomanjkljivo citiranje, ki lahko povzroči pri bralcu napačno sklepanje o pravem avtorju ali onemogoči njegovo prepoznavanje
parafraziranje (ang. paraphrasing) – preoblikovanje krajšega besedila ali njegovega dela z drugačnimi besedami, stavčnimi konstrukcijami, pogosto zaradi pojasnjevanja oz. lažjega razumevanja
plagiator (ang. plagiarist, plagiary) – kdor prevzame, si prisvoji tuje delo in ga objavi, prikaže kot svoje lastno
plagiatorstvo (ang. plagiarism) – vsi načini prisvajanja katere koli oblike tujega avtorskega dela in nespoštovanja moralnih pravic avtorja oz. predstavljanje njegovega dela kot svoje lastno
poštena raba (ang. fair use) – nadaljnja uporaba avtorskega dela tako, da so spoštovane vse pravice avtorja
povzemanje (ang. summarizing) – skrajšana predstavitev izvirnega dela besedila, navadno z drugimi besedami in poenostavljeno
priznavanje avtorstva (ang. authorship recognition) – ustrezno, pravilno in prepoznavno navajanje avtorja in njegovega dela tako, da je povsem jasno, kdo ima zanj zasluge
soavtorstvo (ang. co-autorship) – avtorstvo dveh ali več avtorjev istega, v sodelovanju pripravljenega dela
spletno plagiatorstvo (ang. Internet plagiarism) – kopiranje in nalaganje celotnih člankov in drugih dokumentov ali njihovih delov (slike, videoposnetki, grafikoni, tabele in podobno) s spleta ter njihovo nadaljnje objavljanje brez ustrezne navedbe avtorja
splošno znano dejstvo (ang. common knowledge) – dejstvo, ki ga pozna širši krog ljudi in ga navadno obravnava že večje število strokovnih, znanstvenih del, oz. zanj lahko trdimo, da je splošno znano (npr. Evro je bil uveden v Sloveniji kot uradna valuta 1. januarja 2007)

sreda, 05. april 2017

Plagiatorstvo

© Madmagz

Študijska in raziskovalna dejavnost zahtevata stalen stik in tesno povezanost z znanjem ter zamislimi drugih ljudi, beremo njihova besedila, poslušamo njihova predavanja, z njimi razpravljamo in njihove misli vključujemo v svoje pisanje. Ob tem sta nujno potrebna spoštovanje njihovega dela in nedvoumno priznavanje njihovega deleža v našem prispevku. Uporaba teh idej in besedil brez jasne navedbe vira informacij ter deleža in zaslug drugih avtorjev ni dopustna, v akademskem okolju še najmanj. Nekorekten odnos do intelektualne lastnine in njeno prisvajanje, pa naj bo to namerno kot kraja ali nenamerno zaradi nepoznavanja in iz površnosti, je eden večjih problemov informacijske družbe, ki se ga mnogo premalo zavedamo. Plagiatorstvo pogosto razumevamo zelo poenostavljeno samo kot kopiranje vsebine drugega dela v celoti ali uporabo izposojenih idej nekoga drugega, vendar izraza kopiranje in izposojanje nehote prikrivata resnost prestopka.

Zanimiva je zgodovina plagiatorstva, ki je dobilo negativno oznako nemoralnega dejanja v Evropi šele v 18. stoletju. Pred tem so skozi vso zgodovino civilizacije avtorje in umetnike vzpodbujali h kar se da vernemu posnemanju mojstrov in vzornikov, da bi se izognili "nepotrebnemu izumljanju". Nov moralni koncept obsojanja takega početja se je razvil najprej v akademskem okolju, nato še v novinarstvu. Danes je plagiatorstvo akademska sleparija in sramota, v novinarstvu pa kršitev novinarske etike, v obeh primerih z resnimi posledicami. V umetnosti so stvari še vedno precej drugačne, delno zaradi še vedno prisotne težnje po (študioznem) posnemanju mojstrov preteklosti in sodobnosti, delno pa zaradi mnogo bolj nedoločljive podobnosti med izvirnikom in plagiatom. Izrezovanje in ponovna uporaba (po domače copy & paste) dokumentov ali njihovih delov z internetnih strani je postalo "tolerirani" fenomen današnjih dni, ki se ga večji del pišočih in drugače ustvarjajočih pogosto sploh ne zaveda oziroma mu pripisuje povsem minorni pomen. Na razpolago so celo brezplačna računalniška orodja, namenjena prav takemu početju (programiranemu generiranju naročenih besedil ob uporabi fragmentov že objavljenih avtorskih besedil) in v svojem oglaševanju to prav ponosno poudarjajo. Žal gre danes vse prepogosto za besedila ali dele besedil, slike, zvočne in videoposnetke, ki jih množice brez slabe vesti javno predstavljajo kot svoje ali "pozabijo" povedati, da niso njihovo delo. Cele spletne strani in objave na blogih se nenadoma pojavljajo kot delo "novega avtorja" in pod njegovim imenom in brez kakršne koli omembe izvirnega vira ali avtorja. (Da ne bom zagrešil samoplagiata, moram priznati, da je zgornje besedilo vzeto iz uvoda mojega daljšega besedila Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje, objavljenega v Knjižničarskih novicah 9/10, letnik 26 (2016), str. 7-11; prosto dostopno brez gesla tudi v formatu HTML).

Slovenski etimološki slovar razlaga prihod besede plagiat v slovenski jezik takole:


V slovenščini je na tej osnovi nastala besedna družina terminov plagiat, plagiator, plagiatorka, plagiatorstvo, plagirati (redko plagiirati), plagiatorski, samoplagiat, samoplagiatorstvo, SSKJ in SP navajata tudi plagiatstvo, Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki pa še plagiatirati, plagiranje in Presisov večjezični slovar (Termania) plagiran, plagirajoč, vsi ti se zelo redko uporabljajo. Najnovejša skovanka iz te družine je zagotovo protiplagiatorski, ki se praviloma pojavlja v besedni zvezi protiplagiatorski program. Poleg tega lahko zasledimo v rabi še plagiarizem, za katerega pa menim, da je manj ustrezen in je bil enostavno prevzet iz angleškega jezika (ang. plagiarism). Uporabljajo se torej vsi trije izrazi (plagiatorstvo, plagiarizem in plagiatstvo), vendar pa bi glede na terminološko načelo ustaljenosti vsekakor dali prednost najbolj uveljavljenemu in ustaljenemu terminu plagiatorstvo. Takega mnenja so tudi svetovalci Terminologišča, ki smo jih poprosili za nasvet, to rešitev so izbrali tudi avtorji Slovenskega medicinskega slovarja na portalu Termania.

Še plagiat in plagiator v nekaterih tujih jezikih:

slovensko plagiat plagiator
albansko plagjiaturë plagjiat
angleško plagiarism plagiarist, plagiary
bolgarsko плагиат плагиатор
češko plagiát; plagiace plagiátor
dansko plagiering plagiator
esperanto plagiato verkoŝtelisto
estonsko plagiaat; loomevargus, plagieerimine plagiaator
finsko plagiaatti; plagiointi plagioija, plagiaattori
francosko plagiat plagiaire
grško λογοκλοπή λογοκλόπος
hrvaško plagijat plagijator
islandsko ritstuldur (ritþjófar)
italijansko plagio plagiario
katalonsko plagi plagiari
latovsko plaģiāts; plaģiātisms plaģiators
litvansko plagiatas, plagijavimas plagiatorius
madžarsko plágium; plagizálás plagizáló, plagizátor
makedonsko плагијат плагијатор
nemško Plagiat Plagiator
nizozemsko plagiaat; letterdieverij plagiaris, letterdief, naschrijver, plagiator
norveško plagiat plagierer, plagiator
poljsko plagiat plagiator
portugalsko plágio plagiarismo, plagiato plagiador, plagiário
romunsko plagiatul, plagiat plagiator
rusko плагиат плагиатор
slovaško plagiát; plagiátorstvo plagiátor
srbsko плагијат, plagijat плагијатор, plagijator
špansko plagio plagiario, plagiador
švedsko plagiat, plagiering plagiator
turško intihal, aşırma, aşırmacılık aşırmacı, çalıntı yapan kişi
ukrajinsko плагіа́т плагіатор

York St John University o plagiatorstvu v akademskem okolju

Ta objava ima tudi nadaljevanje.

sobota, 01. april 2017

Prvoaprilska šala

Prvi april je zaznamovan kot poseben dan, ko je dovoljeno lagati in se s potegavščinami ponorčevati iz svojih bližnjih pa tudi manj bližnjih . . . Ta običaj, čeprav ne vedno ob istem datumu, je znan menda še iz predantičnih časov, pa tudi stari Rimljani so praznovali marčevsko enakonočje s praznikom Hilaria, ki je bil bolj vesele in norčave narave. Zgodovina nejasno pripisuje zasluge za ta dan tudi Chaucerju, ki naj bi v Canterburyjskih povestih eno od zgodb, kjer lisica opetnajsti petelina, postavil na 1. april, kritiki pa trdijo, da je v resnici prepisovalec Chaucerjeveda besedila zamočil pri datumih in naj bi šlo za mesec maj. V Srednjem veku so po starem koledarju v večjem delu Evrope praznovali novo leto 25. marca, iz njih pa so se seveda norčevali tisti, ki so praznovali 1. januarja in jih imenovali za norce - Fools´ Day se je za 1. april v angleščini ohranil do danes. Komedija zmešnjav torej že pri sami opredelitvi tega pomembnega "praznika".

Norčavi prizvok je povezan s tem datumom skoraj povsod po svetu, čeprav na različne načine, kar odraža tudi njegovo poimenovanje. V Italiji in francosko govorečih državah je povezan z ribo, od tod vzklik "aprilska riba" in običaj, da osmoljencu na hrbet prilepijo iz papirja izrezano ribo. Skoraj povsod pa je navada, da na ta dan tudi sicer zelo resni mediji objavijo kako izmišljeno, vendar na videz dovolj verjetno in po možnosti provokativno zgodbo, ki ji ljudje nasedejo in jo verjamejo. Nekaj "največjih" prvoaprilskih šal iz svetovnih medijev si lahko ogledate tukaj.

Kako pa se imenuje prvoaprilska šala v nekaterih tujih jezikih?

angleško April Fool joke, April Fool's Day Hoax
bolgarsko първоаприлска шега
češko aprílový žert
dansko aprilsnar
estonsko aprillinalju
finsko aprillipila, aprilli
francosko poisson d’avril
grško αστείο Πρωταπριλιά
hrvaško prvotravanjska šala
islandsko aprílhlaup
italijansko pesce d'aprile
katalonsko peix d'abril
madžarsko április bolondja
makedonsko првоаприлска шега
nemško Aprilscherz
nizozemsko1 aprilgrap, aprilgrap, aprilvis
norveško aprilspøk
poljsko pierwszokwietniowy żart, żart na prima aprilis
portugalsko peça do Dia da Mentira
romunsko păcăleală de 1 aprilie
rusko первоапрельская шутка
slovensko prvoaprilska šala, prvoaprilska potegavščina
srbsko првоаприлска шала, prvoaprilska šala
špansko la broma de abril, pez de abril, pescado de abril, inocentada
švedsko aprilskämt