Plagiatorstvo

© Madmagz

Študijska in raziskovalna dejavnost zahtevata stalen stik in tesno povezanost z znanjem ter zamislimi drugih ljudi, beremo njihova besedila, poslušamo njihova predavanja, z njimi razpravljamo in njihove misli vključujemo v svoje pisanje. Ob tem sta nujno potrebna spoštovanje njihovega dela in nedvoumno priznavanje njihovega deleža v našem prispevku. Uporaba teh idej in besedil brez jasne navedbe vira informacij ter deleža in zaslug drugih avtorjev ni dopustna, v akademskem okolju še najmanj. Nekorekten odnos do intelektualne lastnine in njeno prisvajanje, pa naj bo to namerno kot kraja ali nenamerno zaradi nepoznavanja in iz površnosti, je eden večjih problemov informacijske družbe, ki se ga mnogo premalo zavedamo. Plagiatorstvo pogosto razumevamo zelo poenostavljeno samo kot kopiranje vsebine drugega dela v celoti ali uporabo izposojenih idej nekoga drugega, vendar izraza kopiranje in izposojanje nehote prikrivata resnost prestopka.

Zanimiva je zgodovina plagiatorstva, ki je dobilo negativno oznako nemoralnega dejanja v Evropi šele v 18. stoletju. Pred tem so skozi vso zgodovino civilizacije avtorje in umetnike vzpodbujali h kar se da vernemu posnemanju mojstrov in vzornikov, da bi se izognili "nepotrebnemu izumljanju". Nov moralni koncept obsojanja takega početja se je razvil najprej v akademskem okolju, nato še v novinarstvu. Danes je plagiatorstvo akademska sleparija in sramota, v novinarstvu pa kršitev novinarske etike, v obeh primerih z resnimi posledicami. V umetnosti so stvari še vedno precej drugačne, delno zaradi še vedno prisotne težnje po (študioznem) posnemanju mojstrov preteklosti in sodobnosti, delno pa zaradi mnogo bolj nedoločljive podobnosti med izvirnikom in plagiatom. Izrezovanje in ponovna uporaba (po domače copy & paste) dokumentov ali njihovih delov z internetnih strani je postalo "tolerirani" fenomen današnjih dni, ki se ga večji del pišočih in drugače ustvarjajočih pogosto sploh ne zaveda oziroma mu pripisuje povsem minorni pomen. Na razpolago so celo brezplačna računalniška orodja, namenjena prav takemu početju (programiranemu generiranju naročenih besedil ob uporabi fragmentov že objavljenih avtorskih besedil) in v svojem oglaševanju to prav ponosno poudarjajo. Žal gre danes vse prepogosto za besedila ali dele besedil, slike, zvočne in videoposnetke, ki jih množice brez slabe vesti javno predstavljajo kot svoje ali "pozabijo" povedati, da niso njihovo delo. Cele spletne strani in objave na blogih se nenadoma pojavljajo kot delo "novega avtorja" in pod njegovim imenom in brez kakršne koli omembe izvirnega vira ali avtorja. (Da ne bom zagrešil samoplagiata, moram priznati, da je zgornje besedilo vzeto iz uvoda mojega daljšega besedila Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje, objavljenega v Knjižničarskih novicah 9/10, letnik 26 (2016), str. 7-11; prosto dostopno brez gesla tudi v formatu HTML).

Slovenski etimološki slovar razlaga prihod besede plagiat v slovenski jezik takole:

V slovenščini je na tej osnovi nastala besedna družina terminov plagiat, plagiator, plagiatorka, plagiatorstvo, plagirati (redko plagiirati), plagiatorski, samoplagiat, samoplagiatorstvo, SSKJ in SP navajata tudi plagiatstvo, Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki pa še plagiatirati, plagiranje in Presisov večjezični slovar (Termania) plagiran, plagirajoč, vsi ti se zelo redko uporabljajo. Najnovejša skovanka iz te družine je zagotovo protiplagiatorski, ki se praviloma pojavlja v besedni zvezi protiplagiatorski program. Poleg tega lahko zasledimo v rabi še plagiarizem, za katerega pa menim, da je manj ustrezen in je bil enostavno prevzet iz angleškega jezika (ang. plagiarism). Uporabljajo se torej vsi trije izrazi (plagiatorstvo, plagiarizem in plagiatstvo), vendar pa bi glede na terminološko načelo ustaljenosti vsekakor dali prednost najbolj uveljavljenemu in ustaljenemu terminu plagiatorstvo. Takega mnenja so tudi svetovalci Terminologišča, ki smo jih poprosili za nasvet, to rešitev so izbrali tudi avtorji Slovenskega medicinskega slovarja na portalu Termania.

Še plagiat in plagiator v nekaterih tujih jezikih:

slovensko plagiat plagiator albansko plagjiaturë plagjiat angleško plagiarism plagiarist, plagiary bolgarsko плагиат плагиатор češko plagiát; plagiace plagiátor dansko plagiering plagiator esperanto plagiato verkoŝtelisto estonsko plagiaat; loomevargus, plagieerimine plagiaator finsko plagiaatti; plagiointi plagioija, plagiaattori francosko plagiat plagiaire grško λογοκλοπή λογοκλόπος hrvaško plagijat plagijator islandsko ritstuldur (ritþjófar) italijansko plagio plagiario katalonsko plagi plagiari latovsko plaģiāts; plaģiātisms plaģiators litvansko plagiatas, plagijavimas plagiatorius

madžarsko plágium; plagizálás plagizáló, plagizátor makedonsko плагијат плагијатор nemško Plagiat Plagiator nizozemsko plagiaat; letterdieverij plagiaris, letterdief, naschrijver, plagiator norveško plagiat plagierer, plagiator poljsko plagiat plagiator portugalsko plágio plagiarismo, plagiato plagiador, plagiário romunsko plagiatul, plagiat plagiator rusko плагиат плагиатор slovaško plagiát; plagiátorstvo plagiátor srbsko плагијат, plagijat плагијатор, plagijator špansko plagio plagiario, plagiador švedsko plagiat, plagiering plagiator turško intihal, aşırma, aşırmacılık aşırmacı, çalıntı yapan kişi ukrajinsko плагіа́т плагіатор

York St John University o plagiatorstvu v akademskem okolju

Ta objava ima tudi nadaljevanje.