četrtek, 24. oktober 2013

Do kod naj sega besedotvorna fantazija ?


© Musings of a Corporate Consigliere
Po dokaj dolgem po(l)letnem odmoru, ki pa ni posledica (samo) lenarjenja, začnimo terminološko jesen s čim lažjim in ne preveč problematičnim. Tega je dovolj in preveč na zalogi za kasneje! Pisanja se je še toliko laže lotiti, ker je današnja zadeva resna in komična hkrati, pa še sosedom se je lažje smejati kot samemu sebi. Slaba tolažba, saj se je nekaj podobnega pred časom dogajalo tudi pri nas, a o tem na koncu sestavka.

Nedavno tega je (konec septembra in v začetku oktobra ob Evropskem dnevu jezikov) potekal čisto pravi javni razpis Kulturnega centra Novi Sad in Javnega komunalnega podjetja "Informatika" za novo besedo, ki bi v srbskem jeziku nadomestila tujki "digitalizacija" in "digitalno". Konkurz je potekal v maniri evrosongov in nacionalnih talentov, zato rezultat seveda ni mogel izostati. Na veliko veselje enih in zaprepadenost ter zgražanje drugih je kot najboljši prispeli predlog zmagala beseda "ubrojčavanje". Po navodilih razpisne komisije naj bi se besede v začetku, dokler se ne primejo, uporabljale vzporedno ("Novi pojam će u prvobitno biti korišćen u zagradi nakon postojećeg digitalizacija (ubrojčavanje), digitalizovano (ubrojčano), digitalno (brojčano), digitalizovati (ubrojčavati ili ubrojčati, u zavisnosti od glagolskog vida"). Sama zmagovalna beseda in seveda tudi način "izbiranja" novih izrazov sta povzročila v javnosti nemalo nemira in razprav, za okus navajam samo objavo in komentarje za Radio 021 in članek v rumenem tisku. Vse skupaj se je preselilo tudi na družbena omrežja, kjer seveda prevladujejo šale in norčevanje (npr.: "Ako je srpska reč za digitalizaciju ubrojčavanje, onda bi hard disk mogao biti čvrsnik" ali namig na potencirano jezikovno izvirnost sosedov "zajebali smo i Hrvate"), za nameček pa je začinjeno še s sumom oz. očitkom, da so na vodilnih položajih institucij, ki sta vse skupaj zakuhali, simpatizerji oz. nastavljenci politične organizacije Treća Srbija (ki je sredi oktobra postala stranka). Vihar ni mogel mimo televizije, ki je (na srečo) povabila na pogovor tudi strokovnjake jezikoslovce.


RTVojvodine - Intervju z jezikoslovko prof. Svenko Savić

Večina narodov je besede digital, digitize, digitization prevzela in bolj ali manj prilagodila rabi svojega jezika, kot smo tudi mi povsem posvojili digitalen, digitalizirati, digitalizacija. Ena redkih izjem so Francozi, ki so že zgodaj uveljavili svoje iz besede števka (digit) izpeljane oblike. Teh se trdno, dosledno in brez sramu oklepajo in niti na misel jim ne pride, da bi se jim odpovedali.

numériquedigitalen, elektronskinpr. catalogue numérique
numériserdigitalizirati
numérisateur, numériseurskener
numérisationdigitalizacijanpr. numérisation de livre
numérisédigitalen, elektronski

Pa nazaj v Slovenijo. Tudi mi imamo talente in tudi mi imamo natečaje za najboljšo besedo. Leta 2012 so bili ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, v Atriju ZRC razglašeni trije zmagovalni glagoli za prostovoljstvo, ki jih je v okviru natečaja Bodi UP! Slovenska filantropija iskala skupaj z mladimi in širšo javnostjo. Prispela je kar pisana rešta 369 predlogov (večina se jih začne s črko d, meni so zelo všeč npr. dobroveziti, brezdenariti, dašdobiti, ejtučositi . . .), ki jih je žirija ocenila takole: "Zbirka prispelih glagolov kaže izjemno raznolikost v ubesedovalnem procesu, preizkušanje v jezikovni ustvarjalnosti, pravi mavrični lok prizadevanja mladih v iskanju vsebinsko čim bolj povednih, izrazno zanimivih in obenem izvirnih glagolov za prostovoljstvo" . . . V svojem govoru ob razglasitvi zmagovalnih glagolov je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prof. dr. Marko Snoj, pozdravil vse starše in botre nove besede, ki bo odslej naša skupna. »Uporabljajmo jo in jo imejmo radi. Ker je tudi naš inštitut eden njenih botrov, jo v življenje pospremljamo z uvrstitvijo v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, kar že skoraj zagotavlja njeno pojavitev v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Besedi želim tako kot Tinkara in Rožle Kekcu: Srečno!« (Vir: Slovenija prostovolji!). Beseda je čisto zares našla svoj prostor pod soncem in jo prav zares najdemo v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (2013).

O tem se je takrat v svojem Jezikovnem kotičku časopisa Misli slovensko razpisal tudi dr. Marko Stabej (Iskanje najdenega glagola), o tvorbi novih besed pa zaključil: " . . . naredimo jih takrat, ko se nam zdi, da jih res potrebujemo. Bodisi zaradi večje natančnosti poimenovanja bodisi zaradi boljše izraznosti, zaradi veselja nad novim ali naveličanosti s starim … če bodo besede dobre, se bodo prijele – in našle bodo tudi pot v slovar. Ko bi le našel dober sodobni slovar slovenščine pot do nas!

Janez Vesel Koseski
Vir: Wikipedija
Janez Vesel Koseski: Kdo je mar?
Kmetijske in rokodelske novice
v sredo 5. Velikega serpana 1846, List 31

Vir: dLib.si
"Koseskizmi" in "gromovniška" poezija slavljenega Jovana/Janeza Vesela Koseskega so bili vedno hvaležen predmet kritik, smeha in zabavljanja vse od Levstika do danes.

3 komentarji:

  1. Super, da je blog(er) spet nazaj! Lep začetek šolskega leta s humornim zapisom!I

    OdgovoriIzbriši
  2. Nobena skrajnost ni dobra, tudi jezikovni purizem ne!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. O enem od nevarnih vidikov purizma piše tudi hrvaška jezikoslovka Snježana Kordić v knjigi "Jezik i nacionalizam" (Durieux 2010), tukaj pa intervju z njo - Gdje je prisutan jezični purizam, prisutan je i nacionalizam.

      Izbriši

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.