četrtek, 26. december 2013

Prijetne praznike in srečno, zdravo ter uspešno 2014!


© photobucket
Drage kolegice in kolegi,
bralci in obiskovalci
bloga Bibliotekarska terminologija!

Ob prehodu starega leta v novo,
ko se veselimo uspehov iztekajočega se leta
in tokrat najbrž bolj kot kdajkoli doslej želimo,
da naslednje ne bi bilo slabše,
vam želim prijetno praznovanje in mnogo zdravja,
sreče ter osebnih pa tudi strokovnih uspehov
v prihajajočem letu 2014!
Naj se nam uresničijo vse skrite želje!

Janez

nedelja, 08. december 2013

Flipbook - Kineograf ali folioskop?


© iTunes FlipBook
O nekaterih nekoliko manj znanih ali celo nenavadnih oblikah knjig smo tukaj že nekajkrat govorili in zanje skušali najti ustrezna slovenska poimenovanja tam, kjer jih še nimamo ali pa jih ne poznamo (npr. Skokica). Pri tem nismo bili vedno uspešni in na to me je ponovno spomnila kolegica Alja ta teden z vprašanjem, kako bi poimenovali v slovenščini to, kar je v angleščini flip book (tudi flipbook). Gre za nekaj lističev, lahko tudi zajeten snopič, z risbami, slikami, lahko tudi fotografijami, ki si sledijo z majhnimi spremembami in ob hitrem listanju (kretnja kvartopirca s palcem) dajejo vtis, da se ljudje in predmeti na slikah premikajo. Prve take knjige so se pojavile leta 1868 z imenom kineograph (gibljive slike). Predstavljajo enega od zgodovinskih gradnikov, ki so pripeljali od najstarejših "naprav" za animacijo slike (zoetrop so menda uporabljali Kitajci že okrog začetka našega štetja) do kinematografa in današnjega videa. Danes so to najpogosteje risanke za otroke, vendar so lahko namenjene tudi odraslim in jih sestavlja serija risb ali fotografij. Na spletu je tudi precej strani, posvečenih ljubiteljem teh knjižic, navodilom za njihovo izdelavo (npr. Flippies, Flipbook), obstajajo celo aplikacije za pametne telefone, s katerimi je mogoče narediti elektronski kineograf, v Nemčiji in Avstriji pa je bil že nekaj let zapored tudi festival ljubiteljev tega izdelka.

O tej vrsti knjige sem pred časom na blogu že pisal ( Kako se reče . . . ?), vendar primernega slovenskega poimenovanja nisem našel in tudi komentarjev bralcev s predlogi ni bilo. "Flipbook" ostaja torej v slovenščini še vedno nedorečen. Animiranka (ali animirana slikanica) je najbrž presplošno poimenovanje, saj bi pod »animirana« knjiga sodilo še več drugih oblik (menda sodi v skupino animiranih igrač). Poleg tega se animiranka vse pogosteje uporablja za elektronsko vsebino z animiranim filmom, ki ga sestavljajo risbe ali fotografije (npr. Coocoo). V nekaterih drugih jezikih se je ohranila tujka folioskop (španščina, portugalščina, francoščina), v poljščini in ruščini pa kineograf. Samo pri Nemcih (Daumenkino, kar bi bilo pri nas dlančni kino) in Francozih (cinéma de poche – žepni kino) sem zasledil lasten izraz.

poljsko - kineograf
nemško - Daumenkino, Abblätterbuch
špansko - folioscopio
francosko - folioscope, feuilletoscope, cinéma de poche
nizozemsko - folioscoop
portugalsko - folioscópio
rusko - кинеограф

V slovenskih besedilih se ti tujki tu in tam vendarle pojavljata, reprezentativni korpus slovenskega jezika Gigafida je zabeležil kineograf enkrat in folioskop petkrat, tega najdemo dvakrat tudi v korpusu Nova beseda. Slovar tujk (CZ, 2002) jih ni zajel. Glede na situacijo predlagam uporabo izraza animirana knjiga, kadar govorimo o knjigah z gibljivimi slikami nasploh (bodisi elektronska knjiga z videosekvencami ali pa tradicionalna tiskana s sličicami na posameznih listih) in je kontekst dovolj širok in nespecifičen, če pa gre za natančno poimenovanje prav te oblike, o katerih je bilo govora v tej objavi, je najbrž rešitev samo v tujki folioskop.

Nekatere od sorodnih pripomočkov za uprizarjanje gibljivih slik iz preteklosti, katerih uporaba pa je zamrla, predstavlja tudi Wikipedia (npr. flipbook, électrotachyscope, phenakistoscope, praxinoscope, thaumatrope, zoopraxiscope, zoetrope).


Vir: cowboy flip book from JL Watkins on Vimeo.


Vir: Flip-Book Animation from Julian Hölzer on Vimeo.

četrtek, 24. oktober 2013

Do kod naj sega besedotvorna fantazija ?


© Musings of a Corporate Consigliere
Po dokaj dolgem po(l)letnem odmoru, ki pa ni posledica (samo) lenarjenja, začnimo terminološko jesen s čim lažjim in ne preveč problematičnim. Tega je dovolj in preveč na zalogi za kasneje! Pisanja se je še toliko laže lotiti, ker je današnja zadeva resna in komična hkrati, pa še sosedom se je lažje smejati kot samemu sebi. Slaba tolažba, saj se je nekaj podobnega pred časom dogajalo tudi pri nas, a o tem na koncu sestavka.

Nedavno tega je (konec septembra in v začetku oktobra ob Evropskem dnevu jezikov) potekal čisto pravi javni razpis Kulturnega centra Novi Sad in Javnega komunalnega podjetja "Informatika" za novo besedo, ki bi v srbskem jeziku nadomestila tujki "digitalizacija" in "digitalno". Konkurz je potekal v maniri evrosongov in nacionalnih talentov, zato rezultat seveda ni mogel izostati. Na veliko veselje enih in zaprepadenost ter zgražanje drugih je kot najboljši prispeli predlog zmagala beseda "ubrojčavanje". Po navodilih razpisne komisije naj bi se besede v začetku, dokler se ne primejo, uporabljale vzporedno ("Novi pojam će u prvobitno biti korišćen u zagradi nakon postojećeg digitalizacija (ubrojčavanje), digitalizovano (ubrojčano), digitalno (brojčano), digitalizovati (ubrojčavati ili ubrojčati, u zavisnosti od glagolskog vida"). Sama zmagovalna beseda in seveda tudi način "izbiranja" novih izrazov sta povzročila v javnosti nemalo nemira in razprav, za okus navajam samo objavo in komentarje za Radio 021 in članek v rumenem tisku. Vse skupaj se je preselilo tudi na družbena omrežja, kjer seveda prevladujejo šale in norčevanje (npr.: "Ako je srpska reč za digitalizaciju ubrojčavanje, onda bi hard disk mogao biti čvrsnik" ali namig na potencirano jezikovno izvirnost sosedov "zajebali smo i Hrvate"), za nameček pa je začinjeno še s sumom oz. očitkom, da so na vodilnih položajih institucij, ki sta vse skupaj zakuhali, simpatizerji oz. nastavljenci politične organizacije Treća Srbija (ki je sredi oktobra postala stranka). Vihar ni mogel mimo televizije, ki je (na srečo) povabila na pogovor tudi strokovnjake jezikoslovce.


RTVojvodine - Intervju z jezikoslovko prof. Svenko Savić

Večina narodov je besede digital, digitize, digitization prevzela in bolj ali manj prilagodila rabi svojega jezika, kot smo tudi mi povsem posvojili digitalen, digitalizirati, digitalizacija. Ena redkih izjem so Francozi, ki so že zgodaj uveljavili svoje iz besede števka (digit) izpeljane oblike. Teh se trdno, dosledno in brez sramu oklepajo in niti na misel jim ne pride, da bi se jim odpovedali.

numériquedigitalen, elektronskinpr. catalogue numérique
numériserdigitalizirati
numérisateur, numériseurskener
numérisationdigitalizacijanpr. numérisation de livre
numérisédigitalen, elektronski

Pa nazaj v Slovenijo. Tudi mi imamo talente in tudi mi imamo natečaje za najboljšo besedo. Leta 2012 so bili ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, v Atriju ZRC razglašeni trije zmagovalni glagoli za prostovoljstvo, ki jih je v okviru natečaja Bodi UP! Slovenska filantropija iskala skupaj z mladimi in širšo javnostjo. Prispela je kar pisana rešta 369 predlogov (večina se jih začne s črko d, meni so zelo všeč npr. dobroveziti, brezdenariti, dašdobiti, ejtučositi . . .), ki jih je žirija ocenila takole: "Zbirka prispelih glagolov kaže izjemno raznolikost v ubesedovalnem procesu, preizkušanje v jezikovni ustvarjalnosti, pravi mavrični lok prizadevanja mladih v iskanju vsebinsko čim bolj povednih, izrazno zanimivih in obenem izvirnih glagolov za prostovoljstvo" . . . V svojem govoru ob razglasitvi zmagovalnih glagolov je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prof. dr. Marko Snoj, pozdravil vse starše in botre nove besede, ki bo odslej naša skupna. »Uporabljajmo jo in jo imejmo radi. Ker je tudi naš inštitut eden njenih botrov, jo v življenje pospremljamo z uvrstitvijo v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, kar že skoraj zagotavlja njeno pojavitev v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Besedi želim tako kot Tinkara in Rožle Kekcu: Srečno!« (Vir: Slovenija prostovolji!). Beseda je čisto zares našla svoj prostor pod soncem in jo prav zares najdemo v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (2013).

O tem se je takrat v svojem Jezikovnem kotičku časopisa Misli slovensko razpisal tudi dr. Marko Stabej (Iskanje najdenega glagola), o tvorbi novih besed pa zaključil: " . . . naredimo jih takrat, ko se nam zdi, da jih res potrebujemo. Bodisi zaradi večje natančnosti poimenovanja bodisi zaradi boljše izraznosti, zaradi veselja nad novim ali naveličanosti s starim … če bodo besede dobre, se bodo prijele – in našle bodo tudi pot v slovar. Ko bi le našel dober sodobni slovar slovenščine pot do nas!

Janez Vesel Koseski
Vir: Wikipedija
Janez Vesel Koseski: Kdo je mar?
Kmetijske in rokodelske novice
v sredo 5. Velikega serpana 1846, List 31

Vir: dLib.si
"Koseskizmi" in "gromovniška" poezija slavljenega Jovana/Janeza Vesela Koseskega so bili vedno hvaležen predmet kritik, smeha in zabavljanja vse od Levstika do danes.

ponedeljek, 29. julij 2013

Mednarodna znanstvena konferenca CORPORA2013


© International scientific conference  
"Corpus linguistics"
Korpusno jezikoslovje je sodobna veja jezikoslovja, ki raziskuje značilnosti in zakonitosti naravnega jezika na podlagi obsežnega empiričnega vzorca besedil iz vsakdanje javne jezikovne rabe. V jezikoslovju je korpus oziroma besedilni korpus velika in strukturirana zbirka besedil, navadno grajena, hranjena in obdelana računalniško. Korpuse se uporablja za statistične analize pisanega in/ali govorjenega jezika, za preverjanje pojavitev besed in besednih zvez ali pa za potrditev lingvističnih pravil v določenem jeziku. So tudi nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi splošnih in tudi terminoloških slovarjev. Korpuse so že v predračunalniškem času izdelovali tudi ročno, taki so bili seveda prava redkost in skoraj čudež, danes pa so to praviloma računalniške zbirke podatkov shranjene na digitalnih medijih in nekatere tudi javno dostopne na spletu. Prvi digitalizirani besedilni korpus (Brown Corpus) vsebuje besedila v ameriški angleščini in je nastal že v šestdesetih letih preteklega stoletja. Korpusi druge generacije so povezani z razvojem tehnologije, ki omogoča njihovo delovanje in uporabo, in so nastali v sodelovanju raziskovalnih, univerzitetnih in pogosto tudi založniških okolij. Prosto dostopna reprezentativna referenčna jezikovna korpusa za slovenski jezik sta Nova beseda in Gigafida, nekaj pa je tudi za posebna strokovna področja specializiranih korpusov, vendar vsi niso javni ali pa za njih pogosto ne vemo (npr. dvojezični Evrokorpus - vzporedni korpus prevodov ali pa Vayna s četrt milijona besed iz 360 časopisnih člankov, ki so v času od aprila do avgusta 1998 obravnavali ti. "verbalne napade na JLA" (malo manj mladi se še spominjamo procesa JBTZ). O vseh naštetih sem na tem mestu pred časom že nekajkrat pisal. Dokaj bogat specializiran besedilni korpus imamo Slovenci tudi za področje bibliotekarstva, to je Korpus bibliotekarstva, ki je prosto dostopen na straneh tega bloga in o katerem je bilo tudi že dovolj napisanega. Pred kratkim smo ga uspešno predstavili tudi širši mednarodni strokovni javnosti jezikoslovcev na znanstveni konferenci v St. Petersburgu.

Katedra za matematično lingvistiko na Državni univerzi v St. Petersburgu je letos konec junija v sodelovanju z Inštitutom za jezikoslovne študije Ruske akademije znanosti in Oddelkom za aplikativno jezikoslovje Ruske državne pedagoške univerze A. I. Hercena že petič organiziral bienalno mednarodno znanstveno konferenco o korpusni lingvistiki Corpora 2013. Uredniški odbor je z veseljem sprejel našo prijavo in nas po predstavitvi s korpusom povezanih aktivnosti in analiz še posebej povabil k sodelovanju v skupino specializiranih korpusov. Konference se je udeležilo 67 strokovnjakov iz 14 držav (Rusije, ZDA, Nemčije, Velike Britanije, Slovaške, Češke, Belorusije, Poljske, Italije, Finske, Francije, Koreje, Belorusije In Slovenije). 54 predstavitev (Program) je obravnavalo različne praktične in teoretične vidike izgradnje in uporabe korpusov v različnih jezikih in na različnih nivojih (pisana in govorjena besedila, knjižni jezik in narečja, splošni in strokovni jezik, starejša besedila ipd.) ter rezultate analiz na področju morfologije, sintakse, semantike in jezikovnih primerjav. Zajeten konferenčni zbornik je zašel tudi v NUK-ov fond (Trudy meždunarodnoj konferencii "Korpusnaja lingvistika - 2013", 25-27 ijunja 2013 g., Sankt-Peterburg / [otvetstvennye redaktory V. P. Zaharov, O. A. Mitrofanova, M. B. Hohlova]. - Sankt-Peterburg : Izdatelʹstvo SPBGU, 2013. - 480 str.), na srečo pa so vsi članki, večina predstavitev in tudi videoposnetkov nastopov dostopni na spletu. Slovenski prispevek Slovene Specialized Text Corpus of Library and Information Science – an Advanced Lexicographic Tool for Library Terminology Research (članek, predstavitev, videoposnetek - žal zelo slaba kvaliteta zvoka) je naletel na dokajšnje zanimanje, kar kažejo tudi nekateri pokonferenčni odmevi.

"Poslušanje v cirilici."

Pri nas na severu je bilo 34,
v Ljubljani pa 19°C.
V muzeju Univerze.

Ne, ni pokopališče. Na kamnih so ploščice z
napisi univerz, s katerimi sodeluje Državna univerza v
St. Petersburgu
Med znanimi alumni Univerze sta tudi predsednika.

Ruska nacionalna knjižnica je vsak zadnji
torek v mesecu zaprta.
Carskoe selo – krajevna knjižnica nedaleč od
svetovno znanih carskih palač.

torek, 02. julij 2013

Super, superca in celo superbralec


© Is The Library Open
V objavi o piškotkih je kolega Franca zbodla slovenska oblika superpiškotek in povsem pravilno poudarja, da ima slovenščina poleg nekoliko modne in "prestižne" tuje predpone super- dovolj ustrezne možnosti za izražanje presežnosti oz. označevanje višjega reda. V tem se z njim povsem strinjam, lepi slovenski primeri so npr. nadangel, nadčlovek, nadbesedilo, nadnaraven, nadgradnja, nadinšpektor, nadnacionalka, nadnaslov, nadporočnik, nadrealizem, nadstandard, nadškof, nadučitelj, nadurni, nadzornik ipd., pri katerih imajo tuje sopomenke navadno predpono super- (latinsko nad), supra- (npr. supralitoral) ali redkeje grško arh- (npr. arhangel, arhiepiskop, arhipelag ipd.) in hiper- (npr. hiperaktiven, hiperpovezava, hipermarket). Za začetek sem pobrskal po nekaterih slovarjih in drugih spletnih virih, da bo bolj jasno, kaj pravi živa raba.

Najnovejši Slovar novejšega besedja slovenskega jezika ( ZRC SAZU, 2013), ki naj bi vsaj malo dopolnjeval sedaj že nekoliko zastareli SSKJ, navaja nekaj "novosti" s predpono nad- (naddržava, nadgraditev, nadjogi, nadlak, nadnacionalka, nadnapis, nadpisati, nadpomenka (sin. hipernim), nadpovezava (sin. link, hiperpovezava, povezava), nadprt, nadstandard, nadstandardni, nadzavarovanje) in precej več takih s predpono super- (superdržava, superhiter, superman (sin. supermoški), supermaraton (sin. ultramaraton), supermaratonec, supermodel (sin. top model), supermodelka, supermoški (sin. superman), superračunalnik, supersonični (sin. nadzvočni), superveleslalom, supervizija, supervizor (vendar brez nadzornika), supervizorka (prav tako ni nadzornice) in superženska. Ob tem še pogovorno superca s pomenom izvrstno oz. kot podkrepitev trditve, in seveda superca kot zares veliko pivo v litrskem vrčku.

Stari SSKJ navaja med gesli manj kot ducat primerov s predpono super-, nekaj pa jih je tudi v besedilu. Samostojno rabo besede ali kot predpono razlaga takole:

súper prid. neskl., pog. 1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič / atomska bomba je super orožje 2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super • žarg., teh. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super
super... ali súper... predpona v sestavljenkah za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: supermarket, supersila, supertanker b) kvalitativnega preseganja: superaristokrat, superavtomat c) visoke stopnje: superekspresen, supermoderen č) ponovitve na drugi, višji stopnji: superanaliza, superarbitraža

Zbirka Besede slovenskega jezika je zajela zelo bogat nabor (887 gesel), med njimi seveda tudi vsakodnevnice kot so supermarket, supervojak, superšportnik, superprevodnik, evrosuper (varianta od super), supertanker ipd. Ker gre za široko žetev besed iz različnih spletnih besedil, so med besedami seveda tudi raznorazne komaj razumljive "cvetke" (npr. supereta, superglup, superidejen ipd.).

GigaFida razkriva 141.686 pojavljanj predpone super-, od tega 4.764 različnih besed, za katere trdi, da so v osnovni obliki (kar pa včasih ne drži, najbrž ponagaja lematizator, ki se mu od hudega malce zvrti ob nekaterih superfinih besedah (med njimi so tudi neslovenske besede in razna čudesa kot supertrepalnice, supermrčes, superplevel, superskupinski , tudi superbralec ipd.). Najpogostejši je samostojni super (51.021), sledi pa mu za Slovence življenjsko pomembni superveleslalom (9.201), na koncu pa je seveda množica besed z enkratnim pojavljanjem (npr. superodlično).

Slovar tujk vsebuje okrog 70 tovrstnih gesel, ki pa so povečini specializirane strokovne narave (npr. supernatant, supernim ipd.) in jih zato ne moremo jemati kot merilo v današnji razpravi.

Google gre z zadetki v milijarde, vendar ti zadetki niso relevantni, ker posega v vse jezike in je slovenska besedila nemogoče dovolj učinkovito izdvojiti. Zanimivo pa je, da najde tudi termina superknjižnica in superknjižničar!

Iz zgornjih primerov rabe in pojavljanja besed s predponama super- in nad- se mi poraja zaključek, ki je žal bolj na nivoju občutka kot strokovne ugotovitve. V primerih, ko prinaša predpona super- pomen večjega, višjega, nadrejenega ipd., je slovenjenje z nad- nekoliko lažje (npr. nadbesedilo, nadinšpektor, nadzornik) kot v primerih, ko je pomen predpone izvrsten, odličen, vrhunski, izjemen, ekstremni, kjer tujo obliko super- raje ohranjamo (npr. superhiter, supermodel, supertanker, superveleslalom, supermoderen, sem bi sodila tudi superknjižnica in superknjižničar, pa seveda tudi superbabica iz istoimenske nadaljevanke za otroke).
Ker gre pri superpiškotku za njegovo kakovost, odličnost in izjemnost (to je vrsta sledilnega piškotka, ki pa ga je mnogo teže odkriti in navadnemu smrtniku tudi nemogoče zbrisati), ne pa nadrejeno, višjo oz. presežno stopnjo glede na druge piškotke, mi gre termin superpiškotek dovolj mehko v uho, vsekakor pa se zavzemam tudi za bolj slovensko sopomenko nadpiškotek. Počakajmo, kaj bosta prinesla čas in raba.

četrtek, 20. junij 2013

Piškotki in drugo drobno pecivo


© Chocolate Chip
V bližnji in daljni okolici, v službi, na cesti in doma, med sladkosnedci in diabetiki, med otroci ("Mami, jaz bi še enega!") in odraslimi ("Ti prekleti kukiji!") najbrž še nikoli ni bilo toliko govora o tem pri otrocih in odraslih priljubljenem pecivu. No, prava gospodinja in tudi sladkosnedec sicer ločita med keksom in pravim kukijem in celo Oxford English Dictionary priznava, da so definicije za cookie lahko različne: "In Scotland the usual name for a baker's plain bun; in U.S. usually a small flat sweet cake (a biscuit in U.K.), but locally a name for small cakes of various form with or without sweetening." Ker pa tema današnjega pisanja ni pecivo, pač pa zloglasni mišji kakci, ki jih programi in spletne strani puščajo na naših računalnikih in si nas tako zapomnijo za drugič, predvsem pa kmalu o nas vedo več, kot o sebi uspemo kdajkoli (iz)vedeti sami, dodajmo še drugi pomen, ki ga pozna OED že od leta 2001:
Computing. A token or packet of data that is passed between computers or programs to allow access or to activate certain features; (in recent use spec.) a packet of data sent by an Internet server to a browser, which is returned by the browser each time it subsequently accesses the same server, thereby identifying the user or monitoring his or her access to the server. Cf. magic cookie n. Magic cookie is the more usual term in the field of UNIX programming, whilst cookie is prevalent when referring to browsers and the Internet.

Piškotki so se že dalj časa smukali okrog nas kot nekakšni strici iz ozadja, nikoli pa toliko očitni in/ali pomembni, da bi se povprečen uporabnik spleta za njih kaj bolj zanimal. Potem pa bum, bum, bum po njih. Naši varuhi in zakonodajalci so sprevideli zahrbtno naravo piškotkov in možnosti zlorabe ter zato zahtevali njihovo regulacijo, kot že pred tem za ravne kumare in pico iz krušne peči. Nastala je evropska direktiva in članice EU so jo povzele, ene bolj in druge manj striktno in dosledno. Ni ga lepšega, kot ko učenec prekosi učitelja. Pri nas določa recepte za piškotke Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom 1, 31.12.2012). O piškotkih obširno že dalj časa piše Wikipedia, v slovenščini pa so najbolj informativne in zagotovo ta hip tudi najbolj merodajne Smernice Informacijskega pooblaščenca, ki so nastale kot samostojna publikacija in dovolj nazorno ter natančno razjasnjujejo pojav in z njim povezana (tudi pravna) vprašanja, pooblaščenka pa ima tudi posebno piškotkom namenjeno stran z vprašanji in odgovori.

Piškotek, ki smo ga dolgo časa le v skrajni sili in s težavo izustili, ker kuki pač ne gre, se je lepo udomačil in v literaturi smo zabeležili že kopico sestavljenih poimenovanj za različne vrste piškotkov. Mnogi med njimi so pri srcu tudi bibliotekarjem, saj nam (čeprav pogosto na to niti ne pomislimo) pomagajo ugotavljati obisk posameznih spletnih strani in virov, spremljati in analizirati informacijske in iskalne navade oz. vedenje uporabnikov (nekaj je bilo o tem že v objavi Poimenovanja sodobnih uporabnikov knjižnice 2.0), samodejno avtentikacijo in login pri prehajanju med različnimi viri in še kaj.

1st party cookie - lastni piškotek
3rd party cookie - drugi piškotek
advertising cookie - oglaševalski piškotek
authentication cookie - piškotek za overjanje, avtentikacijski piškotek, overitveni piškotek
browser cookie - brskalnik piškotek
cookie - piškotek
HTTP cookie - HTTP piškotek
magic cookie - čudežni piškotek
persistent cookie - trajni piškotek, shranjeni piškotek
secure cookie - varnostni piškotek
session cooki - začasni piškotek, sejni piškotek
supercookie - superpiškotek
tracking cookie - sledilni piškotek
web cookie - spletni piškotek, web piškotek
Zombie cookie - zombi piškotek
Igračkanje z Google Trends izriše spodnja diagrama, ki kažeta pogostost spletnih iskanj po izbranih terminih v zadnjem desetletju. Pri tem je seveda nemogoče razločevati namen oz. interes iskanja (pecivo ali računalništvo), kljub temu pa spodnji diagram omogoča tudi utemeljeno sklepanje o tem.

Globalni splet: Iskanje edninske in množinske oblike besede cookie se pokaže skoraj kot izpis pregleda EKG in pravilnega bitja srca. Izraziti ritmično ponavljajoči se vrhovi so novembra in decembra, manjši pa februarja. Rekel bi, da gre za gospodinje in gospodinjce, ki so iskali recepte ob božiču in za Valentinovo, ne pa uporabnike spleta, ki jih zanimajo računalniški piškotki. Značilno je enakomerno upadanje števila iskanj z edninsko obliko in sočasen porast iskanj z množinsko obliko besede cookie.

Slovenski splet: Brez dodatnega poizvedovanja sceno premalo poznam, da bi lahko argumentiral dva izrazita vrhova oktobra 2004 in avgusta 2005, verjetno imata kaj opraviti z Direktivo EU in našim prvim ZEKom (april 2004). Sicer pa je nekaj podobnosti z globalnim spletom in večjim povpraševanjem v decembrskem času, vendar to ni tako očitno in v pravilnem ritmu. Nedvomno pa smo ponoreli v letošnjem aprilu in maju, ko ne gre več za kulinariko, pač pa za zakonodajo EU in slovensko prilagajanje evropskim direktivam (pridevnik sem namenoma izpustil) in zahtevam ZEKom 1.

sreda, 12. junij 2013

Najboljši blogi "ljubiteljev jezikov" v letu 2013

Blog in bloganje sta dosegla po človeku namenjenih merilih polnoletnost in zapuščata najstniško obdobje. Iz prvotno dnevniku podobnih zapisov navadno osebne narave, ki so pojavu dali ime (ang. web + log, spletni dnevniški zapis, slo. spletni dnevnik), se je razvila vrsta različnih tipov blogov, mnogi med njimi so danes poljudno-informativne, strokovne in tudi znanstvene narave. Zaradi sodelovanja so se oblikovale različne spletne interesne skupnosti kot tematske blogosfere, kjer se srečujejo in povezujejo blogi sorodne vsebine. Ena takih je tudi blogosfera "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers), kjer se blogi posvečajo vsemogočim vprašanjem najrazličnejših jezikov, od poučevanja in prevajanja do slovarjev in strokovne terminologije, jezikovnih značilnosti in posebnosti pa seveda tudi sodobnih tehnoloških rešitev na navedenih področjih. Jezikovni portal bab.la, ki nastaja v štiriindvajsetih jezikih in ponuja za te jezike tudi spletne slovarje in spletno učenje, in jezikovni blog (ki že prerašča v spletni časopis) LexioPhiles sta že petič zapored pripravila odmevno mednarodno tekmovanje Top 100 Language Lovers 2013, v katerem se v štirih kategorijah pomerijo blogi, Facebook in Twitter profili, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju ter podobnim tematikam. V kategoriji strokovnih jezikovnih blogov se je tekmovanja letos prvič udeležil tudi naš blog Bibliotekarska terminologija.

Tekmovanje poteka v treh fazah. Prva faza je postopek nominacije, v katerem avtorji blogov ali njihovi bralci predlagajo bloge za sodelovanje v posameznih kategorijah. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj je bilo prijavljenih skupaj kar 1.024 predlogov za bloge, Facebook in Twitter profile "ljubiteljev jezikov" s celega sveta. Kako lepa "okrogla" številka! V binarnem digitalnem svetu je to ravno 1k (210)! Strokovna skupina izmed predlaganih izbere v vsaki kategoriji najboljših sto, ki se kot nominiranci uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. Veseli smo, da sta se letos med nominirance uvrstila tudi dva slovenska bloga, en prevajalski in Bibliotekarska terminologija, čeprav oba objavljata v slovenskem jeziku (vsi drugi so v enem od svetovnih ali vsaj "velikih" jezikov – predvsem je to angleščina, potem pa še nemščina, francoščina, španščina, portugalščina, poljščina, italijanščina in švedščina).
Druga faza je glasovanje, v katerem bralci na spletu glasujejo za svoje favorite in tako prispevajo del ocene. Za sto nominirancev v naši kategoriji je bilo letos oddanih skupaj kar 10.591 glasov, za vse kategorije pa je glasovalo več kot štirideset tisoč bralcev.
Zadnja faza je strokovno ocenjevanje, ki ga opravi ekipa recenzentov na podlagi presoje izvirnosti in strokovnosti avtorskih prispevkov, vključevanja relevantnih multimedijskih virov in hipermedijskega povezovanja, zastopanja lastnega mnenja avtorjev in interakcije z bralci.
V skupni konkurenci te mednarodne pisanojezične tisočerice se slovenska bloga žal nista uvrstila med prvih sto v skupni konkurenci niti med petindvajset najboljših blogov.


Sto najboljših v skupnem seštevku:
blogi, Facebook in Twitter profili
 

Petindvajset najboljših blogov


Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

nedelja, 09. junij 2013

Blog, post in objava

Blog, post in objava


© Rank Position – Affiliate Marketing

O blogih, bloganju, blogarjih, objavah in nekaterih drugih s to tematiko povezanih terminih sem pred časom tukaj že razpredal v zapisu Blog, spletnik, spletnikar in spletična. Od takrat se na tem področju res ni kaj prida spremenilo, zato ni posebnega razloga, da bi o tem ponovno pisal. Novo je morebiti le to, da se besede blog, bloganje, blogati in bloger (vendar brez sopomenske oblike blogar) že pojavljajo v letošnjem Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (ZRC SAZU 2013), ki (bog pomagaj!) omenja tudi baročno zvezo medomrežna knjigarna. Vzpodbudila pa me je objava (ang. post) na blogu italijanske terminološke kolegice Licie Corbolante, ki opozarja na staro in nikoli povsem preseženo napačno sinonimno rabo terminov blog in post tako v angleščini (o tem piše npr. tudi The Economist v svoji rdni jezikovni kolumni) kot tudi v jezikih, ki so angleška izraza neposredno prevzeli. Termin "blog" se namreč celo med pisci blogov pogosto napačno uporablja tudi za poimenovanje posamezne objave na blogu (ang. post), kot. npr. "Ta teden sem napisal že tri bloge" (pravilno: Ta teden sem napisal že tri objave). Ob tem še opozorilo, da sta v angleščini tako blog kot post lahko bodisi samostalnik ali pa tudi glagol:

Angleško:Slovensko:
blog  

blog -a spletno mesto s prispevki, članki, mnenji, ki jih en avtor ali več avtorjev objavlja kot dnevnik in jih bralci
lahko komentirajo; sin. spletni dnevnik, spletnik
blogblogati -am urejanti, pisati in komentirati blog, bloge; sin. spletnikovati (redko)
postobjava -e prispevek, članek, mnenje, objavljen na blogu, forumu
post  

objaviti -im oddati, dati v javnost prispevek, članek, mnenje na blogu, forumu ("póstati" je seveda povsem neustrezno
tudi v najbolj domačem žargonu)

Prikaz iskanja teh terminov po slovenskem spletu zadnjih devet let (z uporabo orodja Google Trends):
Največ zanimanja je bilo za blog z izrazitim vrhom leta 2007, ko je bloganje zajelo Slovence, potem pa se je povpraševanje ustalilo na srednji vrednosti. Pogostost iskanja besede post ni povsem realna, saj lahko pomeni "post" v angleščini marsikaj in vemo, da poteka po slovenskem spletu iskanje tudi z uporabo angleških ključnih besed; zato tudi slovenske objave v prikaz nisem vključil. Pogostost iskanj abesed blogger, bloger, blogar je bilo na primerljivi in nizki ravni brez večjih nihanj.


Poenostavljen slikovni slovarček bloganja: Kaj je kaj?
© Wrong Hands

nedelja, 02. junij 2013

M-knjižnica?


© Mobile technologies in libraries
Prikaz množičnega rojevanje novozloženk s predponama e- in i- (objavi E-karsižebodi in I- kot "internetni") nadaljujem tokrat s črko m-, ki označuje z mobilno tehnologijo povezana orodja in dejavnosti. Mobilna tehnologija je vplivala na mnoga področja našega življenja in jih že tudi temeljito spremenila. Zaradi nje se drugače obnašamo, delamo, komuniciramo, učimo in zabavamo. Z manjšim zamikom so te spremembe zaznamovale tudi delovanje knjižnic, čeprav tega pri nas (skoraj) še ne čutimo. Že leta 2007 je zelo uspešno potekala mednarodna konferenca M-Libraries (lani septembra je bila že četrtič, naslednja pa bo maja 2014) in od takrat so knjižnice marsikje po svetu dosegle velik napredek pri izkoriščanju teh tehnologij za izboljšanje svojih storitev in približevanje knjižnice željam in potrebam, predvsem pa načinu življenja svojih uporabnikov. Vzniknili so veliki nacionalni projekti in obsežni programi posameznih večjih knjižnic ali univerz kot je npr. The M-Library Project - UK academic libraries going mobile. Z razvojem in vse večjo (tudi cenovno) dostopnostjo mobilne tehnologije ter njenim že skoraj neobhodnim vključevanjem v vsakdanje življenje so tudi knjižnice iskale in seveda našle inovativne načine za podporo svojih ključnih funkcij. Knjižnica nudi v tem primeru uporabnikom poleg klasičnega tudi mobilno spletišče, ki omogoča dostop do najpomembnejših virov in storitev, in je optimizirano (tj. uporabniško prijazno) za uporabo z iPhonom, iPodom in drugimi pametnimi telefoni ter mobilnimi napravami, ki lahko dostopajo do spleta. Mobilno spletišče knjižnice omogoča predvsem:
  • Dostop do knjižničnih storitev in virov v najširšem smislu
  • Poizvedovanje v knjižničnem katalogu
  • Dostop do spletnih časopisov in elektronskih knjig
  • Poizvedovanje po nekaterih podatkovnih zbirkah – ti. mobilne zbirke, ki so tudi same prilagojene za dostop z mobilnimi napravami
  • Pregled najpomembnejših informacij o knjižnici in njenem delovanju
  • Pregled svojega uporabniškega računa ("Moja knjižnica"), rezervacije in podaljševanje roka izposoje
  • Uporabo podatkov (predvsem krajša besedila in URL naslove spletnih virov) s QR kodo
  • Vse to lahko knjižnica pospešuje tudi z izposojo mobilnih naprav
Nivo in obseg funkcionalnosti mobilnih storitev sta odvisna od uporabnikove povezljivosti (hitrost in kakovost povezave ter zmožnost prenosa večjih količin podatkov) in zmogljivosti uporabljane mobilne naprave (med drugim najpogosteje tudi velikost in ločljivost zaslona). Ob tem je treba poudariti, da mobilne aplikacije niso vezane samo na uporabo elektronskih virov, temveč lahko koristno posegajo tudi na področje tradicionalnega delovanja knjižnice in uporabe tiskanih virov (primer prikazujeta spodjna videoposnetka – iskanje tradicionalnega knjižničnega gradiva in njegove lokacije v knjižnici). O prilagajanju knjižničnih storitev in dostopanju do informacij z mobilnimi napravami je na spletu dovolj zanimivih in kakovostnih objav (pri nas npr. Mandelj, T.: Mobilne aplikacije za dostop do e-revij), obstaja že temu namenjen specializirani wiki in za pokušino dovolj obsežen seznam mobilnih vmesnikov, knjižničnih katalogov in specializiranih aplikacij v knjižnicah. Ob tem se pojavlja kopica terminov, opredeljenih s pridevnikom "mobilni", ki ga včasih zamenja m- (najpogosteje v povezavi s "knjižnica"):

mobile access - mobilni dostop
mobile application - mobilna aplikacija
mobile computimg - mobilno računalništvo
mobile database - mobilna (podatkovna) zbirka
mobile device - mobilna naprava
mobile interface - mobilni vmesnik
mobile internet - mobilni internet
mobile jargon - mobilni žargon
mobile learning - mobilno učenje
m-library - m-knjižnica
mobile library - 1. potujoča knjižnica 2. mobilna knjižnica
mobile phone - mobilni telefon, mobilnik, prenosni telefon
mobile service - mobilna storitev
mobile site - mobilno spletišče
mobile technology - mobilna tehnologija

Opozoriti je treba, da je termin mobile library v angleščini že "zaseden" s pomenom potujoča knjižnica, zato si utegne tradicionalni knjižnični uporabnik še vedno predstavljati avtobus s potujočo knjižno zbirko oz. izpostavo svoje lokalne knjižnice na kolesih. Ta pomen se sedaj z naraščajočo prisotnostjo in uporabo vseh vrst prenosnih, to je mobilnih, komunikacijskih naprav od pametnih telefonov do dlančnikov, tablic in tudi e-bralnikov spreminja. Knjižnice intenzivno proučujejo nove metode in poti za omogočanje dostopa ter uporabo svojih storitev in informacijskih virov na teh napravah tako, da so uporabniku na razpolago dobesedno vedno in povsod. Pri tem gre lahko za enostavno informiranje s pomočjo kratkih sporočil (SMS), brskanje po katalogu ali zahtevnih podatkovnih zbirkah in seveda tudi dostop do integralnih besedil člankov in celo elektronskih knjig. Vse to pokriva angleški termin m-library, za katerega v slovenščini najbrž ne bi bil greh uporabiti m-knjižnica.


Mobilna spletišča treh knjižnic, prikazana na treh mobilnikih različne kakovosti in zmogljivosti.


QRC zapis z URL naslovom te objave na blogu.

 


QRC koda z besedilom iz zaključka te objave:
"Vse to pokriva angleški termin m-library, za katerega v
slovenščini najbrž ne bi bil greh uporabiti m-knjižnica."


CU Boulder Mobile Library Informational Video


CU Boulder Libraries: Mobile Resources

nedelja, 26. maj 2013

Trendi – kaj iščemo po spletu?


© MateMedia
Založniki so že od nekdaj hoteli vedeti, katere časopise beremo in katere rubrike v njih nas najbolj pritegnejo, kakšne knjige beremo, kateri TV program in kakšne oddaje gledamo, ali hodimo v kino in kateri film nam je bil v zadnjem letu najbolj všeč, kateri politik ima največjo plešo in katera političarka najlepše noge . . . Pred časi je bilo treba bežati pred anketarji s šopom vprašalnikov v rokah na Tromostovju, še danes pa se napadalno oglašajo po telefonu in morijo navadno prav takrat, ko po napornem dnevu mnogo prepozno bašemo vase trdo prisluženo kosilo. Danes nam, tudi navadnim smrtnikom, na nekatera od teh vprašanj v trenutku ponudijo odgovor sodobna spletna orodja. Eno takih je Google Trends (Wikipedia), javno dostopno spletno orodje, ki na podatkih iskalnika Google kaže, kako pogosto je bil v iskanjih določen izraz uporabljan glede na število vseh iskalnih izrazov v določenem časovnem obdobju na celotnem spletu ali na določenem geografskem območju. Rezultate prikaže v grafu, kjer predstavlja ena os čas (najstarejša letnica je lahko 2004), druga pa pogostost uporabe nam zanimivega izraza na celotnem spletu, v posamezni državi ali mestu. Omejitev glede na jezik je problematična, kar izpostavljajo tudi avtorji orodja. Še bolj zanimivo pa je, da je mogoče v istem grafu primerjati relativno pogostost uporabe do petih iskalnih izrazov. Precej natančna časovna opredelitev in vzorčni primeri krajših citatov iz objavljenih dokumentov omogočajo dokaj jasen vpogled v nekatera svetovna ali lokalna dogajanja, ki so sprožila večje zanimanje oz. pogostejša iskanja po določenem popularnem izrazu ali imenu. V nadaljevanju je nekaj primerov iz globalnega in slovenskega spleta kot jih vidi Google Trends.

Globalni splet: Primerjava pogostosti iskanja po danes tako modernih izrazih. Ob njihovem prihodu je večina iskanj uporabljala "discovery service" oz. nekaj manj "discovery tool", njuna raba pa se je po začetnem bumu z leti nekoliko zmanjšala. "Discovery solution" se začne pojavljati v iskanjih šele konec leta 2006, vendar je zanimanje zanj od takrat skoraj ves čas enako.

Globalni splet: Zanimanje za Afganistan je bilo ves čas občutno večje od zanimanja za Slovenijo in kulminira s pošiljko ameriških čet decembra 2009. Slovenijo so iskali mnogo manj, vendar dokaj konstantno, izjemno pa smo postali zanimivi junija 2010, ko smo Afganistan v iskanjih po Googlu prekosili skoraj za sto odstotkov! Zakaj??? Odgovor je enostaven: Dogajala se je najpomembnejša postranska stvar – nogometno svetovno prvenstvo v Južni Afriki. Ko so tiskovne agencije objavile "Slovenia is the fifth smallest nation by population ever to play in a World Cup", večina navijačev ni imela pojma ne kje ne kdo smo. Zato so poguglali.

Slovenski splet: Leta 2004 (do koder segajo podatki) je bilo več kot dvakrat toliko iskanj po besedi COBISS kot po knjižnici. Z leti se je trend iskanj z nekaterimi nihanji po enem izrazu zmanjševalo in po drugem povečevalo, dako da je danes število iskanj izenačeno. Proučevanje vrhov bi verjetno pokazalo sovpadanje interesa z določenimi dogodki in objavami dokumentov.

Slovenski splet: Regionalna porazdelitev iskanj. Zanimivo je, da je COBISS najbolj zanimal uporabnike spleta v (po pogostosti) Kopru, Ptuju, Ljubljani, Novem Mestu in Kranju, knjižnica pa v Velenju, Kranju, Novem Mestu in Celju, šele nato v Ljubljani in Kopru.

Slovenski splet: Zanimanje za znano Slovenko kaže izrazita nihanja oz. veliko zanimanje v času določenih dogodkov: februar 2008 (začetek slovenske "vojne proti tajkunom"), avgust 2010 (odkrivanje nepravilnosti v podjetju in odstop direktorice) ter prava medijska eksplozija te dni sredi maja . . .

Globalni splet: Zanimanje za Eurovision že leta pulzira in riše pravilno krivuljo kot EKG. V zimskem času zanimanje nekoliko poraste ob nacionalnih izborih, potem eksplodira aprila in maja, ko veliki dogodek poteka, čez leto pa le tu in tam kdo išče rezultate ali katero od pesmi. Po besedi Eurosong skoraj ni iskanj.


© Masslive.com
Globalni splet: Zanimanje za najbolj znano Slovenko, našo Tino. Prvo veliko povpraševanje svetovne javnosti ob njenem bliskovitem vstopu v svetovno elito in zmagah v veleslalomu in super veleslalomu leta 2005, sledi februar 2010 z Olimpijskimi igrami in seveda letošnji zaključek svetovnega pokala (pogosto v povezavi z Lindsey Vonn in njeno poškodbo). Absoluten vrh zanimanja svetovne javnosti zanjo je januarja 2012 in sovpada z njeno protestno gesto proti "vmešavanju" švicarske ekipe in FIS v njeno smučarsko spodnje perilo (Google Trends omogoča tudi vpogled v nekatere citate, dostopni so na izpostavljenih črkah).

sreda, 22. maj 2013

Glasujte za slovenski blog

Jezikovni portal bab.la in jezikovni blog LexioPhiles že nekaj let zapored pripravljata odmevno mednarodno tekmovanje blogov, Facebook in Twitter profilov, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju in podobni tematiki. Te dni poteka ocenjevalni postopek za letošnji laskavi naziv najboljših blogov s tega strokovnega področja Top 100 Language Lovers 2013. Skozi začetni del tekmovanja in izbora se je uspešno prebil med izbrane nominirance in tako uvrstil med vodilno stotnijo tudi naš blog Bibliotekarska terminologija kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih svetovnih jezikov. Nadaljnji postopek izbire najboljših predvideva še glasovanje bralcev in strokovno ocenjevanje recenzentov.

Spletno glasovanje bralcev se je danes začelo in bo potekalo od 22. maja do vključno 9. junija 2013. Vabimo vas, da tudi vi s svojim glasom podprete blog Bibliotekarska terminologija in tako pripomorete k čim boljši uvrstitvi slovenskega bloga v močni mednarodni konkurenci. Glasuje lahko kdor koli, vendar samo enkrat (žirija bo ponovljene glasove (podvajanje IP naslova) izločila iz postopka). Za glasovanje najprej kliknite na spodnji "volilni gumb" in v prikazanem abecednem seznamu izberite okence ob imenu Bibliotekarska terminologija (15. po vrsti), ob kliku nanj se vam bo pokazalo potrdilo, da je bil glas sprejet. Potem se vam lahko samo še najlepše zahvalim!

Vote the Top 100 Language Professional Blogs 2013
Glasovalni gumb

četrtek, 16. maj 2013

Narekovaji, navednice


© romy.tetue.net
Predstavitev nekaterih posebnih besedilnih znakov (Kako se imenujejo nekateri znaki in Oklepaj, uklepaj in zaklepaj) nadaljujemo z narekovaji. Narekovaj (redkeje navednica) je navadno dvodelno ločilo, s katerim zaznamujemo dobesedni navedek premega govora ali druge navedke kot so citati, naslovi, imena, ali dajemo besedam poseben, pogosto pomenljiv pomen.

V slovenščini uporabljamo več tipov narekovajev, včasih so o tem odločali tipografi, danes pa nam njihovo obliko pogosto diktirajo kar nastavitve urejevalnika besedil ali urednikova navodila avtorjem za pripravo in oblikovanje besedila članka, npr.: Quotation marks: « » (double angles). Pri nas najpogosteje uporabljamo naslednje narekovaje:

dvojni spodaj – zgoraj, standardni dvojni zgornji-spodnji narekovaj           „Abcde”
enojni spodaj – zgoraj, standardni enojni spodnji-zgornji narekovaj           ‚Abcde’
dvojni srednji, usredinjeni dvojni narekovaj           »Abcde«
enojni srednji, usredinjeni enojni narekovaj           ›Abcde‹
dvojni zgornji narekovaj           "Abcde"
enojni zgornji narekovaj           'Abcde'
Pravila rabe narekovajev so v nekaterih jezikih lahko tudi drugačna, značilna je npr. tipična različna usmerjenost t.i. usredinjenega dvojnega narekovaja v francoščini (puščice kažejo navznoter) in angleščini (puščice kažejo navzven) ter posledično v mnogih drugih jezikih, ki so se zgledovali po enem ali drugem primeru. V nadaljevanju sledi izbor nekaterih narekovajev z angleškimi in slovenskimi poimenovanji.

Slovensko
Znak
Angleško
Sopomenke
  dvojni narekovaj
" "
  double quotes   
  dvojni narekovaj
« »
» «
  guillemets
  double angle quotes
  angular quotes
  usredinjeni dvojni narekovaj
  francoski narekovaj
  usredinjeni dvojni narekovaj
« »
» «
  guillemets
  double angle quotes
  angular quotes
  dvojni narekovaj
  francoski narekovaj
  francoski narekovaj
« »
» «
  guillemets
  double angle quotes
  usredinjeni dvojni narekovaj
  dvojni narekovaj
  enojni narekovaji
'
  single quote   
  narekovaj
"
  quotes   
  odprti dvojni narekovaj
  left double quotation mark   
  odprti enojni narekovaj
  left single quotation mark   
  odprti narekovaj
«
  left double angle quote
  left-pointing double angle quotation mark
  
  spodnji narekovaj
  baseline double quote   
  zaprti dvojni narekovaj
  right double quotation mark
  right-pointing double angle quotation mark
  
  zaprti enojni narekovaj
  right single quotation mark   
  zaprti narekovaj
»
  right double angle quote   
  levi francoski narekovaj
«
  left-pointing double angle quotation mark
  left double angle quote
  
  desni francoski narekovaj
»
  right-pointing double angle quotation mark
  right double angle quote
  

Narekovaji v znakovnem jeziku ASL
Vir: Signing Savvy

Narekovaj, citat v znakovnem jeziku ASL
Vir: ASLU - American Sign Language University

nedelja, 12. maj 2013

Bibliotekarski terminološki slovarji z vmesnikom ASPplus

V začetku meseca maja so pri Amebisu dali v uporabo nov vmesnik za delo s slovarji na portalu Termania. Vmesnikoma Termania za Android in Termania za iPhone so dodali še vmesnik za operacijski sistem Windows, ki pa so ga zaradi povsem marketinških razlogov in v spomin na predhodne Oknom namenjene aplikacije poimenovali ASPplus. Začetna in javnosti že dostopna različica aplikacije ASPplus (beta) vsebuje ta hip 35 slovarjev, ki se ponašajo s preko 1,67 milijona gesel, vendar se seznam slovarjev dinamično spreminja, saj stalno dodajajo nove slovarje – po lanskih izkušnjah v povprečju več kot en slovar mesečno. Poleg splošnih slovarjev za nekaj jezikov so vključeni tudi terminološki slovarji, ki pokrivajo specifična področja, na primer slovarji s področja medicine, biologije, poslovnih ved, avtomobilizma … dva sta seveda tudi bibliotekarska. Vsi slovarji v paketu ASPplus so, podobno kot na spletni Termanii, trenutno brezplačni in prosto dostopni, odvisno od želja in zahtev založnikov pa bodo nekateri slovarji lahko sčasoma tudi plačljivi, zato že razvijajo rešitev, ki bo to omogočala na vseh Amebisovih vmesnikih. Pričakujemo, da bodo kmalu na voljo tudi različice ASPplus za pametne mobilnike in tablice.

ASPplus vsebuje nekatere nove funkcionalnost, ki smo si jih mnogi želeli že na Termanii, pa jih tam za zdaj še ni. Za lažje in hitrejše iskanje si lahko uporabnik programa ASPplus pomaga z enostavno nastavljivimi trenutnimi ali trajnimi filtri, s katerimi izbere in določi, po katerem slovarju (katerih slovarjih) želi iskati.

     
Malo nostalgije za tiste, ki ste uporabljali Amebisove slovarje starejših verzij in na starejših operacijskih
sistemih. Levo spodaj Windows95 na še vedno delujočem prenosniku Toshiba Satellite iz tistih časov.
Slovar slovenskega knjižnega jezika je prišel na enajstih 3,5" disketah, treba ga je bilo namestiti
na računalnik, potem pa je "delal ko šus".

Stara knjižna polica in najnovejša ikona za ASPplus.

Bibliotekarski terminološki slovar v okolju ASPplus (beta).

Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije v okolju ASPplus (beta).