tag:blogger.com,1999:blog-55982730925898056052024-02-08T08:39:22.984+01:00Bibliotekarska terminologijaRazmišljanja in klepet o terminoloških vprašanjih bibliotekarstvaJanezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.comBlogger245125tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-11952660574168310472018-12-31T16:13:00.000+01:002018-12-31T16:32:40.295+01:00Prijetne praznike in srečno, zdravo ter uspešno 2019!<link href='http://fonts.googleapis.com/css?family=Satisfy' rel='stylesheet' type='text/css'>
<p>
<table border="0" width="900">
<tr><td>
<table border="0" align="left">
<tr><td>
<center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/colomba.jpg?attredirects=0" width="400">
<p>
<font size="-2">Pablo Picasso, 1961.</font>
</center>
</td><td width="20"> </td><td>
<font face="Satisfy" size="5" color="LightSlateGray">
Drage prijateljice in prijatelji, <p>
kolegice in kolegi, znanke in znanci, <p>
želim vam vesele praznike in prijetno ter <p>
do vseh okrog nas prijazno leto <font color="goldenrod"><b>2019</b></font>, <p>
naj bo uspešno, polno prijateljstva in ljubezni, <p>
sreče, razumevanja in strpnosti. <p>
Bodite zdravi!
<p>
<center><font color="goldenrod" size="6"><b>Srečno!</b></font></center>
<p>
</font>
</td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-41589797621656589552018-11-29T22:45:00.000+01:002018-11-29T22:54:35.603+01:00Digitalna hramba<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/digital preservation day.jpg" hspace="10" width="250" align="left">
<table border="0" width="700" align="center">
<tr><td>
<font size="3">
Vsak dan je kak <a href="http://www.un.org/en/sections/observances/international-days/" target="_blank"><b><i>svetovni dan</i></b> ali <b><i>mednarodni dan</i></b></a> tega ali onega, vode ali zraka, zemlje ali gozda, ptičev ali čebel, medvedov ali sreče, starih ali mladih, zdravja ali katere od neštetih bolezni . . . Letos je 29. november <b>svetovni dan digitalne hrambe</b>, bolj znan kot <a href="https://www.dpconline.org/events/world-digital-preservation-day" target="_blank"><b>World Digital Preservation Day</b></a>, ki širom sveta združuje posameznike in institucije v prizadevanjih za trajno ohranjanje digitalnih stvaritev. Ob tej priliki izpostavljajo svoje vsakodnevne tekoče dejavnosti in tudi večje skupne projekte na tem pomembnem, pogosto preveč zapostavljenem področju varovanja človekove kulturne in znanstvene dediščine. Na tak dan se ponuja tudi sijajna priložnost za popularizacijo in dvig ozaveščenosti javnosti o pomenu digitalne prezervacije gradiv, ki bi sicer propadla in bi jih nepovratno izgubili, in dragocenem ohranjanju dostopnosti do pomembnih informacij, ohranjenih v digitalni obliki. Nosilec dejavnosti je
<a href="https://dpconline.org/about" target="_blank"><b>Digital Preservation Coalition (DPC)</b></a>, leta 2001 ustanovljena neprofitna organizacija, ki jo sestavljajo najvidnejše britanske knjižnice in arhivi, z namenom globalnega ohranjanja digitalnega "spomina in znanja". Njihovo delovanje sega na vse kontinente z vzpodbujanjem in povezovanjem aktivnosti na področju oblikovanja in ohranjanja digitalne dediščine prihodnjim generacijam. Vrhunec bo letošnji svetovni dan digitalne hrambe dosegel na spektakularni podelitvi posebnih nagrad, imenovanih <a href="https://dpconline.org/events/digital-preservation-awards" target="_blank"><b>Digital Preservation Awards</b></a>, v Amsterdamu. Novice s področja delovanja DPC so sproti objavljene na Twitterju, označene s ključnikoma <a href="https://twitter.com/hashtag/wdpd2018?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Ehashtag" target="_blank"><b>#WDPD2018</b></a> in <a href="https://twitter.com/hashtag/dpa2018?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Ehashtag" target="_blank"><b>#DPA2018</b></a>.
<p>
Poleg klasičnega arhiviranja poslovne dokumentacije in drugih pomembnih dokumentov, ki ga arhivi v tradicionalni obliki vestno in po natančno določenih procedurah in predpisih izvajajo že stoletja vse od antike, so se v digitalni dobi pojavile še nove oblike ohranjanja raznovrstnega digitalnega gradiva, vse od elektronskih varnostnih kopij, ki jih izdelujejo iz delovnega gradiva institucije in tudi posamezniki, ki kaj dajo na varnost svojih podatkov, pa vse do <b>trajnega ohranjanja digitalnih virov</b> kot dediščine za naše zanamce. Pri slednjem je pomembno zagotavljanje ustreznih digitalnih kopij (če je potrebno, tudi z digitalno pretvorbo iz analogne oblike), časovno praktično neomejeno hrambo z zagotavljanjem neokrnjene kakovosti, potem pa še zagotavljanje dostopnosti ozroma uporabe podatkov. V ta dogajanja vse pogosteje in vse bolj intenzivno vstopajo tudi knjižnice.
<p>
V različnih kontekstih se za poimenovanje teh postopkov v slovenščini uporablja več različnih terminov, ki niso povsem istopomenski (o tem kaj več v kateri od naslednjih objav), npr. trajno elektronsko arhiviranje, dolgodobno elektronsko arhiviranje, trajno ohranjanje digitalnih virov, elektronska hramba, dolgoročna elektronska hramba, digitalna prezervacija, digitalna hramba in še kaj. V bibliotekarski literaturi zasledimo termina <b>elektronska hramba</b> in <b>digitalna hramba</b>, okviru dokumentov EU pa se je v slovarju <a href="https://iate.europa.eu/search/standard/result/1543525459366/1" target="_blank"><b>IATE</b></a> ustalil samo termin <b>digitalna hramba</b>. Poglejmo, kako temu rečejo v nekaterih evropskih jezikih:
<p>
</font>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="350" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="70">angleško </td><td> digital preservation </td></tr>
<tr><td width="70"> belorusko </td><td> лічбавае захаванне </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> цифровото съхранение </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> uchovávání digitálních záznamů </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> digital bevaring </td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> digitaalarhiivindus </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> digitaalinen säilyttäminen </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> conservation numérique, préservation numérique </td></tr>
<tr><td>grško</td><td> ψηφιακή διατήρηση</td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> digitalno očuvanje </td></tr>
<tr><td width="70"> irsko gelško </td><td> caomhnú digiteach </td></tr>
<tr><td>islandsko </td><td> stafræn varðveisla</td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> conservazione digitale </td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> preservació digital </td></tr>
<tr><td>latovsko</td><td> saglabāšanā digitālā veidā </td></tr>
<tr><td>litovsko</td><td> skaitmeninis išsaugojimas </td></tr>
</table>
</td><td width="5"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="70">madžarsko</td><td> digitális megőrzés</td></tr>
<tr><td>makedonsko</td><td> дигиталното зачувување </td></tr>
<tr><td width="70"> malteško </td><td> konservazzjoni diġitali </td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> digitale Bewahrung, elektronische Archivierung, elektronische Langzeitarchivierung </td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> digitale bewaring </td></tr>
<tr><td>norveško </td><td> digital bevaring </td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> ochrona zasobów cyfrowych </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> preservação digital </td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> conservare digitală </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> электронное архивирование </td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> digitálne uchovávanie </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> digitalna hramba </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> дигитално чување, digitalno čuvanje </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> preservación digital </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> digitalt bevarande </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> цифрове збереження </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
</td></tr>
</table>Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com8tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-8163421051893202772018-10-26T10:07:00.000+02:002018-10-26T15:10:13.895+02:00Zvonki Leder v slovo<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Zvonka-2.jpg" width="300" align="left">
<p> <p> <p> <p> <p>
<b>Zvonka Leder Mancini</b><br> 12. februar 1931, Vrnjačka Banja <br> 18. oktober 2018, Ljubljana
<br>
<table border="0" width="770" align="center">
<tr><td>
<font size="3">
<p>
Trajno nam ostajajo v spominu razgledani strokovni kolegi, s katerimi je bilo lepo sodelovati, živahno razpravljati in skupaj dosegati zastavljene cilje, še toliko bolj, če smo se od njih učili in so nam utirali pot ter nas usmerjali v strokovno življenje, in seveda prijetni prijatelji, s katerimi smo preživeli nepozabne trenutke. Ona je bila vse to in take se je bomo spominjali. Občudovanja vredna kolegica in nasmejana prijateljica, ki je bil vedno pripravljen prisluhniti in pomagati, ob tem pa posredovati svoje neizmerno znanje z nam premalo znanega sveta slovaropisja in terminologije. Odslej bo z nami samo še v srcih in lepih spominih. Pred nekaj dnevi nas je v svojem 88. letu za vedno zapustila.
<p>
Zvonka Leder Mancini je bila diplomirana slavistka, ki je posvetila svoje življenje slovarjem, predvsem terminološkim, in vzgoji ter usmerjanju tistih, ki jih sestavljajo. Tri desetletja je bila zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovža ZRC SAZU, kjer je bila nekaj let tudi pomočnica upravnika inštituta, sicer pa pomočnica predsednika Terminološke komisije in vodja Sekcije za terminološke slovarje. Po upokojitvi leta 1994 je vztrajno in neutrudno še naprej sodelovala pri številnih terminoloških slovarjih kot zunanja sodelavka. Od vsega začetka je sodelovala pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika v segmentu strokovnega izrazja, pri čemer je usklajevala strokovno delo več kot stotih strokovnjakov za različna strokovna področja. Pri četrti in peti knjigi SSKJ je bila tudi članica glavnega uredniškega odbora za terminologijo. Pri delu za SSKJ si je pridobila neprecenljivo bogate izkušnje, ki jih je kot jezikovna in leksikografska sodelavka uveljavljala pri nastajajočih strokovnih slovarjih na različnih področjih. Iz tega dela je izšlo tudi večje število referatov na domačih in mednarodnih posvetovanjih in internih priročnikov za delo redaktorjev. Za svoje strokovno in organizacijsko delo je prejela tudi visoko državno priznanje.
<p>
Kot leksikografska svetovalka ali sourednica je sodelovala pri <i>Urbanističnem terminološkem slovarju, Kmetijskem tehniškem slovarju , Slovenskem elektrotehniškem slovarju, Slovarju strokovnih izrazov za trg z električno energijo, Statističnem terminološkem slovarju, Meteorološkem terminološkem slovarju, Pravnem terminološkem slovarju, Geološkem terminološkem slovarju, slovarju informatike <b>Islovar</b></i></a>, za nas pa je bil odločilen predvsem njen velik doprinos k nastajanju in izidu <i><b>Bibliotekarskega terminološkega slovarja</b></i>, pri katerem je sodelovala že od samega začetka in za katerega je pripravila vsa potrebna <a href="http://terminologija.blogspot.com/2010/03/kaj-slovar-vsebuje-cesa-ne-in-zakaj.html" target="_blank"><b>strokovna leksikografska izhodišča</b></a>.
<p>
S svojo široko razgledanostjo, strokovnimi in organizacijskimi izkušnjami pa tudi posluhom za vzgojo in izobraževanje "neukih" kadrov, ki se v svoji stroki lotevamo pisanja slovarja, prizadevnim in zagnanim delom je nedvomno omogočila nastanek Bibliotekarskega terminološkega slovarja, zato
je v znak priznanja za neutrudno strokovno delo in podporo leta 2011 postala <b>častna članica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije</b>.
<p>
<center><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Zvonka-BTS-500-2.jpg" width="600"><br>
Zvonka Leder je bila več kot dve desetletji in pol članica Bibliotekarske terminološke komisije.<br>Od leve Jože Munda, Maks Veselko, Zvonka Leder, Jože Kokole, Branko Berčič in Ivan Kanič.</center>
<p>
<center><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/BTK-zakljucna-mala.jpg" width="600"><br>
Zaključna redakcija Bibliotekarskega terminološkega slovarja, 2009.<br>Od leve Majda Ujčič, Polona Vilar, Zvonka Leder, Gorazd Vodeb in Ivan Kanič.</center>
<p>
<center><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Islovar-mala.jpg" width="600"><br>
Islovar, slovaropisna skupina.<br>Od leve Tomaž Turk, Katja Benevol Gabrijelčič, Katarina Puc, Zvonka Leder in Ivan Kanič.</center>
<p>
<center><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Zvonka-3-mala.jpg " width="600"><br>
Avgusta 2018 na kavici po uspešni operaciji in rehabilitaciji kolka, polna optimizma in tudi načrtov.</center>
<p>
<center><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Zvonka-rokopis-mala.jpg " width="600"><br>
Zvonkini popravki in dopolnila delovnega gradiva za Bibliotekarski terminološki slovar leta 2002.</center>
<p>
<hr width="400">
<p>
<font face="Bookman Old Style">
<i>Vsakdo pusti za seboj sled, eden kratko, drugi dolgo, eden plitko, drugi globoko. Ta sled so spomini, ki jih puščamo zanamcem. Za dobrimi ljudmi ostajajo dobri spomini.
<p>
Draga Zvonka, spominjal se bom tvojega odkritosrčnega nasmeha, sončnega humorja in prijateljskih nasvetov, pa tudi izjemne natančnosti, doslednosti in strokovne strogosti, zahtevnosti, kritičnosti. Tudi samokritičnosti, neizmerne, čeprav pogosto mehko zavite v iskrivi humor. Ni te bilo sram priznati, nam, zelencem, da kdaj tudi česa nisi vedela in takrat si se rada še kaj novega naučila tudi od drugih. Predvsem pa smo se od tebe učili mi. Učili za stroko in ne redkokdaj tudi za življenje.
<p>
Desetletja si bila naša učiteljica, kolegica in tudi prijateljica, vedno pripravljena nesebično priskočiti na pomoč, razdajati svoje široko znanje in dolgoletne izkušnje, darovala si nam dolge popoldneve, sobote in nedelje. Če je bilo treba narediti, je bilo pač treba narediti. In ti si naredila. Še iz bolniške postelje si spraševala, kako nam gre in kaj nas tare …
<p>
Spoznala sva se pred več kot tridesetimi leti, ko si takrat že izkušena slovaropiska in terminologinja, sodelavka in soavtorica mnogih slovarjev, tudi takrat revolucionarnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika, nesebično ponudila svoje znanje, energijo in čas majhni skupini takrat še mladih nadobudnih strokovnjakov, bibliotekarjev, tako zelo zagnanih in hkrati tako zelo nevednih v magiji sestavljanja slovarjev. Dvajset let in več si nam pomagala, nas učila, priganjala in vodila. Tudi bodrila in prijazno porivala naprej, kadar smo obupali. Ti nisi obupala. Brez tebe bibliotekarskega terminološkega slovarja ne bi zmogli. Hvaležni smo ti za vsak nasvet, vsako pomoč in predvsem dobro voljo, s katero si nas zasipavala.
<p>
Čeprav že upokojena, si z delom nisi prizanašala, vključila si se v drugo slovaropisno skupino in prav tako zagnano, natančno in prijazno sodelovala pri pripravi terminološkega slovarja informatike, vede, ki je nisi poznala, vendar si se zaradi nje že v poznih letih lotila tudi dela z računalnikom. Ni bil ravno tvoj prijatelj, ampak nisi se dala!
<p>
Nepozaben je bil tvoj iskrivi humor, znala si se ponorčevati tudi iz sebe in na račun svojega dela z novo tehnologijo, nisi skoparila z zanimivimi zgodbicami, ki si se jim od srca tudi sama nasmejala. Tudi v času, ko ti zdravje ni prizanašalo, te smeh ni zapustil in tako zelo smo ti zavidali to energijo in dobrovoljnost. Saj vem, da ti življenje pogosto ni prizanašalo, ampak o tem nisi kaj dosti govorila. Največkrat je bila le kaka kratka anekdota iz časov, ko ti kruta usoda ni dovolila preživeti otroštva v domovini, več pa ne.
<p>
Ko sva letos sredi poletja kramljala ob kavici, ki se ji nikoli nisi odrekla, si mi, še vedno vsa nasmejana in polna optimizma, razgrinjala svoje načrte za prihodnost in me vzpodbudila: "Poslušaj, Janez, enkrat jeseni boš prišel in me odpeljal na sejo, da še kakšno rečemo!". Mislila si na nas, na naše delo in na to, da te potrebujemo …
<p>
Prišla je jesen, draga Zvonka. Žal te ne morem peljati na sejo.<br>
Pogrešali te bomo.
</i>
<p>
</font>
</font >
</td></tr>
</table>
</table>
<p>
<hr width="400">
<center>Vse fotografije: Ivan Kanič</center>
in memoriam
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com113tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-50371720876084526842018-03-31T20:53:00.001+02:002018-04-03T16:28:35.367+02:00Serendipičnost?<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Serendipity-01.JPG?attredirects=0" width="400" align="left">
<font face="Satisfy" size="4" color="LightSlateGray">
“<b>Serendipity</b>.<br>
Look for something, find something else, <br>
and realize that what you've found <br>
is more suited to your needs than <br>
what you thought you were looking for. ” <br>
Lawrence Block, ameriški pisatelj
</font>
<p> <p>
<table border="0" width="770" align="center">
<tr><td>
<font size="3">
<p>
Malce nenavadna je tale beseda, izbrana za današnjo razpravo. Precej redko je v uporabi in še to praviloma v izvirni angleški obliki, zato verjamem, da nas je več takih, ki je ne poznamo, kot tistih drugih, ki so si z njo domači. Uporabljajo jo na področju metodologije znanstvenega dela, pot v <i>bibliotekarsko terminologijo</i> pa si je utrla na področju poizvedovanja in priklica informacij (<i>information retrieval</i>). S kolegico Polono sva se večkrat zabavala na ta račun in termin proglašala za neprevedljiv. Razen opisnih razlag doslej res še nisem naletel na slovensko ustreznico in kot bomo videli v razpredelnici na koncu sestavka, si tudi drugi jeziki praviloma pomagajo s podomačeno tujko. V slovenščini tako tu in tam naletimo na termina <b>serendipičnost</b> in <b>serendipičen</b>. In kaj je serendipičnost? <i>Povsem slučajna, nenadejana najdba nečesa dobrega, lepega ali dragocenega, ki nas prijetno preseneti med iskanjem nečesa povsem drugega.</i>
<p>
<table border="0" " width="300" align="left">
<tr><td>
<center>
<img style="border: none;" src="https://dnq5fc8vfw3ev.cloudfront.net/thumbs/aspect-large-normal/251000/251663/Eccardt,-John-Giles/Horace-Walpole.jpg?ts=1505655060" width="300" align="left" hspace="5"><br>
Horatio Walpole, 4th Earl of Orford, <br>mož, ki je skoval besedo <i>serendipity</i><br>
Vir: <a href="http://www.wikigallery.org/wiki/painting_213040/(after)-Eccardt,-John-Giles/Horace-Walpole" target="_blank">wikigallery</a>
</center>
</td></tr>
</table>
Klub temu, da se zdi angleška beseda <i>serendipity</i> zelo znanstvena in bi človek pričakoval, da je stara in izhaja iz antičnih jezikov, je njena zgodovina povsem drugačna, dokaj prozaična. Skoval jo je menda šele leta 1754 angleški umetnostni zgodovinar, pisatelj in politik Horatio Walpole, 4th Earl of Orford (1717 –1797), ki je v osebnem pismu prijatelju opisoval dogajanje v stari arabski zgodbi 'The Three Princes of Serendip', kjer se trije perzijski princi podajo na pot v deželo Serendip (danes Sri Lanka) iskat svilo in druga bogastva. Med potjo se jim seveda dogajajo prečudovite stvari in najdejo dragocenosti, ki jih niso pričakovali. Te nepričakovane in presenetljive najdbe je Walpole opisal kot serendipity. Beseda se dalj časa ni kaj dosti uporabljala, vendar je prišla leta 1912 tudi v Oxford English Dictionary in v drugi polovici 20. stoletja se je njena pogostnost precej povečala. Dolgo je prevladovala predvsem na področju informacijskih znanosti in v 19. stoletju jo že zasledimo v Cutterjevih katalogizacijskih in klasifikacijskih shemah kot možnost za hitro iskanje knjig, pri nekaterih avtorjih pa tudi implicitno v teoriji informacijskega vedénja kot <i>naključno pridobivanje informacij, metoda nabiranja jagod</i> ipd. Šele kasneje se je termin uveljavil tudi na drugih področjih znanosti in same teorije znanosti. Danes o serendipičnosti ni težko najti <a href="http://www.morganclaypool.com/doi/abs/10.2200/S00790ED1V01Y201707ICR059" target="_blank"><b>znanstvenih člankov</b></a> in
<a href="https://pdfs.semanticscholar.org/fefb/a4cc702c308914b317942de17df401efcdae.pdf" target="_blank"><b>raziskav</b></a> predvsem na področju
<a href="https://pdfs.semanticscholar.org/fefb/a4cc702c308914b317942de17df401efcdae.pdf" target="_blank"><b>poizvedovanja - iskanja informacij</b></a>, <a href="https://digitalcommons.wku.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1021&context=dlts_fac_pub" target="_blank"><b>orodij za odkrivanje informacij</b></a> (discovery tools) in
<a href="http://www.informationr.net/ir/20-3/paper675.html#.WsACB4huaM9" target="_blank"><b>informacijskega vedénja</b></a>.
<p>
V angleščini srečamo besede <b>serendipity, serendipitous</b> in <b>serendipist</b>. Leta 2000 je bila beseda serendipity na enem od britanskih literarnih festivalov izbrana za <a href="https://www.theguardian.com/uk/2000/sep/19/books.booksnews" target="_blank"><b>
najbolj priljubljeno besedo</b></a>.
<p>
<center>
<iframe name="ngram_chart" src="https://books.google.com/ngrams/interactive_chart?content=serendipity%2Cserendipitous&year_start=1930&year_end=2008&corpus=15&smoothing=3&share=&direct_url=t1%3B%2Cserendipity%3B%2Cc0%3B.t1%3B%2Cserendipitous%3B%2Cc0" width=750 height=250 marginwidth=0 marginheight=0 hspace=0 vspace=0 frameborder=0 scrolling=no></iframe>
</center>
<br>
Čeprav je Walpole skoval besedo <i>serendipity</i> že leta 1754, ne preseneča njena večja (sicer še vedno relativno skromna) pojavnost šele v drugi polovici 20. stoletja, saj je bila v slovarju <i>Oxford English Dictionary</i> prvič zapisana šele leta 1912. (Vir:
<a href="https://books.google.com/ngrams" target="_blank"> Google Books Ngram Viewer</a>)
<p>
Redko kdo bi pomislil, da je človeška zgodovina polna serendipičnih odkritij, ki so pripeljala do nekaterih največjih in najpomembnejših izumov. Mednje prav gotovo lahko uvrstimo nekaj vsem dobro znanih primerov:
<li>Povsem nepričakovano odkritje Amerike med iskanjem krajše poti do Indije in Kitajske.
<li>Alexandru Flemingu je čez noč "pokvarila" laboratorijski vzorec plesen, iz katere je potem nastal penicilin.
<li>Arhimedu se je porodila rešitev o hidrostatičnem vzgonu med kopanjem v kadi, ko je menda zavpil "<i>Heureka!</i>".
<li>Charles Goodyear je v laboratoriju po nerodnosti vrgel po tleh laboratorija lateks in žveplo ter tako iznašel način, kako stabilizirati lateks v trdno gumo.
<li>Galilej je izboljševal daljnogled, sicer nizozemski izum, in ob njegovem preizkušanju med opazovanjem znanih zvezd odkril Mlečno cesto in Jupitrove satelite.
<li>Megatron je nastal kot osrednja enota prvih radarjev, slučajno pa so odkrili, da se lahko z njim pogreje tudi hrana in sedaj ga uporabljamo v mikrovalovnih pečicah.
<p>
V slovenščini zasledimo termina <b>serendipičnost</b> in <b>serendipičen</b> zelo redko, samo nekaj pojavljanj v besedilnih korpusih Nova beseda in Gigafida. Tudi v zelo obsežnih korpusih angleških in nemških besedil je redka ptica, vendar je serendipičnost in serendipitet mogoče najti tudi v korpusu hrvaških besedil. Sicer pa je pojav v večini jezikov najpogosteje poimenovan kar v izvirni angleški obliki ali pa opisan kot naključje, srečno naključje, naključje najdenega ipd. Redko najdemo tudi naslednje podomačene oblike:
<p>
</font >
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="350" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="70">angleško </td><td> serendipity </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> серендипити, щастлива случайност </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> serendipita, šťastná náhoda </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> serendipitet </td></tr>
<tr><td>esperanto</td><td> serendipo </td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> õnnelik juhus, juhuslik avastus </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> serendipisyys, serendipiteetti </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> sérendipité, sérendipicité, heureux hasard </td></tr>
<tr><td>grško</td><td> σερεντίπιτυ</td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> serendipitet, serendipičnost, sretna slučajnost </td></tr>
<tr><td>islandsko </td><td> slembilukka </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> serendipità </td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> serendipitat </td></tr>
<tr><td>litovsko </td><td> serendipija </td></tr>
</table>
</td><td width="5"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="350" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="70">madžarsko</td><td> szerendipitás, szerencsés véletlen, véletlenszerű felfedezés</td></tr>
<tr><td>makedonsko</td><td> срекна случајност </td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Serendipität </td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> serendipiteit </td></tr>
<tr><td>norveško </td><td> serendipitet </td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> serendypność </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> serendipicidade, serendipidade, serendiptismo, serendipitia </td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> serendipitate </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td>серендипити, серендипность </td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> šťastná náhoda </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> <b>serendipičnost</b> </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> serendipia </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> serendipitet </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> cерендипність </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
</td></tr>
</table>
<center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Serendipity-02.JPG?attredirects=0"><br>
Barvita, načičkana in prijetno natlačena trgovinica z vsem mogočim v kanadskem mestecu Niagara Falls.<br>
Njeno ime povsem odraža to, kar lahko firbec nepričakovano najde v notranjosti.
</center>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com13tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-18742638850969674052018-03-10T10:09:00.001+01:002018-10-19T13:57:03.780+02:00Jože Munda se je poslovil<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Munda-01.JPG" width="300" align="left">
<p> <p> <p> <p> <p> <p> <p> <p>
<b>Jože Munda</b><br> 10. februar 1930, Novo mesto <br> 6. marec 2018, Gornja Radgona
<br>
<table border="0" width="770" align="center">
<tr><td>
<font size="3">
<p>
Jože Munda je bil zame, takrat mladega bibliotekarja začetnika, pojem skrivnostnega, nekoliko zadržanega bibliotekarja, tistega resnega, skorajda hudega in strašno učenega, skritega nekje globoko v temačnih sobanah Narodne in univerzitetne knjižnice. Tisti Munda, ki je poosebljal mojo predstavo bibliografa, leksikografa, urednika, predavatelja in pisca. Priznan slavist in literarni zgodovinar, sodelavec Jugoslovanskega leksikografskega zavoda in glavni urednik Slovenskega biografskega leksikona, predavatelj bibliografije na Pedagoški fakulteti, urednik tekoče bibliografije, urednik zbranih del slovenskih klasikov, pisec prispevkov za enciklopedične izdaje, sestavljalec osebnih, strokovnih in tematskih bibliografij, v letih 1969 do 1979 vodja bibliografskega oddelka v Narodni in univerzitetni knjižnici, med leti 1965 in 1969 urednik stanovske strokovne revije <i>Knjižnica</i>. Tisti Munda, ki je napisal sicer drobno, a zelo pomembno knjigo z naslovom <a href="https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RU0UF0CP" target="_blank"><b>Knjiga</b></a>, ki je še danes dobrodošel in koristen priročnik, čeprav je izšla leta 1983. Takim se človek raje spoštljivo umakne, kot da bi jih srečal na hodniku!
<p>
Bolje sem ga spoznal pred kakimi tridesetimi leti, ko sem ga malce v zadregi in skoraj s strahom povabil k sodelovanju v Bibliotekarski terminološki komisiji. Za trenutek je pomolčal, namršil goste obrvi in z gromkim glasom zelo resno vprašal: "<i>Mladenič, pa vi mislite, da jaz to znam?</i>". Potem sva se desetletje in več srečevala na terminoloških debatah, kjer je vedno znova presenečal in razveseljeval z neizmernim poglobljenim pa vendar širokim znanjem z različnih področij, ki jih je obvladal in v njih tudi deloval. Neprecenljivo je bilo tudi njegovo temeljito poznavanje preteklosti teh strok in natančne terminologije. Bibliografija, leksikografija, urednikovanje, tiskarstvo, založništvo, bibliotekarstvo, znane osebnosti… o vsem tem je stresal znanje in tudi anekdote kot iz rokava. Postala sva tesna strokovna sodelavca in odprl se mi je v povsem drugačni luči. Strog, skoraj hud pogled in prav tak način govora so pogosto prepredale humorne iskrice, včasih kar hrumeče strele, ki jih je pripovedoval s kar se da resnim obrazom. Treba se ga je bilo navaditi, da si razločil, kdaj gre zelo zares in kdaj se šali, včasih tudi z veliko mero ironije in ni se mu bilo težko pošaliti tudi na svoj račun. Ob tem pa nas je zasipal z nepopisnim znanjem, ki nam ga je širokogrudno razdajal. Učil nas je tudi z vprašanji in skepso, ko je zelo resno ali s porednim nasmehom podvomil v naše trditve. Nepozaben je bil trenutek, ko se je sredi seje vrnil z neizogibne <i>čikpavze</i> (po dveh urah sejanja je "moral" vedno na cigareto, brez tega ni šlo), ustopil se je pred mizo, nas ošvrknil s hudim pogledom in zelo resno dejal: "<i>Fantje, a mislite, da je res tako? Vi ste navadni amaterji</i>". Pomolčal je in užival v naših zmedenih pogledih, potem pa dodal: "<i>Veste, jaz sem absoluten amater".</i> Neizmerno mnogo sem se od njega naučil in za vse to sem mu izjemno hvaležen!
<p>
Imel sem srečo in privilegij, da sem ga spoznal tudi v povsem sproščenem, prijateljskem okolju, neobremenjenem s službo, stroko, zapetim okoljem. Pred leti sva se srečala v njegovi "<i>letni rezidenci</i>", majhni prijazni brunarici v ozki zeleni dolini savinjskih hribov nedaleč od Gornjega grada. V senci košatega drevesa pred hišo sva na kmečki klopi srebala iz majhnih kozarčkov in v vsej svoji širini se je pokazal globoko razmišljajoč, razgledan in povsem umirjen, kramljajoč kolega, ki ti je pripovedoval zato, da ti pomaga, ne zato, da bi se z bogastvom znanja in izkušenj hvalil. Dan je minil, kot bi mignil, in kar ostal bi še v njegovi družbi…
<p>
Radi se spominjamo dobrih učiteljev, ki so nas naučili česa koristnega in nam utrli pot ter nas usmerili v strokovno življenje, razgledanih strokovnih kolegov, s katerimi je bilo lepo sodelovati, živahno razpravljati in skupaj dosegati zastavljene cilje, in seveda prijetnih prijateljev, s katerimi smo preživeli nepozabne trenutke. On je bil vse to. Spoštovan profesor, občudovanja vreden kolega in tudi nasmejan prijatelj, ki je bil vedno pripravljen prisluhniti in pomagati. Odslej bo z nami samo še v srcih in lepih spominih. Le mesec dni po 88. rojstnem dnevu nas je v začetku marca za vedno zapustil.
<p>
Več je o življenju in delu Jožeta munde pred osmimi leti zapisal naš sedaj tudi že pokojni kolega dr. Gregor Kocjan v članku <a href="https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5963/5610" target="_blank"><b>Bibliograf Jože Munda – osemdesetletnik</b></a>, krajša predstavitev pa je tudi v <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Munda" target="_blank"><b>Wikipediji</b></a>.
<table border="0" align="center">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Munda-02.JPG" hspace="10" width="650">
</center></td></tr>
<tr><td><center> Jože je bil med ustanovitelji in potem dolga leta nepogrešljiv član Bibliotekarske terminološke komisije.<br>
Z desne Maks Veselko, Jože Munda in Ivan Kanič.<br>
Bibliotekarska terminološka komisija je praznovala junija 2006 jubilejno 500. sejo </center></td></tr>
</table>
<p>
<table border="0" align="center" width="650">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="http://www2.arnes.si/~ljnuk4/btk/BTK-500.jpg" hspace="10" width="650">
</center></td></tr>
<tr><td>
<center>
Bibliotekarska terminološka komisija je praznovala 2. junija 2006 neobičajen jubilej - od svoje ustanovitve leta 1987 je opravila 500 delovnih sej. Na sliki od desne: Jože Munda, Ivan Kanič, dr. Alenka Šauperl, Majda Ujčič, mag. Jože Kokole, dr. Polona Vilar, Tomaž Kobe, dr. Maja Žumer, dr. Franci Zore, Zvonka Leder, Maks Veselko, dr. Branko Berčič.
</center>
</td></tr>
</table>
<p>
</font >
<center>Vse fotografije: Ivan Kanič</center>
</td></tr>
</table>
</table>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-84212280759129706602018-02-28T22:33:00.001+01:002018-03-01T07:53:19.436+01:00Flipbook - drugič<table border="0" align="left">
<tr><td width="450">
<img style="border: none;" src="https://ksr-ugc.imgix.net/assets/005/694/952/9e90df12584374ff18c464b66dddd659_original.png?w=680&fit=max&v=1460397067&auto=format&lossless=true&s=38838d607d71dc5b16aad5ae8f7417cc" width="450">
<font size="-2">© <a href="https://www.kickstarter.com/projects/zumbakamera/bendito-machine-vi-the-final-episode" target="_blank">kickstarter</a></font>
</td><td width="300"> </td></tr>
</table>
<table border="0" width="750" align="center">
<tr><td>
<font size="3">
Tokratni sestavek je vzpodbudila nedavna razprava na Facebooku v skupini <a href="https://www.facebook.com/groups/help.prevajalci/permalink/1668900513148307/" target="_blank"><b>Prevajalci, na pomoč</b></a>, kjer smo brez prav velikega uspeha razpravljali o ustreznem poimenovanju za angleški termin <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Flip_book" target="_blank"><b>flip book</b></a>. O tem je že tekla beseda pred nekaj leti tudi na tem blogu (<a href="http://terminologija.blogspot.si/2013/12/flipbook-kineograf-ali-folioskop.html" target="_blank"><b>Flipbook - Kineograf ali folioskop?</b></a>), od takrat pa se je v slovenščini pojavilo nekaj novih poskusov poimenovanja te knjižice, zato o "<i>flip booku</i>" ponovno nekaj besed in predlogov.
<p>
Nenavadne in tako različne so usode besed, še sploh tistih, ki so prišle od daleč in iz sveta drugih jezikov. Nekatere teh pritepenk smo kot "<i>copy/paste</i>"prevzeli v povsem nespremenjeni obliki in danes človek sploh več ne pomisli, da so bile take tudi pred prihodom v jezik tega malega slovanskega jezika. Ko rečemo <i>katalog</i> ali <i>bibliotekar</i>, najbrž na pomislimo, da sta obe besedi brez najmanjše spremembe (z izjemo male začetnice) prišli iz nemščine, tja pa preko latinščine iz grščine. Spet druge, po občutku bi rekli stare slovenske besede, so relativno nove in so si le s težavo med sopomenkami (tujkami, kalki in domačimi novotvorjenkami) izborile obstanek in prostor pod soncem. Taka je na primer <i>knjižnica</i>, ki se je zares pojavila šele leta 1844 v Bleiweisovih Novicah, in je dobila domovinsko pravico šele na prelomu iz 19. v 20. stoletje, pred tem so naši predniki zares inovativno skovali in uporabljali celo plejado domislic (<i>biblioteka, bukvališče, bukvarija, bukvarnica, bukvarnja, bukvena kamra, bukvišče, bukviše, bukvišnica, bukvohranišče, "hramba, v kateri se ena cejla sprava tih bukou vkupaj hrani", "kamra, kir se buque hranio", knjigarija, knjigarna, knjigarnica, knjigišče, knjigohranilišče, knjigoshramba, knjižišče, knjižnik, knjižnjak, knyzica</i> (o tem smo že pisali obširneje v objavi <a href="https://terminologija.blogspot.si/2010/12/kako-je-bukvarnica-knjiznica-postala.html" target="_blank"><b>Kako je bukvarnica knjižnica postala</b></a>). Mnoge nesrečnice, predvsem najnovejše novotvorjenke, nastajajo zaradi potreb na hitro in včasih kar malo na silo, potem pa životarijo v senci (tuje) sopomenke in uživajo dvomljivo slavo – del javnosti jih sprejme in zagovarja, drugi del javnosti (strokovne in laične) pa po njih še desetletja pljuva in jih ne more sprejeti. Taka je na primer <i>zgoščenka</i>, ki bi jo nekateri še danes utopili v žlici mlačne vode, če bi le lahko. Najnenavadnejše pa so besede, ki " <i>jih še sploh ni</i>", čeprav poznamo predmet poimenovanja in tujejezični termin, vendar se v slovenščini ne znajdemo in še nismo oblikovali ustreznega termina za njihovo poimenovanje. Te vrste je <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Flip_book" target="_blank"><b>flip book</b></a> (tudi <b>flipbook, flick book</b>), o čemer smo pred časom že pisali (<a href="https://terminologija.blogspot.si/2013/12/flipbook-kineograf-ali-folioskop.html" target="_blank"><b>Flipbook - Kineograf ali folioskop?</b></a>), vendar brez kakršne koli ustrezne rešitve ali predloga slovenskega poimenovanja.
<p>
<table border="0" align="left">
<tr><td width="250">
<img style="border: none;" src="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Daumenkino_kol.jpg/800px-Daumenkino_kol.jpg" width="250">
<font size="-2">© <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Flip_book" target="_blank">Wikipedia</a></font>
</td><td> </td></tr>
</table>
Kaj je flip book? Navadno gre za nekaj lističev, lahko tudi zajeten snopič, z risbami, slikami, lahko tudi fotografijami, ki si sledijo z majhnimi spremembami in ob hitrem listanju (kretnja kvartopirca s palcem, pri enostavnejših hitro pregibanje lista ali premikanje zvitega lista s svinčnikom, tega imenujejo <i>slikogib</i>) dajejo vtis, da se ljudje in predmeti na slikah premikajo. Prve take tiskane in kupcem dostopne knjižice so se pojavile leta 1868 z imenom <i>kineograph</i> in predstavljajo enega od zgodovinskih gradnikov, ki so pripeljali od najstarejših "naprav" za animacijo slike (<i>zoetrop</i> so menda uporabljali Kitajci že okrog začetka našega štetja, krajše sekvence, ki spominjajo na animacijo pa so se pojavljale že tudi v srednjeveških knjigah) do kinematografa in današnjega videa. Danes so to najpogosteje risanke za otroke, vendar so lahko namenjene tudi odraslim. Nedavno se je pojavila na tržišču še nova oblika <a href="http://terminologija.blogspot.si/2016/05/personalizirana-knjiga.html" target="_blank"><b>personalizirane knjižice</b></a>, ki jo naredijo iz kratkega videoposnetka ("<a href="https://www.youtube.com/user/Flipbuku" target="_blank"><b>Flip Buku</b></a>"). (Nekaj besed o <a href="http://www.flipbook.info/history.php" target="_blank"><b> zgodovini in razvoju</b></a> knjižice flip book.)
<p>
Sprejeto in ustaljeno poimenovanje za <i>flip book</i> ostaja torej v slovenščini še vedno nedorečeno, čeprav se je v zadnjem času pojavilo nekaj različnih poimenovanj tudi v resni strokovni literaturi, npr. <a href="https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/animirajmo/files/assets/common/downloads/publication.pdf" target="_blank"><b>Priročnik za animiranje</b></a> Zavoda RS za šolstvo, <a href="http://pefprints.pef.uni-lj.si/4771/1/Katja_Mulej_-_Diplomsko_delo.pdf" target="_blank"><b>diplomsko delo</b></a>, spletne strani <a href="https://www.mklj.si/component/k2/item/3088-likovna-delavnica-slikofrca" target="_blank"><b>knjižnic</b></a>. <b>Animiranka</b> (ali <b>animirana slikanica, animirana knjiga</b>) je zagotovo presplošno poimenovanje, saj sodi v skupino "animirana" knjiga še več drugih oblik, npr. <a href="http://terminologija.blogspot.si/2012/06/skokica.html" target="_blank"><b>skokica</b></a>, sama pa menda sodi v skupino <b>animiranih igrač</b> in <b>optičnih igrač</b>). Poleg tega se animiranka vse pogosteje uporablja za elektronsko vsebino z animiranim filmom, ki ga sestavljajo risbe ali fotografije (npr. Coocoo). V nekaterih drugih jezikih se je ohranila tujka folioskop (španščina, portugalščina, francoščina), v poljščini in ruščini pa kineograf. Samo v nekaterih jezikih je bila sprejeta lastna oblika, navadno sopomenka tujki, ki bi pri nas pomenila "dlančni kino" (nemščina, češčina, slovaščina), "žepni kino" (francoščina) ali "listanka" (švedščina, nemščina, francoščina, nizozemščina).
<p>
V slovenskih besedilih se ti tujki tu in tam vendarle pojavljata, reprezentativni korpus slovenskega jezika Gigafida je zabeležil <b>kineograf</b> enkrat in <b>folioskop</b> petkrat, tega najdemo dvakrat tudi v korpusu Nova beseda. Slovar tujk (CZ, 2002) jih ni zajel. Glede na situacijo predlagam uporabo izraza <b>animirana knjiga</b>, kadar govorimo o knjigah z gibljivimi slikami nasploh (bodisi elektronska knjiga z videosekvencami ali pa tradicionalna tiskana s sličicami na posameznih listih) in je kontekst dovolj širok in nespecifičen, če pa gre za natančno poimenovanje prav te oblike, o katerih je bilo govora v tej objavi, je zagotovo rešitev eni od novotvorjenk. Katera od teh se bo toliko razširila in priljubila, da se bo <i>prijela</i>? Zasledili smo:
<br>
<b>animacija v knjižici,
animirana slikanica
animiranka,
dlančni kino,
flipbuk,
frcanka,
frcoris,
knjižica oživi,
listanka,
palčni kino,
slikofrc,
slikofrca,
žepni kino</b>.
<br>
Tukaj tudi <i>slikogib</i> ne pride v poštev, ker ga sestavljata samo dva lista ali en prepognjen list.
<p>
Kako pa drugi jeziki?
<br>
</td></tr>
</table>
</font >
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="350" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="70">angleško </td><td> flipbook, flick book </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> книжки с анимационен ефект </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> animačná knížka, prstové kino </td></tr>
<tr><td>esperanto</td><td> turnolibro, frapolibro </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> pläri, taskuelokuva </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> cinémographe, folioscope, feuilletoscope, feuilleteur, cinéma de poche </td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> kineograf, pokretna knjiga, flipbuk </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> folioscopio, libro animato </td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> foliscopi, llibre animat, llibreta animada </td></tr>
</table>
</td><td width="10"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="350" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="70">nemško</td><td> Daumenkino, Abblätterbuch </td></tr>
<tr><td >nizozemsko</td><td> folioscoop, klapboek </td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> kineograf </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> folioscópio </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> кинеограф, Флипбук </td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> prstové kino </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> кинеограф, kineograf </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> folioscopio, filoscopio </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> blädderfilm, blädderblocksfilm, blädderbok </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> кінеограф, фліп-книга</td></tr>
</table>
<p>
</td></tr>
</table>
<table align="center" border="0">
<tr><td>
<center>
<iframe width="360" height="220" src="https://www.youtube.com/embed/uRYTKoTohF0?rel=0" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe><br>
Propagandni "<i>žepni kino</i>" v kovinski cigaretnici <br>je verjetno spremljal vojaka na fronto.
</center>
</td><td width="10"> </td><td>
<center>
<iframe width="360" height="220" src="https://www.youtube.com/embed/NwFUwDlzCME?rel=0" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe><br>
Darilo in sramežljiva izjava hkrati… <br>
</center>
</td></tr>
</table>
<p>
<center>
<iframe width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/Un-BdBSOGKY?rel=0" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe><br>
Sam svoj mojster: Kako narediti enostavno <i>slikofrco</i>?
</center>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-52276698358313001512018-02-13T18:50:00.001+01:002018-03-01T07:53:55.467+01:00Mednarodni dan darovanja knjig <img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/international-book-giving-day.jpg?attredirects=0" width="200">
<table border="0" width="800" align="center">
<tr><td>
<font size="3">
Čeprav je 14. februarar, kar brez skrbi, ne bom pisal o valentinovem, dnevu zaljubljenih (bolj prizemljeni pravijo, da gre za praznik trgovcev), ki ga menda tako ali drugače obeležuje že toliko ljudi, da ga prekašajo samo še božični prazniki. Bo pa beseda tekla kljub temu o ljubezni, ljubezni do knjige in branja.
<p>
Kar ni ga več dneva na koledarju, da ne bi praznovali, častili, poveličevali, obeležili, se veselili in spominjali česa pomembnega, lepega, veličastnega, zanimivega… in temu posvetili posebnega dneva (konec januarja je na primer svetovni dan <a href="https://www.barcelo.com/pinandtravel/en/lifestyle/ski-resorts-world-snow-day/" target="_blank"><b> snega</b></a>, pri nas smo ga proslavili v Planici). Eni dnevi so mednarodni, drugi svetovni, nacionalni ali pa kar tako. Predlagajo in potrjujejo jih mednarodne institucije (npr. <a href="http://www.un.org/en/sections/observances/international-days/ " target="_blank"><b>OZN</b></a>), vlade posameznih držav, združenja, civilne iniciative. Mnogi med temi dnevi so jubilejni in spominski, ki poudarjajo in častijo zgodovinske dogodke in osebnosti, vse več pa je tudi takih, ki naj bi nas vzpodbujali k zavedanju pomena, pomembnosti in/ali nevarnosti nečesa (ang. awareness day), npr. čistega zraka, pitne vode, boja proti raku, boleznim srca in ožilja, globalnega segrevanja… Slovenci smo tako uspeli pri Združenih narodih proglasiti <a href="https://www.euractiv.com/section/agriculture-food/news/thurs-eu-unanimously-backs-un-declaration-of-world-bee-day/" target="_blank"><b>
mednarodni dan čebel</b></a> (20. maj).
<p>
14. februar so si kot svoj praznični dan izbrali tudi ljubitelji knjig, branja in knjižnic, to sta <b>mednarodni dan darovanja knjig</b> in <b>dan ljubiteljev knjižnic</b>. <b>Mednarodni dan darovanja knjig</b> se je rodil leta 2012 kot <a href="https://bookgivingday.com/" target="_blank"><b>International Book Giving Day</b></a> na združeno iniciativo nekaterih britanskih in avstralskih blogov, posvečenih knjigi, branju in predvsem širjenju branja med mladimi. Ni jasno, zakaj ravno 14. februarja. Gibanje se je naglo širilo in danes ga tako ali drugače obeležujejo že v številnih državah (Avstralija, Kanada, Južna Afrika, Francija, Indija, Irska, Japonska, Nova Zelandija, Singapur, Filipini, Turčija, Velika Britanija, Združene države, Nemčija, Nigerija, Nikaragva, Brazilija, Egipt, Poljska, Grčija, Portugalska, Mehika, Makedonija, Malavi, Madžarska, Malezija, Izrael, Danska, Tajska, Indonezija, Jordanija, Kitajska, Portoriko, sosednja <a href="http://klinfo.rtl.hr/izlog/vijesti/medunarodni-da-darivanja-knjiga-daruj-knjigu-14-veljace-i-tude-srce-obraduj/" target="_blank"><b>Hrvaška</b></a> in Bolgarija). Aktivnosti prostovoljcev so bile usmerjene predvsem v prizadevanje, da bi ljudi vsega sveta vzpodbudili k darovanju knjige vsaj enemu otroku. Pri tem predlagajo katero od treh enostavnih poti:
<ul>
<li>podarite knjigo v krogu družine ali prijateljev, darilo naj velja najprej otrokom,
<li>pustite knjigo na javnem mestu, na primer na železniški postaji ali v zobozdravniški čakalnici, da jo lahko vzame in bere kdorkoli od mimoidočih (nekaj podobnega našim
<a href="http://terminologija.blogspot.si/2016/07/o-knjigobeznicah-in-drugih-poletnih.html" target="_blank"><b>knjigobežnicam</b></a>),
<li>darujte rabljene knjige knjižnici, bolnišnici, zavetišču za brezdomce ali kaki drugi socialni ustanovi, ki skrbi za razpošiljanje knjig otrokom v depriviligiranih okoljih tudi na mednarodnem nivoju.
</ul>
Kdor bi želel o njih zvedeti kaj več ali stopiti z njimi v stik, jih lahko obišče tudi na <a href="https://www.facebook.com/BookGivingDay/" target="_blank"><b>Facebooku</b></a>.
<p>
<img style="border: none;" src="https://www.alia.org.au/sites/default/files/LLD%202018_Email%20signature_0.jpg" width="300" hspace="10" align="left">
<b>Dan ljubiteljev knjižnic</b>, izvirno <a href="https://www.alia.org.au/libraryloversday" target="_blank"><b> Library Lovers' Day</b></a>, je iniciativa avstralskih splošnih knjižnic v okviru avstralskega združenja Australian Library and Information Association (ALIA), ki od leta 2006 organizirano in usklajeno vzpodbuja ljudi k branju, uporabi knjižnic in tudi zagovorništvu knjižnic, vrsta aktivnosti in dogodkov se seveda odvija v knjižnicah. Značilna posebnost je pisanje
<a href="https://www.cockburnlibraries.com.au/blog/love-letters-libraries-library-lovers-day/" target="_blank"><b>ljubezenskih pisem knjižnici</b></a>, v katerih bralci, med njimi tudi prominentni avstralski avtorji in zagovorniki knjižnic, opisujejo svoj odnos do knjižnice in njeno posebno mesto v svojem srcu.
<p>
Poglejmo še, kako imenujejo mednarodni dan darovanja knjig v nekaterih drugih jezikih.
</font>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="70">angleško </td><td> International Book Giving Day </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> Mezinárodní den darování knih </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> La Journée internationale du don de livres </td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> Međunarodni dan darivanja knjiga </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> Giornata internazionale per regalare un libro </td></tr>
<tr><td >madžarsko</td><td> Nemzetközi Könyvajándék Nap </td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Internationaler Verschenk-ein-Buch-Tag
<tr><td>nizozemsko</td><td> De Internationale boeken donatie dag </td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> Międzynarodowy Dzień Dawania Książek </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> Международный день книгодарения </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> Mednarodni dan darovanja knjig </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> El día internacional de la donación de libros </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> Міжнародний день книгодарування </td></tr>
</table>
<p>
</td></tr>
</table>
<center>
<img style="border: none;" src="https://storysnug.com/wp-content/uploads/International-Book-Giving-Day-Poster-2018.jpeg" width="800">
</center>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-40217507069120405862018-02-06T21:45:00.000+01:002018-03-01T07:54:56.003+01:00Restitucija<table border="0" width="800" align="center">
<tr><td>
<table width="370" align="left">
<tr><td>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Restitucija-paragraf.JPG?attredirects=0" width="360" hspace="3" align="left">
<center>Sporazum med vladama Republike Avstrije in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev o restituciji arhivskega gradiva, 1923<br>
<font size="-2">Bundesgesätzblatt für die Republik Österreich 15.12.1923, del 6. Člena <br>Vir: Enciklopedija Slovenije1996</font></center>
</td><td width="10"> </td></tr>
</table>
<font size="3">
V času, ko pritegujejo našo pozornost vsakodnevne novice o preganjanju ribiških in policijskih čolničev pod zastavami dveh sosed, ki se ne uspeta dogovoriti o tem, kateri del malo večje slane lužice pripada eni ali drugi, vse preveč pozabljamo, da poteka v ozadju, mnogo bolj tiho in neopazno, tudi nespektakulatno, fronta za ponovno pridobitev predmetov kulturne dediščine, ki so v preteklosti na tak ali drugačen način zašli s področja Slovenije v druge dele takratne Jugoslavije, predvsem v Beograd. Gre za slovensko kulturno dediščino, ki je ostala v diplomatskih predstavništvih, muzejih, arhivih, galerijah in drugih inštitucijah ter <a href="http://www.rtvslo.si/kultura/novice/koliko-izmed-313-del-slovenske-kulturne-dediscine-bodo-srbi-vrnili-sloveniji/443908" target="_blank"><b> njeno vračanje v Slovenijo</b></a>. Slovenija je decembra 2016 in avgusta 2017 od Srbije že prevzela okrog sto mednarodnih sporazumov, katerih depozitar je bila nekdanja SFRJ in ki se nanašajo izključno na ozemlje Republike Slovenije. Gre za prvo <b>restitucijo</b> državnih arhivov SFRJ katerikoli državi naslednici. Za RS je posebnega pomena na primer tudi pridobitev originalov Osimskih sporazumov, glede česar pa še ni dosežen dogovor s Hrvaško.
<p>
Vendar vprašanja restitucije niso samo slovenski problem, restitucija je eno najpomembnejših, najpogosteje <a href="https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ima-vracanje-v-nacizmu-zaplenjenih-slik-se-smisel/158781" target="_blank"><b>spornih</b></a> in poleg pravnega okvira tudi emocionalnih vprašanj, s katerim se soočajo muzeji in arhivi zahodnega sveta v 21. stoletju. Vse večja mednarodna izpostavljenost tega vprašanja odraža globalne spremembe v odnosih moči in načinu dojemanja kolonialne preteklosti ter "koncentracije" svetovne kulturne dediščine v muzejih zahodnega sveta (npr. <a href="http://www.bbc.com/culture/story/20150421-who-should-own-indigenous-art" target="_blank"><b>British Museum</b></a>). V našem okolju so največji generator zahtev po restituciji tri vojne, obe svetovni in tista ob razpadu Jugoslavije.
<p>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/restitucija.jpg" width="360" hspace="10" align="left">
<b>Restitucija</b> je termin mednarodnega prava, s katerim se bibliotekarji nekoliko več srečujemo šele kakšno poldrugo desetletje. Gre za povrnitev predvsem v vojnah zaplenjenih predmetov kulturne in umetniške vrednosti, pogosto velikih količin <a href="https://www.bl.uk/events/the-written-heritage-of-mankind-in-peril" target="_blank"><b>dragocenih knjig</b></a> in dokumentov, med njimi tudi inkunabul in srednjeveških rokopisov. V preteklosti je bila restitucija le redko predmet mednarodnih in bilateralnih pogajanj, zmagovalec je bil pač zmagovalec in si je lastil vse pravice, kolonialni gospod pa prav tako. Saj vemo, kako in od kod so se v zadnjih stoletjih napolnili z dragocenostmi najslavnejši muzeji in galerije. Po odmrznitvah hladne vojne, padcu železne zavese in Berlinskega zidu so ob vse boljšem mednarodnem sodelovanju in poskusih sprave med nekdanjimi sovražniki prišla skoraj čisto na koncu na pogajalsko mizo tudi vprašanja vračanja zaplenjene kulture in umetnosti. Na srečo so tudi najbolj divji zavojevalci in uničevalci znali prepoznavati vrednost in lepoto vsebine muzejev, galerij, dvorcev in <a href="https://www.errproject.org/looted_libraries_fr.php" target="_blank"><b>kjižnic</b></a> - nacionalnih in univerzitetnih, cerkvenih in samostanskih, pogosto tudi <a href="https://www.welt.de/regionales/sachsen/article172784346/Restitution-der-wiederentdeckten-Hertie-Bibliothek.html" target="_blank"><b> privatnih</b></a>, navadno judovskih. Izpraznili so jih in odpeljali s seboj, marsikaj je bilo namerno ali zaradi neugodnih prilik uničenega, izgubljenega ali ponovno ukradenega, mnogo pa se je na srečo vendarle obdržalo v muzejih, galerijah, knjižnicah in privatnih zbirkah zavojevalcev, včasih pa cela desetletja kar v zasilnih skladiščih in skrivališčih, kleteh ali senikih, pogosto povsem pozabljeno. Danes se tudi nekatere pomembnejše knjižnice, pogosto nacionalke, ukvarjajo z ugotavljanjem stanja in usode zaplenjenih knjig. Eni bolj kot zavojevalci, ki v svojih fondih identificirajo drugod naplenjeno gradivo (npr. avstrijska nacionalka, kjer so odkrili tudi precej knjig z območja nekdanje Jugoslavije), drugi kot žrtve, ki drugod iščejo in prepoznavajo svoje nekdanje bogastvo (npr. nekatere nemške knjižnice, katerih bogastvo je odšlo z zmagovalci leta 1945 na vzhod). Tega vprašanja so se ponekod lotili zelo sistematično in na najvišjem nivoju, v Avstriji je bil na primer leta 1998 sprejet poseben zakon o vračanju predmetov kulturne vrednosti iz avstrijskih muzejev in drugih zbirk (<a href="http://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblPdf/1998_181_1/1998_181_1.pdf" target="_blank"><b>Bundesgesetz über die Rückgabe von Kunstgegenständen aus den Österreichischen Bundesmuseen und Sammlungen</b></a>; najbolj razvpit in svetovno znan je najbrž primer vračila desetine milijonov evrov vredne
<a href="https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/gustav-klimt-in-se-en-uspesen-primer-povrnitve-nacisticnega-plena/255971" target="_blank"><b>Klimtove slike</b></a> dedinji judovske družine pred nekaj leti). Pri naših sosedih so o restituciji knjižničnega gradiva potekali kongresi (npr. <a href="https://derstandard.at/1271901/Raub-und-Restitution-in-Bibliotheken" target="_blank"><b>Raub und Restitution in Bibliotheken</b></a>, Dunaj, aprila 2003, ali <a href="https://lbz.rlp.de/de/ueber-uns/presse/detail/news/detail/News/arbeitskreis-provenienzforschung-und-restitution-in-bibliotheken-trifft-sich-im-lbz-speyer/" target="_blank">
<b>Provenienzforschung und Restitution – Bibliotheken</b></a>, Speyer, aprila 2016), avstrijska nacionalka pa je pred leti izvajala tudi poseben obsežen projekt identifikacije obsežnih fondov, ki so prišli v knjižnico z nacističnimi zaplembami (tudi iz Slovenije)(<a href="https://www.onb.ac.at/ueber-uns/provenienzforschung/" target="_blank"><b>Provenienzforschung und Restitution</b></a>) in imela ob tem leta 2004 veliko razstavo z naslovom <a href="https://derstandard.at/1885889/Geraubte-Buecher-in-der-Nationalbibliothek" target="_blank"><b>Geraubte Bücher</b></a>. Podoben <a href="http://base.garant.ru/12111286/" target="_blank"><b>zakon</b></a>
<i>o kulturnih dobrinah, ki so bile v času druge svetovne vojne prenesene v Sovjetsko zvezo in so sedaj na teritoriju Ruske Federacije</i>, je bil v RF sprejet leta 1998.
<p>
Pri nas tega skoraj ne poznamo in so postopki vračanja bolj redki (najbolj znana je morebiti <i>Kofetarica</i> Ivane Kobilca, ki je bila leta 2004 vrnjena družini Hribar, vendar fizično po lastnikovi volji še vedno ostaja v Narodni galeriji), čeprav vemo, da je bilo v prvih nekaj letih po drugi svetovni vojni med zaplenjenimi in v <i>Federalnem zbirnem centru</i> (FZC) nabranimi predmeti tudi precej kulturnega bogastva. Slike so šle navadno v različne hrame demokracije (skupščina, predsedniška palača, ministrstva) in diplomatska predstavništva, na srečo pogosto tudi v kulturne inštitucije (galerije in muzeje), nemalo pa se jih je porazgubilo tudi po domovih dovolj vplivnih politikov. Knjige, med njimi so bile tudi bogate družinske knjižnice, so se precej porazgubile, nekatere pa so vendarle našle pot tudi v <a href="https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5557" target="_blank"><b>knjižnice</b></a>, predvsem je bila to Narodna in univerzitetna knjižnica kot varuhinja slovenske pisne kulturne dediščine.
<p>
Na 40. <a href="http://www.biblioblog.si/2011/05/40-konferenca-abdos-v-ljubljani-305.html" target="_blank">Konferenci ABDOS</a>, ki je potekala od 30. maja do 2. junija 2011 v organizaciji Centralne ekonomske knjižnice v Ljubljani, je imel o restituciji nemških knjig in uspešnem sodelovanju s knjižnicami Ruske Federacije zanimiv prispevek z naslovom <i>Der Deutsch-Russische Bibliotheksdialog zu kriegsbedingt verlagerten Büchersammlungen</i> kolega <i>Olaf Hamann</i>, vodja Oddelka za Vzhodno Evropo pri Staatsbibliothek zu Berlin. Z avtorjevim dovoljenjem objavljamo njegovo <a href="https://sites.google.com/site/abdosljubljana/conference/ABDOS_2011_Bibliotheksdialog_Hamann.pdf" target="_blank"><b>prezentacijo</b></a>.
<center>
<a href="https://sites.google.com/site/abdosljubljana/conference/ABDOS_2011_Bibliotheksdialog_Hamann.pdf" target="_blank">
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Restitucija-1.JPG?attredirects=0"></a>
</center>
<p>
Poglejmo, kako rečejo restituciji in vračanju kulturnih dobrin v nekaterih drugih jezikih.
</td></tr>
</table>
</font>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="70">albansko </td><td> kthim; kthimin e pronës kulturore </td></tr>
<tr><td>angleško </td><td> restitution; restitution of cultural property, return of cultural objects </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> реституция; реституция на паметници на културата </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> restituce; restitucích kulturních statků</td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> restitution; tilbagelevering af kulturgoder, tilbagegivelse af kulturgenstande </td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> restitusioon; kultuuriomandi tagastamist </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> restitution, palauttaminen; kulttuuriesineiden palauttamiseen, kulttuuriomaisuuden palauttamista </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td>restitution, restitution de biens culturels, restitution des objets culturels </td></tr>
<tr><td>grško</td><td> επιστροφή των αντικειμένων πολιτιστικού χαρακτήρα</td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> restitucija kulturnih dobara, povrat kulturnih dobara, vraćanje kulturnih dobara </td></tr>
<tr><td>islandsko </td><td> endurgreiðsla; endurheimt menningarminja </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> restituzione; restituzione dei beni culturali </td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> restitució; restitució de béns culturals </td></tr>
<tr><td>latovsko</td><td> restitūcija </td></tr>
<tr><td>litovsko</td><td> restitucija; kultūros turto grąžinimo </td></tr>
<tr><td>madžarsko</td><td> restituálás; kulturális tulajdon visszaadását</td></tr>
</table>
</td><td width="5"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="70">makedonsko</td><td> реституција; реституција на културното наследство
</td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Restitution; Wiedergutmachung, Rückgabe der Kulturgüter </td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td>restitutie, teruggave; restitutie van cultuurgoederen </td></tr>
<tr><td>norveško </td><td> restitusjon; restitusjon av kulturgjenstander </td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> restytucja; restytucji dóbr kultury </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> restituição; restituição de bens culturais, restituição dos objetos culturais</td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> restituire; restituirea bunurilor culturale </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> реституция; реституции культурных ценностей </td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> reštitúcia; reštitúcia kultúrneho majetku, navrátenie kultúrneho majetku</td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> restitucija, vrnitev, vračilo; restitucija kulturnih dobrin, vračanje kulturnih dobrin </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> реституција, restitucija; повраћај културних добара, povračaj kulturnih predmeta</td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> restitución; restitución de bienes culturales, restitución de los objetos culturales </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> restitution; återställande av kulturell egendom </td></tr>
<tr><td>turško</td><td> tazmin; kültür varlıklarının iadesi </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> реституція; реституція культурних цінностей
</td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
<center>
<iframe width="390" height="250" src="https://www.youtube.com/embed/glQrNs__HF0?rel=0" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe>
<iframe width="390" height="250" src="https://www.youtube.com/embed/gS68GNR3jg0?rel=0" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe>
<p>
Univerzitetna knjižnica Bremen raziskuje v svojih fondih gradivo, ki je bilo v nacističnih časih zaplenjeno preganjanim, predvsem Judom.
</center>
<p>
<table border="0" width="800" align="center">
<tr><td>
<center>
<iframe width="390" height="270" src="https://www.youtube.com/embed/55PZkuhsVYg?rel=0" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe> <br>
Poslanec Srbske radikalne stranke v Skupščini Republike Srbije leta 2011 o <a href="https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/lat/vesti/restitucija-starih-srpskih-knjiga.html" target="_blank">restituciji starih srbskih knjig</a> <br>.
</center>
</td><td>
<center><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/sirote.png" width="390" height="270" ><br>Sirote - Knjige v "izgnanstvu" so imele po 65 letih na <br>hrbtih še vedno oznake nekdanjega lastnika, zato ni težko <br>prepoznati njihove provenience. Foto: Olaf Hamann</center>
</td></tr>
</table>
<p>
<hr width="600">
Še nekaj krajših prispevkov o restituciji knjig:<ul>
<li><a href="http://franciskani-koper.rkc.si/?viewPage=6" target="_blank">Frančiškanski samostan sv. Ane Koper – Restitucija</a>
<li><a href="https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5877" target="_blank">Knjige iz turjaške "knežje" zbirke v sodobnih slovenskih knjižnicah</a>
<li><a href="http://www.fu-berlin.de/en/sites/ub/ueber-uns/raubgut/index.html" target="_blank">
Restitution of Nazi-Looted Books</a>
<li><a href="https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5557" target="_blank">
Federalni zbirni center in njegov prispevek k dopolnitvi fondov narodne in univerzitetne knjižnice</a>
<li><a href="https://www.zlb.de/fachinformation/spezialbereiche/ns-raubgutforschung/restitutionen-2012.html?type=98&print=1&no_cache=1" target="_blank">RESTITUTIONEN 2012.
Institut für Sozialforschung</a>
<li><a href="http://www.lootedart.com/MFVALY48822" target="_blank"> The Nazi looting of books in Austria and their partial restitution</a>
<li><a href="https://blog.sub.uni-hamburg.de/?p=21818" target="_blank"> Restitution von vier Büchern an die Familie Friedlaender</a>
<li><a href="http://www.lostart.ru/en/svodnyj_katalog/index.php" target="_blank">The cultural values – The victims of the War</a>
<li>Krajša objava o restituciji je bila tudi na <a href="http://www.biblioblog.si/2011/06/restitucija.html" target="_blank">Biblioblogu</a> 9.6.2011
</ul>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-85754361393259295882018-01-30T18:14:00.001+01:002018-01-30T18:14:07.941+01:00Drobni tisk <table border="0" align="left">
<tr><td>
<table border="0">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgBbXbArUlYePvS1cKy9WFuTlAz8ULWxSoWUZegAZnR3ceEhxM9Uwlq98ltsk1mP4AOhgOZLC6UCICWwfnyoOUlDNdc6AUJ7ykIgE4GM2OsLJPKyYmb06AoLTbHSyMk9yHYiOnO2r5Ggwkc/s1600/ephemera.jpg" height="230"><br>
<font size="-2">© <a href="http://hosemasterofwine.blogspot.si/2015/03/" target="_blank"> HoseMaster of Wine </a></font></center> </td></tr>
</table>
</td><td>
<table border="0">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="http://www.action-intell.com/wp-content/uploads/2014/04/Read-the-fine-print-magnifying-glass.jpg" height="230"><br>
<font size="-2">© <a href="http://www.action-intell.com/2014/04/15/lexmark-changes-return-program-license-agreement-terms/" target="_blank"> HoseMaster of Wine </a></font></center> </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<table border="0" width="800" align="center">
<tr><td>
<font size="3">
K pisanju današnjega sestavka me je vzpodbudilo prednovoletno brskanje po novejši slovenski bibliotekarski literaturi. Saj vemo, kako se to danes dela. Najprej guglanje doma in po svetu, potem knjižnični katalog (sedaj seveda s <a href="https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/advanced?db=cobib" target="_blank"><b>prenovljenim uporabniškim vmesnikom</b></a>) in nato še nekaj redkih naslovov slovenske bibliotekarske periodike. Kot okoreli terminološki <a href="http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=d%C5%BEanki" target="_blank"><b>džanki</b></a> med preletavanjem zadetkov seveda paberkujem po naslovih in oko se pogosto ustavi na besedah in besednih zvezah, ki so nove, zanimive, neznane, nenavadne ali drugačne od pričakovanih. Take si navadno zabeležim in morebiti celo že takoj globlje pobrskam za njimi, potem se zgodi tisto, kar predstavlja enega od večjih prekletstev spletnega življenja – povsem se odmakneš od vsebine in ciljev začetnega iskanja in se poglobiš v popolnoma nove in nepričakovane vsebine… in še vedno si srečen in zadovoljen, mogoče še bolj. In v to blaženo stanje te pripelje (ali spelje in zapelje) to, čemur se v angleščini reče <b>serendipity</b> in pri nas včasih <b>serendipičnost</b> (o tem v kateri od naslednjih objav). Skratka nenadejana najdba nečesa zanimivega, mogoče celo dragocenega. Ali takega, da se ti stemni pred očmi. Tokrat je bil to termin <b>small print</b> v angleških prevodih naslovov, povzetkov in ključnih besed slovenskih bibliotekarskih člankov, objavljenih pri nas pa tudi v tujini. <b>Small print</b> tam, kjer je v izvirniku stalo <b>drobni tisk</b>. Ne bo dobro!
<p>
V bibliotekarski terminologiji opažamo naslednja tipična primera neustrezne rabe in tvorbe terminov, ki lahko vodita do nerazumevanja ali napačnega razumevanja. <br>
1. Izraz ima v splošnem jeziku drugačen pomen kot v strokovnem jeziku bibliotekarstva, ali pa je enak termin v dveh različnih terminologijah pomensko zelo različen. Nekaj primerov:
<br>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="800" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="80"> </td>
<td width="300"> <b>splošni jezik</b></td>
<td width="350"><b>bibliotekarska terminologija</b></td></tr>
<td>knjiga</td><td>večje število trdno sešitih tiskanih listov</td><td>tiskana monografska publikacija, ki obsega najmanj 49 stran</td></tr>
<tr><td width="80"> </td>
<td width="300"><b>splošni jezik, v knjigoveštvu, založništvu</b></td>
<td width="350"><b>bibliotekarska terminologija</b></td></tr>
<td>brošura</td><td>publikacija v mehki vezavi</td><td>tiskana monografskapublikacija, ki obsega 5 do 48 strani</td></tr>
<tr><td width="80"> </td>
<td width="300"><b> splošni jezik, v tiskarstvu, v pravu</b></td>
<td width="350"><b>bibliotekarska terminologija</b></td></tr>
<td>drobni tisk</td><td>besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo</td><td><b>1.</b> publikacija, ki obsega največ štiri strani, npr. lepak ali plakat, prospekt, letak, trosilni listek, nalepka, vabilo, vizitka
<b>2.</b> publikacija brez strnjenega besedila, npr. obrazec, žepni, stenski, namizni koledar, izkaznica; prim. efemerno gradivo</td></tr>
</table>
<br>
2. S kalkiranjem, to je dobesednim prevajanjem tujejezičnega termina, dobimo novo neustrezno besedo ali besedno zvezo tam, kjer že imamo ustrezen slovenski termin. Ustrezni slovenski termin se lahko od kalkiranega zelo razlikuje in postane kalkirani zato pogosto tudi neprepoznaven oziroma nerazumljiv. Isto se seveda lahko zgodi tudi v nasprotni smeri, to je pri prevajanju iz slovenščine v angleščino. Tujejezičnih terminov, še posebej takih bolj redko uporabljanih ali "nenavadnih", ne poznamo in jih tudi v slovarjih pogosto ne najdemo, zato se tovrstne napake kaj hitro pripetijo. Primer take zadrege nastane z neustrezno rabo in kalkiranjem angleškega termina <b>small print</b>(s) tam, kjer je v slovenščini <b>drobni tisk</b>(i) .
<p>
<b>Drobni tisk</b> in <b>small print</b> (tudi <b>fine print</b>, <b>mouse type</b>) sta dobra ustreznika v obeh jezikih takrat, kadar opisujeta tisk, pisavo z majhnimi, zelo drobnimi črkami. Dandanašnji se najpogosteje uporablja v nekoliko prenesenem pomenu za <i>besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo</i>. Slovar bibliotekarstva in informacijske znanosti <a href="https://www.abc-clio.com/ODLIS/odlis_o.aspx " target="_blank"><b>ODLIS</b></a> je še podrobnejši:
<table align="left" border="0" width="800">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="http://myonlinecasinobonuses.co.uk/wp-content/uploads/2013/05/small-print-300x197.jpg" height="250"><br>
<font size="-2">© <a href="http://myonlinecasinobonuses.co.uk/wagering-requirements/
" target="_blank"> MyOnlineCasinoBonuses</a></font></center>
</td><td width="70"> </td> <td>
<font size="2"><i>"Information printed in very small type, usually at the end of a document or in an inconspicuous place within it, containing details of which the reader must be informed but to which the source or publisher may not wish to call attention. The term is also used to refer to the details of a document, printed in any type size, as opposed to its main points. Failure to read fine print can have serious consequences for a person signing a legal document."</i></font>
<p> <p> <p>
<p>
</td> </tr>
</table>
<p>
<img style="border: on;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZOIPub-2006.JPG?attredirects=0" align="left" hspace="10" >Vendar ima termin <b>drobni tisk</b> (najpogosteje rabljen v množini) v knjižničarstvu povsem drugačen, samo v tej stroki uveljavljen pomen (ki pa nima prav nobene zveze z velikostjo natisnjenih črk<img style="border: none;" src="https://www.seoclerk.com/pics/want28957-18EvlO1436417081.jpg" align="top" width="18">). V tem primeru je <i>tisk</i> sopomenka za <i>objavo, publikacijo, natiskano gradivo posebne vrste</i>, ki ga stroka obravnava drugače kot druge tiske in je zato tudi našlo svoje mesto v <i>Zakonu o obveznem izvodu publikacij</i> (navedek 6. alinee 2. člena iz tega zakona; namenoma sem uporabil besedilo iz starejše izdaje zakona (2006), ker je razlaga popolnejša in podrobnejša kot v novejši izdaji (2009), ki je nekoliko spremenjena in dopolnjena predvsem v delih, ki govorijo o elektronskih publikacijah, številu dolžnostnih izvodov in obveznem kolofonu).
<p>
O drobnem tisku in njegovih posebnostih v knjižničarstvu obširno pojasnjuje tudi <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Drobni_tisk " target="_blank"><b>Wikipedija</b></a>. Za razliko od drugih publikacij zbirajo drobne tiske samo nekatere knjižnice, NUK in UKM po zakonu, druge knjižnice pa po lastni presoji in le v omejenem obsegu v okviru svoje domoznanske dejavnosti. Glede na svoje fizične značilnosti in postopke strokovne obdelave ter hranjenja v knjižnicah spada drobni tisk med t. i. posebno knjižnično gradivo , za kar imajo knjižnice lahko vzpostavljeno tudi izdvojeno <i>zbirko posebnega knjižničnega gradiva (PKG)</i>. Proučevanje tega gradiva omogoča vpogled v zelo posebne kotičke življenja prednikov in njihovih navad (npr. politični letaki, nalepke izdelkov in reklame zanje, gledališki listi, vozni redi ipd.), prav zanimive so lahko tudi razstave izbranih tiskov, taka je na primer <a href="https://www.slv.vic.gov.au/search-discover/explore-collections-format/ephemera/theatre-programmes" target="_blank"><b>razstava gledaliških listov</b></a>.
<p>
V biblioterkarski terminologiji se torej za <b>drobni tisk</b> pravilno uporablja angleška ustreznica <b>ephemera</b>, redkeje <b>fugitive material</b>, posledično je <a href="https://www.ukm.um.si/zbirka-drobnih-tiskov-0 " target="_blank"><b>zbirka drobnih tiskov</b></a> seveda <a href="https://www.ukm.um.si/en/content/ephemera-collection" target="_blank"> <b>ephemera collection</b></a>,
kar praviloma upoštevajo tudi naši avtorji (npr.
<a href="https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5959/5606" target="_blank"><b>1</b></a>, <a href="http://www.pokarh-mb.si/uploaded/datoteke/Radenci/radenci2011/33_kerec_kolbic_2011.pdf" target="_blank"><b>2</b></a>). Žal ne vedno.
<p>
Tudi v večini drugih jezikov uporabljajo za to značilno skupino tiskov poseben termin, ki je bodisi podomačena oblika tujke <i>efemera</i> ali skovanka, ki vsebuje pomen <i>minljivosti, kratkotrajnosti, slučajnosti, nepomembnosti</i>, kar opredeljuje pogoje njihovega nastanka in namena ob izdaji. Slovenščina pozna tako še termine <b>efemera, priložnostni tisk, akcidenčni tisk</b>, ki pa se skoraj več ne uporabljajo. V nadaljevanju je nekaj primerov tujih jezikov:
</td></tr>
</table>
</font>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="350" bgcolor="#E5E5E5">
<tr><td width=95">angleško</td><td> ephemera, fugitive material </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> příležitostné tisky </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> småtryk, accidenstryk </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> document éphémères , éphémèra </td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> akcidencija </td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Ephemera, Akzidenzdruck, Akzidenzen, ephemere Literatur </td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> gelegenheidsdrukwerk </td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> akcydens, druk akcydensowy </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> efêmera </td></tr>
</table>
</td><td width="1"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="450" bgcolor="#E5E5E5">
<tr><td width=95">rusko</td><td> эфемера, акцидентный набор, печатная продукция одноразового пользования </td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> akcidencia, príležitostná tlač </td></tr>
<tr><td><b>slovensko</b></td><td> <b>drobni tisk, efemera, akcidenčni tisk, priložnostni tisk</b> </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> ефемера , efemera, акциденција, akcidencija, prigodna štampa, пригодна штампа </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> ephemera, material efímero </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> accidenstryck, tillfällighetstryck ,efemärt material </td></tr>
<tr><td>turško</td><td> efemera, dağarca </td></tr>
</table> <p>
</td></tr>
</table>
<p>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-5094438657624208572018-01-24T17:55:00.000+01:002018-01-29T22:40:16.272+01:00Tudi (rokopisna) pisava ima svoj dan! <table border="0" width="800" align="center">
<tr><td>
<table border="0" align="left">
<tr><td width="250"><center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Cankar-rokopis.jpg?attredirects=0" hspace="10">
Podobe iz sanj - Posvetilo Ivana Cankarja <br>neugotovljenemu naslovniku; 23. 12. 1917.<br>
<font size="-2">© <a href="http://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2016/zbirke/CankarIvan_3.pdf" target="_blank"> Rokopisna zbirka NUK</a>: R 450972</font></center> </td></tr>
</table>
<p>
<font size="3">
Na koledarju je v letu praviloma 365 dni, vendar smo uspeli v zadnjem času pridelati okrog <b>1.500</b> takšnih ali drugačnih <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_awareness_days" target="_blank"><b>mednarodnih, svetovnih ali lokalnih nacionalnih dnevov</b></a>, s katerimi obeležujemo, častimo, slavimo, poveličujemo, se spominjamo, veselimo, zavedamo … česar že koli. Ustoličujejo jih mednarodne institucije (npr. <a href="https://en.unesco.org/celebrations/international-days" target="_blank"><b>UNESCO</b></a> ), vlade posameznih držav, združenja, civilne iniciative. Zelo uspešna so bila slovenska prizadevanja pri Združenih narodih, ki so lani na predlog Slovenije enoglasno proglasili <a href=" https://www.euractiv.com/section/agriculture-food/news/thurs-eu-unanimously-backs-un-declaration-of-world-bee-day/" target="_blank"><b>mednarodni dan čebel</b></a> (20. maj). Mnogo večji od mednarodnega nabora je seveda nabor lokalnih dnevov v posameznih državah. Veliki narodi so pri tem mnogo bolj inovativni in pogumni, hitro najdejo vzrok za tak ali drugačen praznik, ki seveda praviloma ni dela prost dan. Mnogi med njimi so jubilejni in spominski, ki poudarjajo pomembne dogodke in častijo osebnosti svoje zgodovine, vse več pa je tudi takih, ki naj bi nas vzpodbujali k zavedanju pomena, pomembnosti in/ali nevarnosti nečesa (ang. <i>awareness day</i>), npr. čistega zraka, pitne vode, boja proti raku, boleznim srca in ožilja, globalnega segrevanja… Manjši narodi smo pri tem pogosto bolj sramežljivi in bojazljivi, raje kaj dobrega zamolčimo, kot da bi se s tem pohvalili. Če pa že imamo, se okrog tega radi skregamo (tudi pri kulturi, npr. <a href="http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sedem-desetletij-presernovih-nagrad" target="_blank"><b>spori in incidenti</b></a>).
<p>
<b>23. januar</b> je v ZDA že od leta 1977 <b>nacionalni dan pisave</b>, imenujejo ga <a href="https://www.forbes.com/sites/nancyolson/2018/01/23/today-is-national-handwriting-day-so-get-out-and-vote/#2d4fd7ed43f8" target="_blank"><b>National Handwriting Day</b></a>. Ne slavijo pisave kot sistema za zapisovanje, tiste, ki jo Wikipedija opredeljuje kot "<i>Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov</i>", pač pa <b>rokopisno pisavo</b>, tiste čudovite in povezane ali pa tudi čisto skracane in razmetane črte (navadno) na papirju, s katero svinčnik, nalivnik, kemični svinčnik (ja, tudi kuli(ca) mu rečemo), jekleno ali gosje pero …. preliva na papir naše misli, čustva, zapažanja, jih beleži iz preteklosti in ohranja v prihodnost. Bolj usklajeno gibanje za promocijo in priznavanje pomena pisave z roko se je začelo v sedemdesetih letih, to je v času predaje štafetne palice med pisalnim strojem in računalnikom, aktivnosti v čast temu dnevu pa so menda iz leta v leto živahnejše (<a href="https://www.wikihow.com/Celebrate-National-Handwriting-Day" target="_blank"><b>How to celebrate National Handwriting Day</b></a>) in obsegajo vse mogoče od osnovnega učenja pisanja s kredo do vrhunske kaligrafije, tekmovanj, resnih razprav na odrih in piknikov kar tako. 23. januar so za praznik izbrali zato, ker se je takrat rodil John Hancock (23. januar 1737 – 12. oktober 1793), državnik in prvi podpisnik <i>Deklaracije neodvisnosti</i>, čigar podpis deluje skoraj kot kaligrafski okras na sicer prav tako z roko napisanem besedilu deklaracije. (Ob tem nikakor ne smemo pozabiti tistega bolj prozaičnega dela zgodbe. Pobudnik, eden pomembnejših podpornikov gibanja in končni "<i>ustanovitelj</i>" dneva pisave je bilo združenje <i>Writing Instrument Manufacturers Association</i>, njihov glavni cilj pa je bil seveda pospeševanje prodaje svinčnikov, peres in pisalnega papirja).
<p>
<font face="Satisfy" size="5">
Umetnost lepega pisanja se je danes že povsem izgubila in se ohranja samo še v ozkih krogih kaligrafskih ljubiteljev, tudi običajna spretnost pisanja z roko je vse bolj zakrnela, saj skoraj vsi pišemo pretežno samo še z računalniško tipkovnico ali navidezno tipkovnico zaslonov na dotik.</font> V obdobju nekaj generacij se je odnos človeštva do te čudovite iznajdbe, ki so jo naši predniki tisočletja skoraj čustveno negovali, povsem spremenil. Ste kdaj videli pisanje svojih (pra)babic in (pra)dedkov, pogosto skoraj neukih ljudi (najpogosteje s štirimi razredi osnovne šole), kako lepo so pisali z jeklenim peresom, ki so ga namakali v črnilnik in govorili "<i>tanko gor, debelo dol</i>" (gre za debelino črte glede na smer potega peresa pri oblikovanju črke). Tudi naši starši so pisali še kar lepo, jaz pa svojega rokopisa skoraj več ne upam pokazati (še sam za seboj včasih težko preberem). No, danes ponekod
<a href=" https://www.theguardian.com/world/2015/jul/31/finnish-schools-phase-out-handwriting-classes-keyboard-skills-finland" target="_blank"><b>v osnovnih šolah že ukinjajo učenje pisanja z roko</b></a>. Prav ali ne, škoda ali ne? Kdo ve, vendar bomo tako zagotovo izgubili enega od pomembnih pokazateljev človekove osebnosti, saj je rokopis posameznika prav tako enkraten in značilen kot njegov prstni odtis. Saj se spomnite, da je bilo treba včasih življenjepis napisati <i>na roko</i>. In koliko primerov sta Sherloch Holmes in Maigret rešila z obračanjem drobnega listka in sporočilca na njem!
<p>
Kako rečejo (rokopisni) pisavi ali pisavi z roko v drugih jezikih? Pri tem ne smemo zanemariti pomembnega dejstva, da ima lahko v mnogih jezikih isto poimenovanje dva pomena (ali več), tako je tudi pri nas (<i>rokopis</i> je lahko individualna pisava z roko (imel je lep rokopis) ali dokument, napisan z roko). Nekateri jeziki lahko to razločujejo že z drugačnim izrazom, pri nas je tako z rokopisom (pisava) in manuskriptom (dokument), enako v angleščini handwriting in manuscript.
<p>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">angleško </td><td> handwriting </td></tr>
<tr><td>belorusko</td><td> почырк </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> почерк, ръкопис </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> rukopis </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> håndskrift </td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> käekiri </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> käsiala, käsinkirjoitus </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> écriture, écriture manuscrite </td></tr>
<tr><td>grško</td><td> γραφικός χαρακτήρας, χειρόγραφο </td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> rukopis </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> scrittura, scrittura a mano, grafia </td></tr>
<tr><td>latovsko</td><td> rokraksts </td></tr>
<tr><td>litovsko</td><td> rankraštis, rašysena </td></tr>
<tr><td>madžarsko</td><td> kézírás </td></tr>
<tr><td width="100">makedonsko</td><td> ракопис </td></tr>
</table>
</td><td width="20"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">nemško</td><td> Schrift, Handschrift </td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> handschrift </td></tr>
<tr><td>norveško</td><td> handstil, handskrift</td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> pismo, pismo ręczne</td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> caligrafia, letra, letra de mão</td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> scris, grafie, scris de mână </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> почерк </td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> rukopis, pismo </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> pisava, rokopis, rokopisna pisava </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> рукопис, rukopis </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> letra, caligrafía, escritura, escritura manuscrita </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> handskrift, handstil </td></tr>
<tr><td>turško </td><td> el yazısı </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> почерк </td></tr>
<tr><td> </td><td> </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
<p>
<center>
Deklaracija neodvisnosti, podpisana in sprejeta 4. julija 1776.<br>
Izrazito izstopa večji in zelo lepo oblikovan podpis prvopodpisanega Johna Hancocka.
<br>Njegov podpis velja za enega najlepših v ameriški zgodovini. <font size="-2">©
<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/File:United_States_Declaration_of_Independence.jpg"> Wikipedia</font></a>
<p>
<img style="border: none;" src="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8f/United_States_Declaration_of_Independence.jpg" width="750">
</center>
<p>
<center>
<img style="border: none;" src="https://n7jmr7muhj-flywheel.netdna-ssl.com/wp-content/uploads/2014/06/National-Handwriting-Day-January-23.jpg" width="450">
</center>
</font>
</td></tr>
</table>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-80137213887014878362017-12-29T10:37:00.001+01:002017-12-29T10:37:42.860+01:00Vesele praznike in srečno, zdravo ter uspešno 2018!<link href='http://fonts.googleapis.com/css?family=Satisfy' rel='stylesheet' type='text/css'>
<p>
<table border="0" width="850">
<tr><td>
<table border="0" align="left">
<tr><td>
<center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/2018-pine-tree.jpg?attredirects=0">
<p>
<font size="-2">© <a href="https://stockfresh.com/image/921471/artistic-pine-tree" target="_blank"> Stockfresh</a></font>
</center>
</td><td width="20"> </td><td>
<font face="Satisfy" size="5" color="LightSlateGray">
Drage prijateljice in prijatelji, <p>
kolegice in kolegi, znanke in znanci, <p>
želim vam vesele praznike in prijeten <p>
preskok v prihajajoče leto <font color="goldenrod"><b>2018</b></font>, <p>
ki naj bo ravno prav živahno, <p>
razgibano in uspešno, predvsem pa<p>
polno prijateljstva in ljubezni, sreče, <p>
razumevanja in strpnosti, vsekakor <p>
pa tudi zdravja, ki ga ni nikoli preveč. <p>
<p>
<center><font color="goldenrod" size="6"><b>Srečno!</b></font></center>
<p>
</font>
</td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-12555231965586649852017-12-28T18:53:00.000+01:002017-12-29T10:17:46.104+01:00Kuhano vino<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Kuhano%20vino.jpg?attredirects=0" width="350" align="left">
<p>
<table border="0" width="700" align="center">
<tr><td>
<font size="3">
Te dni se po središčih mest, kjer se zbirajo turisti, domača zijala in vsi drugi, ki nočejo zamuditi konca leta (konec sveta so že parkrat prestavili!), ob vonjavah čevapčičev, pleskavic, palačink in druge nezdrave prehrane vije še en značilen vonj, tisti po vinu, klinčkih in cimetu. Ja, seveda, v zraku je to, kar je ušlo iz kotlov za <b>kuhano vino</b>, značilno zimsko in zlasti prednovoletno pijačo Slovencev in drugih predvsem srednjeevropskih narodov (ker Sandinavci dodajo še nekaj žganice, da tako nastali <i>glögg</i> bolj prime!). Pri nas kuhamo belo ali rdeče vino z dodatkom vode, sladkorja in značilnih začimb, med katere sodijo predvsem klinčki in cimet, lahko pa še kaj drugega, npr. pomarančne ali limonine lupine ipd. Nemci kuhajo praviloma samo rdeče vino in imajo natančne predpise o tem, kaj se sme prodajati kot kuhano vino, ki mu laho dodajajo tudi nekatere posebne dodatke (npr. z rumom natopljeni žgani sladkor, tako nastane <i>Feuerzangenbowle</i>), pri nas pa za razliko od njih nimamo predpisa, ki bi določal, kaj natanko je kuhano vino, kaj se kot kuhano vino sme prodajati ter kaj vanj sodi in kaj ne. Temu primerno je seveda (najpogosteje obupno) stanje za šanki… Poljaki ne bi bili Poljaki, če ne bi poskušali narediti tudi kaj iz piva in <i>grzane piwo</i> je menda prav odlično. Nekateri narodi na ohlajeno kuhano vino prisegajo tudi v poletnem času. Zakaj pa ne?
<p>
<i><b>Kuhanček</b></i>, kot to pijačo najpogosteje imenujemo (<i>vem, da marsikdo med vami iz dna duše sovraži in prezira to besedo, ampak kaj čemo, udomačila se je</i>), je seveda hvaležna materija tudi novinarjem in njihovim medijem za prednovolotno mašilo in vsak leto se o tem razpiše <a href="https://www.vecer.com/je-kuhano-vino-sploh-se-vino-6374390" target="_blank"><b>dnevno časopisje</b></a>, njegovo kakovost preverjajo in komentirajo televizijci in celo <a href="https://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/kaksna-je-kakovost-kuhanega-vina-na-ljubljanskih-stojnicah/440832" target="_blank"><b>etnologi</b></a>, POP TV-jev <i>24ur Inšpektor</i> pa je zastavil že skoraj projekt <a href="http://www.24ur.com/novice/slovenija/kuhano-vino-v-sloveniji-zanj-ni-pravil.html?bl=1" target="_blank"><b>Test kuhanega vina</b></a>! V sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede so v Ljubljani in Mariboru opravili senzorično oceno po treh vzorcev, potem pa vse odvzete vzorce testirali v laboratoriju- preverjali so vsebnost alkohola, sladkorja in kislin. Rezultati niso bili kaj preveč navdušujoči!
<p>
Kako pa rečejo kuhanemu vinu v drugih jezikih?
<br>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="350" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">angleško </td><td> mulled wine </td></tr>
<tr><td>belorusko</td><td> глінтвейн </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> греяно вино </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> svařené víno, svařák </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> gluehwein </td></tr>
<tr><td>esperanto</td><td> spicvino </td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> hõõgvein </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> vin chaud, vin brûlé </td></tr>
<tr><td>grško</td><td> ζεστό κρασί </td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> kuhano vino </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> vin brulé </td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> vi calent </td></tr>
<tr><td>litovsko</td><td> karstvīns </td></tr>
</table>
</td><td width="20"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="450" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">madžarsko</td><td> forralt bor</td></tr>
<tr><td>makedonsko</td><td> варено вино </td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Glühwein </td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> warme wijn, glühwein </td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> grzane wino </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> vinho quente </td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> vin fiert </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> глинтве́йн </td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> varené víno </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> kuhano vino </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> кувано вино, kuvano vino </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> vino caliente, vino calentado y aromatizado </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> глінтве́йн </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
</td></tr>
</table>
</font>
<p>
<center>
<img style="border: none;" src="http://ww3.hdnux.com/photos/67/50/72/14585530/5/920x920.jpg" hspace="10" width="550"><br>
<font size="-2">© <a href="http://www.thehour.com/news/article/Mull-it-over-drinks-that-is-for-Thanksgiving-12375155.php" target="_blank"> THE HOUR
</a></font></center>
<p>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-37162121490054974242017-12-26T17:43:00.000+01:002018-01-24T09:50:43.006+01:00Dan samostojnosti in enotnosti<table border="0" width="900">
<tr><td>
<table border="0" align="left">
<tr><td width="250"><center>
<img style="border: none;" src="http://www.umr-cnrm.fr/aladin-old/newsletters/news26/N26_liens_html_m5eba7a88.gif" hspace="10" width="250">
Pred 27 leti se je na referendumu "<b>za</b>" <br>izreklo 1.289.369 prebivalcev Slovenije.<br>
<font size="-2">© <a href="http://www.umr-cnrm.fr/aladin-old/newsletters/news26/N26.html" target="_blank"> ALADIN Newsletter 26</a></font></center> </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<font size="3">
<table border="0" width="700" align="center">
<tr><td>
Te dni mineva že 27 let od prelomnega 23. decembra 1990, ko je na plebiscitu od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »<i>Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?</i>« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela zgodovinska osamosvojitev Slovenije. Rezultate plebiscita so uradno razglasili tri dni pozneje, zato zaznamujemo 26. december kot državni praznik, <b>dan samostojnosti in enotnosti</b>. Do leta 2005 se je praznik imenoval le <b>dan samostojnosti</b>, takrat pa so ga poslanci s spremembo zakona dopolnili v dan samostojnosti in enotnosti, saj naj bi na ta dan Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v vsej svoji zgodovini.
<p>
Kako naš <b> dan samostojnosti in enotnosti</b> pimenujejo v drugih jezikih?
<br>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">angleško </td><td> Independence and Unity Day </td></tr>
<tr><td>belorusko</td><td> Дзень незалежнасці і адзінства </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> Den samostatnosti a jednoty</td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> Journée de l'indépendance et de l'Unité </td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> Dan neovisnosti i zajednosti </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> Giorno dell'Indipendenza e dell'Unità Slovena </td></tr>
<tr><td width="100">madžarsko</td><td> A függetlenség napja</td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Tag der Unabhängigkeit und Einigkeit</td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> Dag van de Onafhankelijkheid en Eenheid </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> Dia da Independência e União </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> День независимости и единства </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> dan samostojnosti in enotnosti</td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> Дан независности и jединства, Dan nezavisnosti i jedinstva </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> Sloveniens självständighets- och enhetsdag </td></tr>
</table>
<p>
</td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
</font>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-67896167769182172842017-11-29T22:23:00.001+01:002017-11-29T22:23:50.524+01:00Knjižnično nadomestilo<table border="0" width="900">
<tr><td>
<table border="0" align="left">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="http://s3.amazonaws.com/libapps/accounts/6357/images/Book-Exchange-2.jpg" hspace="10" width="350">
<font size="-2">© <a href="http://guides.library.uwm.edu/historyfaculty" target="_blank"> University of Wisconsin-Milwaukee Libraries</a></font></center> </td></tr>
</table>
</td>
<td width="200"> </td>
<td>
<table border="0" align="left">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://www.cd-cc.si/media/events/photos/251/624/658/892/352/58/large/sks_33_veliki.jpg" hspace="10" width="450"><p>
O knjižnem sejmu in o tem, kako se mu reče v drugih jezikih, <br>smo v preteklosti že
<a href="http://terminologija.blogspot.si/2016/11/knjizni-sejem.html" target="_blank">
<b>pisali v tej objavi</b></a>.</center> </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<table border="0" width="700" align="center">
<tr><td>
Pred nekaj dnevi se je zaključil že 33. <a href="http://www.knjiznisejem.si" target="_blank"><b>Slovenski knjižni sejem</b></a>, na katerem je sodelovalo okrog 120 razstavljavcev, ob njem pa se je zvrstilo skoraj 300 spremljevalnih dogodkov, posvečenih knjigi, avtorjem, založnikom in seveda bralcem. Istočasno nas je razveselila novica, da bo Sloveniji na slovitem Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022 pripadlo mesto častne gostje (<i>Ehrengast;
Guest of Honour</i>). Knjižni sejem je knjigo in avtorje za nekaj dni spet nekoliko bolj postavil v ospredje. Odnosi med avtorji, založniki in državo, predvsem seveda Ministrstvom za kulturo, so bili predmet množice objav v medijih in tudi nekaterih dogodkov na sejmu, zlasti na Založniški akademiji in v Debatni kavarni. Avtorski honorarji naj bi se od osamosvojitve znižali za četrtino, Javna agencija za knjigo si še vedno ni opomogla od občutnega znižanja sredstev leta 2012, vendar za prihodnje leto napovedujejo dvig vsote za knjižnično nadomestilo, vsi si seveda želijo tudi dvig honorarjev (vsaj za 30 odstotkov?).
<p>
Kaj je <b>knjižnično nadomestilo</b>, ki se tako pogosto pojavlja v razpravah avtorjev, založnikov in tudi knjižničarjev? Gre za finančno nadomestilo manjšega dela materialne avtorske pravice avtorju za njegova dela, ki se brezplačno izposojajo v knjižnicah. Model knjižničnega nadomestila so že takoj po drugi svetovni vojni uveljavili na Danskem (zasnovan pa je bil že leta 1941), uveljavitev tega <i>pravičnega nadomestila</i> (ang. fair compensation, equitable remuneration) za javno posojanje je tudi zahteva direktive Sveta Evrope iz leta 1992 (<a href="http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A31992L0100" target="_blank"><b>Direktiva Sveta 92/100/EGS</b></a>), ki govori o <i>"pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine"</i>. Mednarodni program <a href="https://www.plrinternational.com/" target="_blank"><b>PLR</b> - Public Lending Right International Network</a> združuje 28 držav, ki si usklajeno prizadevajo kompenzirati finančne izgube, ki jih imajo avtorji zaradi izposoje njihovih del v javnih knjižnicah. Danes se knjižnično nadomestilo uveljavlja že v 54 državah sveta, v 34 državah je zapisano tudi v pravni regulativi. V Sloveniji je knjižnično nadomestilo kot oblika podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah, formalno uveljavljeno od leta 2004 (<a href="http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/knjiznicno-nadomestilo-ndash-kje-smo.html" target="_blank"><b>Knjižnično nadomestilo – kje smo</b></a>). Njegov namen je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in je v javnem interesu. Nadomestilo ureja in financira <a href="http://www.jakrs.si/knjiznicno_nadomestilo/" target="_blank"><b> JAK</b></a> (Javna agencija za knjigo RS) na osnovi <a href="http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5656" target="_blank"><b>Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila</b></a> (Uradni list RS, št. 42/04, 14/09). Izvaja se v dveh oblikah: kot denarni prispevki živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del in kot delovne štipendije za ustvarjalnost. Do knjižničnega nadomestila so upravičeni živeči avtorji kot fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini. Statistika izposoje in podatki za posamezne upravičence se vodijo v vzajemnem knjižničnem sistemu COBISS (npr. <a href="http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/NadSeznam.asp?Leto=2016&Tabela=1&Status=0/" target="_blank"><b>Statistika izposoj v splošnih knjižnicah v obdobju 1. 1. 2016– 31. 12. 2016</b></a>).
<br>
Podrobneje o knjižničnem nadomestilu in primerjavami s tujino v članku <i>Pirš, Simon:
<a href="https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjvzMfsybLTAhWGEVAKHQYUB1YQFggqMAE&url=http%3A%2F%2Fknjiznica.zbds-zveza.si%2Findex.php%2Fknjiznica%2Farticle%2Fview%2F548%2F520&usg=AFQjCNGVqmaXEXoiVKNcMMNURS_sxq695g/" target="_blank"><b> Sistem knjižničnega nadomestila v Sloveniji: Primerjava s tujimi praksami</b></a>. Knjižnica, 59 (2015) 4.</i>
<p>
O ustreznosti in učinkovitosti, predvsem pa pravičnosti takega sistema, se redno in dnevno krešejo mnenja, najpogosteje seveda pada po državi, ker nikoli ni dovolj denarja, pa tudi na račun knjižnic in Slovencev nasploh, ker si knjige menda raje izposojamo v knjižnici, kot da bi jih kupili (<a href="https://www.dnevnik.si/1042762420/" target="_blank"><b>Knjižnično nadomestilo: problem se začne v knjižnicah, ne pa pri izplačilu</b></a>). Iz tega članka je tudi grafični prikaz v izposoji najuspešnejših avtorjev in s tem najuspešnejših upravičencev do knjižničnega nadomestila:
<br><center>
<img style="border: none;" src="https://files.dnevnik.si/2017/publikacije123.png">
</center>
Hudo kri so povzročile tudi lanskoletne premembe pravilnika, o čemer pišeta slovenska avtorja
<a href="https://www.vecer.com/bo-knjiznicno-nadomestilo-cisti-biznis-6248491" target="_blank"><b>Žiga X. Gombač</b> in <b>Vlado Žabot</b></a>. Glede novosti (različno vrednotenje izposoje knjig in publikacij, ki po definiciji Unesca niso knjige), razdvaja tudi različne struje avtorjev samih. Kdo ve, kam se bo plaz usmeril, vendar je JAK za naslednje leto že rezerviral nekaj več denarja.
<p>
Hrvaški pisatelji, knjižničarji in drugi kulturni delavci se o teh vprašanjih združujejo tudi na Facebooku <a href="https://www.facebook.com/groups/797615326977516/" target="_blank"><b>Naknada za javnu posudbu</b> (i ostale knjiške zanimljivosti)</a>.
<p>
V nadaljevanju še pogled na poimenovanje knjižničnega nadomestila v nekaterih tujih jezikih:
</td></tr>
</table>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="640" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">angleško </td><td> PLR, public lending right, PLR remuneration, Public Lending Right royalties, library royalty fee, library royalties, equitable remuneration for public lending </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> авторски възнаграждения </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> bibliotekstantiemer </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> kirjastokappaleet </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> droits sur le prêt de livres au public, indemnité-bibliothèque </td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> naknada autorima (za posudbu u knjižnicama), naknada za javnu posudbu </td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Bibliothekstantieme(n), Bibliotheksgroschen </td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> leenrecht </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> recompensa bibliotecária </td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> indemnizaţii de autor </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> knjižnično nadomestilo, nadomestilo za javno posojanje </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> compensación bibliotecaria </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> biblioteksersättning </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
<center>
<a href="http://4d.rtvslo.si/arhiv/panoptikum/174502752" target="_blank"><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/knji%C5%BEni%C4%8Dno%20nad.JPG"> </a><p>
<b>Srečno hodi, avtor!</b> Gostje oddaje Slavko Pregl, Iztok Ilc, Gabriela Babnik in Primož Suhodolčan <br>o avtorjih in založnikih, avtorskih honorarjih in tudi knjižničnem nadomestilu <br>(o nadomestilu od 33. minute naprej). (TVS1, Panoptikum, 15. november 2017 ob 22.55)
</center>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-87195481706843164362017-11-21T21:57:00.000+01:002017-11-29T09:40:54.815+01:00Splošne knjižnice praznujejo<img style="border: none;" src="http://www.infobiro.si/media/SlikeIT/Novice/knjiznice_20_11_300.jpg" hspace="5" width="400">
<br>
Slovenske splošne knjižnice vsako leto 20. novembra s svojimi bralci praznujejo <b>Dan slovenskih splošnih knjižnic</b>. Letošnji <i>festival</i> splošnih knjižnic bo potekal z množico dogodkov po vsej Sloveniji pod motom <b>Gostija v deželi branja</b> kar ves teden, to je od 20. do 24. novembra. Osrednji nacionalni dogodek se je odvijal 20. novembra v Knjižnici Šmarje pri Jelšah, kjer so na prireditvi podelili nagrado za najboljši projekt splošnih knjižnic v letu 2017 Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota in posebna priznanja 12 posameznikom, ki so sodelovali pri projektu <i>Berem, torej sem</i>.
<p>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Splo%C5%A1ne%20knji%C5%BEnice-1.jpg " hspace="5" width="400" align="left">
<font color="maroon"><b>Kaj pa so splošne knjižnice in koliko jih je v Sloveniji?</b></font><br>
<i>"Splošne knjižnice so izobraževalna, informacijska in kulturna središča ter socialna stičišča; so najpomembnejše kulturne institucije v lokalnih skupnostih, katerih poslanstvo je uveljavljanje kulture v njeni etični, socialni, gospodarski in politični razsežnosti ter razvijanje pismenosti, še posebej informacijske pismenosti, in vseživljenjsko izobraževanje celotne populacije. Splošne knjižnice so nepogrešljiv agens lokalne skupnosti, saj so brez zadržkov na voljo vsem članom skupnosti, ne glede na raso, narodno pripadnost, starost, spol, vero, jezik, invalidnost, socialni položaj, zaposlitev in stopnjo izobrazbe."</i> (<a href="http://zdruzenje-knjiznic.si/" target="_blank">Združenje splošnih knjižnic</a>).
<p>
Po podatkih <a href="https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php" target="_blank"><b>Centra za razvoj knjižnic</b></a> pri NUK-u je bilo leta 2016 v Sloveniji 58 splošnih knjižnic, med njimi jih deset opravlja tudi dodatne naloge osrednje območne knjižnice. V razvejani mreži splošnih knjižnic po občinah so izvajale svojo dejavnost v 271 krajevnih knjižnicah, na 93 postajališčih premičnih zbirk ter z 12 bibliobusi, ki so se ustavljali na 720 postajališčih. Splošne knjižnice se povezujejo v <a href="http://zdruzenje-knjiznic.si/" target="_blank"><b>Združenje splošnih knjižnic</b></a>, splošne knjižničarke in knjižničarji pa v <a href="http://www.zbds-zveza.si/?q=node2/splosne" target="_blank"><b>Sekciji za splošne knjižnice ZBDS</b></a>.
<p>
<font color="maroon"><b>O terminu <i>splošna knjižnica</I></b></font><br>
<b>Knjižnica</b>, ki so jo hrvaški leksikografi zasledili že leta 1564, pri nas pa se je menda najprej (podobno kot knjiga) pojavila na Štajerskem in nato leta 1844 še v Bleiweisovih Novicah, je zares dobila domovinsko pravico šele na prelomu iz 19. v 20. stoletje skupaj s svojo stalno plemenitejšo spremljevalko <i>biblioteka</i>. O tem, kako je prišla beseda <i>knjižnica</i> v slovenski jezik, smo pred časom že pisali v sestavku <a href=" http://terminologija.blogspot.si/2010/12/kako-je-bukvarnica-knjiznica-postala.html" target="_blank"><b>Kako je bukvarnica knjižnica postala</b></a>. Splošni javnosti namenjene knjižnice smo sprva imenovali <i>narodne</i> in <i>ljudske knjižnice</i>, to poimenovanje se je ohranilo tudi po Drugi vojni, ko je bila leta 1945 sprejeta uredba Ministrstva za prosveto o ustanovitvi <b>ljudskih knjižnic</b> za območje vsakega krajevnega Narodnoosvobodilnega odbora, kar je ustrezalo obsegu kasnejših občin (hrv. <i>pučka knjižnica</i>, nem. <i>Volksbibliothek</i>). Leta 1982 je <i>Zakon o knjižničarstvu</i> prinesel novo poimenovanje <i>splošnoizobraževalna knjižnica</i> oz. kasneje zelo popularno okrajšavo SIK. Pri tem smo se najbrž zgledovali po (vzhodno)nemškem terminu <i>Öffentliche Allgemeinbildende Bibliothek</i>, ki poudarja njeno izobraževalno in vzgojno funkcijo v (socialistični) družbi. Ob snovanju našega že tretjega knjižnicam in knjižničarstvu namenjenega zakona, ki je bil sprejet leta 2001 (<a href="http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2442#" target="_blank">Zakon o knjižničarstvu</a> (ZKnj-1)), se je stroka odločala med dvema poimenovanjema za to vrsto knjižnic, <i>javna knjižnica</i> in <i>splošna knjižnica</i>. Prvo se spogleduje z angleško ustreznico <i>public library</i>, vendar za naš prostor ni najprimernejše, saj se kaže kot protipomenka za <i>privatna, zasebna knjižnica</i>, kar je neustrezno (javna knjižnica je lahko tudi v zasebni lasti). Zato je prevladala odločitev za poimenovanje <i><b>splošna knjižnica</b></i>, kar jo primerno opredeljuje v razmerju do <i>specialnih knjižnic</i>.
<p>
<font color="maroon"><b>Kako poimenujejo splošno knjižnico v drugih jezikih?</b></font><br>
O terminu <i>knjižnica</i> v tujih jezikih smo že pisali v obhavi <a href="http://terminologija.blogspot.si/2010/08/knjiznica-v-100-jezikih.html" target="_blank"><b>
Knjižnica v 100 jezikih</b></a>, za splošno knjižnico pa smo našli tole:
<p>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">angleško </td><td> public library </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> folkebibliotek </td></tr>
<tr><td>esperanto</td><td> publika biblioteko </td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> rahvaraamatukogu, avalik raamatukogu</td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> yleinen kirjasto </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> bibliothèque publique </td></tr>
<tr><td>grško</td><td> δημόσια βιβλιοθήκη</td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> narodna knjižnica </td></tr>
<tr><td>islandsko </td><td> almenningsbókasafn</td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> biblioteca pubblica </td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> biblioteca pública </td></tr>
<tr><td width="100">madžarsko</td><td> közkönyvtár, közművelődési könyvtár</td></tr>
</table>
</td><td width="20"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">nemško </td><td> öffentliche Bibliothek </td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> openbare bibliotheek </td></tr>
<tr><td>norveško </td><td> folkebibliotek </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> biblioteca pública </td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> bibliotecă publică </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> публичная библиотека </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> <b>splošna knjižnica</b> </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> народна библиотека, narodna biblioteka </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> biblioteca pública </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> folkbibliotek </td></tr>
<tr><td>turško</td><td> halk kütüphaneleri </td></tr>
<tr><td> </td><td> </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
<center>
<a href="http://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174503680" target="_blank"><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Splo%C5%A1ne%20knji%C5%BEnice-2.jpg"></a><p>
Knjižnice praznujejo z <b>Gostijo v deželi branja</b>. <br>(TVS1, Dnevnik, 20. nov. 2017ob 19. uri)
</center>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-45193967094450382742017-10-23T16:56:00.000+02:002017-10-23T16:56:10.097+02:00Prvi slovenski računalniški slovar(ček)<table border="0" align="left">
<tr><td>
<center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZXovoj-1.jpg" width="250">
</center> </td>
<td><center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZXovoj-2.jpg" width="625"><br>
</center> </td></tr>
</table>
<table border="0" align="left">
<tr><td width=10">
</td><td width="870">
Prva jugoslovanska računalniška kaseta je izšla pri Radiu študent spomladi leta 1984. Med desetimi programčki, namenjenimi za delo s hišnim računalnikom ZX Spectrum 48K, je bil tudi <b>Dispel</b>, prvi slovenski računalniški slovarček. (levo)<br>
Jeseni 1984 je izšel <b>Angleško-slovenski slovarček</b> tudi na samostojni kaseti pri ZOTKS. Tudi risba ptice je nastala z urejevalnikom INES, ki je učinkovito obvladal besedila, grafiko in podatkovne zbirke. (desno)
</td></tr>
</table>
<p>
<table border="0" align="center" width="870">
<tr> <td>
<b><font color="maroon" size="3">Prvi slovenski slovarji</b></font><br>
Če ne štejemo krajših seznamov slovenskih besed Trubarja, Krelja, Dalmatina, Bohoriča in še nekaterih avtorjev, je "<i>prvi pravi slovar, ki vsebuje (tudi) slovenščino, </i>Dictionarium quatuor linguarum<i> <sup>*1</sup> (Slovar štirih jezikov) Hieronima <b>Megiserja</b> iz leta 1592. Prvi slovar s slovenščino kot izhodiščnim jezikom je slovensko-nemško-latinski rokopisni slovar </i> Krajnsko besedische<i> iz 2. polovice 17. stoletja, ki je deloma prirejen po Megiserjevem mnogojezičnem slovarju iz leta 1603. Prvi natisnjeni slovar s slovenščino kot izhodiščnim jezikom je </i>Tu malu besedishe treh jesikov<i> Marka Pohlina iz leta 1781. Prvi enojezični razlagalni slovar slovenščine je </i>Slovar slovenskega jezika<i> Jože Glonarja iz leta 1936</i>". (<a href="http://www.jezikovna-politika.si/katera-je-prva-slovenska-slovnica-in-kateri-prvi-slovenski-slovar/" target="_blank">Jezikovna Slovenija</a>).
</i>
<p>
Štiristo let kasneje so v digitalni svet kot gobe po dežju vznikali elektronski slovarji, tudi slovenski – majhni in veliki, enojezični in prevajalni, splošni in terminološki, najprej na kasetah in disketah, potem na cederomih, danes praviloma skoraj vsi dostopni na spletu. Prav bogata bera jih je npr. v slovarskih zbirkah <a href="http://www.fran.si/" target="_blank"><b>Fran</b></a> in <a href="http://www.termania.net/" target="_blank"><b>Termania</b></a>, mnogi pa so kot samohodci razpršeni po spletu in jih je treba pač iskati. Elektronska verzija Slovarja slovenskega knjižnega jezika je prvič izšla leta 1997 na enajstih 3,5-palčnih disketah, kasneje na cederomu, danes je v uporabi več spletnih verzij, nastaja pa tudi nova izdaja.
<p>
Pri slovarjih, isto velja tudi za leksikone in enciklopedije, je prišlo s prehodom na elektronski medij tudi do povsem novega koncepta organizacije gradiva in njegove uporabe, torej za revolucionaren kvalitativni preskok. Na elektronskem mediju so to podatkovne zbirke z vsemi značilnostmi in lastnostmi besedilnih podatkovnih zbirk vključno s posebnim programom za njihovo urejanje, upravljanje in uporabo. To je treba upoštevati že pri zasnovi in gradnji slovarja, za učinkovito uporabo pa mora kaj o tem vedeti tudi uporabnik, saj je lahko uporaba nekaterih elektronskih slovarjev že zelo zapletena reč. Velik poudarek je na <b>namenski programski opremi</b>, ki omogoča poizvedovanje in s tem povezane raznovrstne možnosti priklica in tudi prikaza podatkov. Prav organizacija slovarja kot podatkovne zbirke in slovarski program za poizvedovanje sta pogoj in kriterij, ki neki slovar uvršča med <i>elektronske slovarje</i> (<i>računalniški slovar</i> je sopomenka). Primeri digitaliziranih (skeniranih) slovarjev ali izvorno digitalnih oblik slovarjev v datotekah formata .doc/.docx, .xls/xlsx, .pdf in še kaj niso računalniški slovarji, pač pa samo slovarji v elektronski obliki (glej objavo <a href="http://terminologija.blogspot.si/2010/10/elektronski-slovar-in-slovar-v.html" target="_blank"><b>Elektronski slovar in slovar v elektronski obliki</b></a>).
<p>
Kateri pa je prvi slovenski računalniški slovar, tak, ki je bil objavljen kot elektronska publikacija in dostopen uporabnikom? In kdaj je nastal?
<p>
<b><font color="maroon" size="3">Kristusova leta prvega slovenskega računalniškega slovarja</b></font><br>
<i>Kristusova leta</i> navadno uporabljamo za ljudi, tiste, ki so dopolnili 33 let in kdo ve, kaj jih potem čaka . . . Letos je stopil v Kristusova leta tudi <b>prvi slovenski računalniški slovar</b>. To je publikacija, ki jo je leta 1984 dobila slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica kot obvezni izvod, je na kompaktni magnetni (zvočni) kaseti za uporabo na Sinclairjevem ZX Spectrumu in ga knjižnica uporabniku prav gotovo več ne more dati v uporabo. Tudi sam bi ga kot avtor z velikimi težavami obudlil v življenje, če tiste škatlice pod mizo v garaži sploh še delujejo. Naredila sva ga s kolegom Primožem Jakopinom, on vso programsko podporo najprej za njegovo izdelavo in seveda potem predvsem uporabo, jaz slovarski del, takrat skromnih tisoč besed v angleškem in slovenskem jeziku, ampak čisto dovolj, da je do skrajnosti izkoristil zmogljivosti za tiste čase genialnega <i>hišnega računalnika</i> (home computer) Sinclairjevega <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/ZX_Spectrum" target="_blank"><b>ZX Spectruma</b></a> 48K (da, prav ste prebrali, imel je 48 KB pomnilnika! Za program in za podatke!). Leta 1984 je v založbi ZOTKS in Radia študent izšla
<a href="http://retrospec.sgn.net/users/tomcat/yu/ZX/Misc/Html/RadioStudent.php" target="_blank"><b>prva slovenska računalniška kaseta</b></a>, deklarirana tudi kot prva jugoslovanska računalniška kaseta (taka, kot se je uporabljala tudi za zvočni kasetofon, Spectrum pa jo je uporabljal za zunanji pomnilnik) z desetimi programčki (Kontrabant – najbolj znan in najbolj odmeven, Loght Show, ZX Spectrum Tracer, Music Meni, Podmornica, Synti, Dispel, Risar, Sound Manager in LLIST). Med njimi se je, precej drugačen od drugih, ugnezdil tudi najin slovar z imenom Dispel (Dictionary and Spelling, ker ga je spremljal tudi programček za učenje besed). Še isto leto je izšel tudi
<a href="http://retrospec.sgn.net/users/tomcat/yu/magshow.php?auto=&page=51&all=MMS_85_01" target="_blank"><b>Angleško-slovenski slovarček</b></a> kot samostojna kaseta, h kateri je napisal ambientalno glasbeno spremljavo Boris Kramberger, eden od takratnih Pankrtov. Takrat še ni bilo miške, ikon, grafičnega uporabniškega vmesnika z izbirnimi meniji, bila je zgolj in samo <b>ukazna vrstica</b>. Če se komu ljubi, je
<a href="#emulator"><b>različica slovarja z emulatorjem</b></a> za osebni računalnik dostopna na spletu (v "arheološkem arhivu" računalniških programov), deluje pa kar spodobno.
<p>
Slovarček so spremljala enostavna zaslonska navodila za uporabo:<br>
<table border="0" align="center" cellpadding="30">
<tr> <td width="500" bgcolor="gray">
<font face="courier" color="white">
Slovarček je nastal spomladi leta 1984. Ivan Kanič ga je izbral, prenesel v
računalniško obliko in uredil (z INES-om); Primož Jakopin je napisal (in še
piše) ustrezno programsko opremo. Pri postavitvi slovarja in tudi pri njegovem
sortiranju (gradiva je 85K) je šlo brez velikih računalnikov - delo so opravile
Mavrice. In kako slovarček uporabljamo:<br>
ko ga naložimo v pomnilnik (LOAD »DISPEL« /ENTER), se znajdemo pred:<br>
1. iskanje pojma<br>
2. brskanje po slovarju<br>
3. preverjanje znanja<br>
4. spreminjanje določil<br>
5. črno/belo<br>
6. konec<br>
Izberemo lahko le osnovno iskanje (1) ali pa eno izmed pomožnih izbir (4 do 6);
iskanje po slovarju (2) in preverjanje znanja (3) bodo dostopni kasneje. Če se
odločimo za navadno iskanje, se znajdemo pred praznim zaslonom s kazalcem v
levem zgornjem kotu. Kazalec ne utripa. Vnesemo besedo, katere prevod bi radi,
in pritisnemo še ENTER, če z ukazom 4 nismo določili drugače, bomo poizvedovali
po slovenskih prevodih angleških besed. Kadar iščemo v drugo smer, dobimo
sičnike in šumnike s pritiskom na tipko SYMBOL SHIFT in eno izmed qwe (za CSZ)
ali asd (za ČŠŽ). Če je iskani pojem v slovarju, dobimo ustrezne pomene v drugem
jeziku, sicer pa sporočilo: »te besede ne poznam«. Kadar poizvedujemo za
slovenskimi pomeni angleških besed, program ne pozna slovenskih pojmov; če nas
zanima, kaj pomenijo naše besede v angleščini, pa ne angleških. Besede moramo
napisati pravilno in brez presledkov spredaj ali zadaj. Iskanje končamo z
vrstico, v kateri pritisnemo samo na tipko ENTER. S spreminjanjem določil (4)
izberemo drug jezik - določilo spremenimo s tipko ENTER, nedotaknjenega pa
pustimo s pritiskom na presledek (SPACE).<br>
Ukaz 5 spremeni ton ozadja in črk na zaslonu v komplementarno vrednost. Za oči
je ugodneje, če uporabljamo svetle črke na temnem ozadju. Važno je tudi, da je
prostor v katerem delamo, zračen in dobro osvetljen - predvsem površine za
ekranom morajo biti svetle. Z ukazom 6 se od programa poslovimo. Če si
premislimo in bi radi nazaj si pomagamo z RUN.<br>
Program, ki je v treh delih: BASIC, del v strojnem jeziku in slovar sam, se
nalaga s kasetofona približno štiri minute. Če imate na razpolago mikrotračno
enoto (čas nalaganja se skrajša na deset sekund), je potrebno spremeniti vrstici
900 in 906 ter program shraniti z: SAVE »m«; 1;»DISPEL« LINE 900: SAVE »m«; 1;
»DISmc« CODE 63501, 2035: SAVE »m«; 1; »An-Slo« CODE 30001, 30230
Dopolnitev programa (2,3) je v teku, konec jeseni bo morda že na voljo tudi
obsežnejša verzija slovarja (3000 angleških in 6000 slovenskih besed na
računalniku Sinclair QL. </font>
</td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
<table border="0" align="center">
<tr><td>
<center>
<img style="border: none;" src=" https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZXSpectrum.jpg" hspace="10" width="400">
</center></td>
<td><center>
<img style="border: none;" src=" https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZXkolofon.png" hspace="10" width="400">
</center>
</td></tr>
</table>
<table border="0" align="center">
<tr> <td width="870">
Mavrica, kot smo ljubeče poimenovali ZX Spectrum, je bila iz druge generacije teh hišnih računalnikov (home computer) z nenatančnimi gumijastimi tipkami (poimenovanimi tudi radirke), ki je uporabljala za zaslon navaden televizor, kot zunanji pomnilnik pa klasično zvočno kaseto in kasetofon. Delovni pomnilnik 48 KB so znali dobri programerji odlično izkoristiti! Neverjetno se zdi, da ima lahko danes "navaden" telefon tudi 100.000-krat zmogljivejši pomnilnik! Nalaganje slovarčka s kompaktne kasete je trajalo (če se ni vmes kaj zataknilo, kar ni bilo redko) okrog štiri minute. Tukaj si lahko ogledate nalaganje programa na Mavrico (<a href="https://www.youtube.com/watch?v=MtBoRp_cSxQ" target="_blank"><b>zvok in slika</b></a>, vključite zvočnike!).
<br>
Slovarček je bil zasnovan kot prevajalni angleško-slovenski slovar, ki je omogočal tudi iskanje v nasprotni smeri. Ob 1.100 slovenskih besedah, izbranih kot neke vrste temeljni besedni zaklad (pri tako majhnem številu besed izbor seveda ni lahek in vedno daje dovolj možnosti za kritiko in očitke), je okrog 2.100 angleških ustreznic. Glede na omejitve, ki sta je postavljala računalnik in zelo omejen pomnilnik, smo dosegli maksimalno velikost slovarja. Gradivo je bilo tako obsežno, da je bilo treba ob pripravi slovarja besede alfabetirati v več delih in delne rezultate potem združevati!
<br>
Urejevalnik besedil in podatkovnih zbirk INES, ki smo ga uporabili za sestavljanje, obdelave in uporabo slovarčka, se je živahno razvijal tudi na naslednjih generacijah računalnikov in operacijskih sistemov. Z Mavrice je pod različnimi imeni presedlal na Atarija in kasneje na tradicionalni PC, tudi na spletu še vedno deluje. Poganja nekatere priznane jezikovne vire kot so <a href="http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda3.html" target="_blank"><b>Nova beseda</b></a>, <a href="http://bos.zrc-sazu.si/sskj.php" target="_blank"><b>SSKJ</b></a> in nekateri <a href="http://bos.zrc-sazu.si/" target="_blank"><b>drugi slovarji</b></a>. S tem orodjem sta nastala tudi <b>oba bibliotekarska terminološka slovarja</b>, ki sta kasneje prišla na <a href="http://www.termania.net/" target="_blank"><b>Termanio</b></a>.
</td></tr>
</table>
<p>
<table border="0" align="center">
<tr><td>
<center>
<img style="border: none;" src=" https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZXzaslon-1.jpg" hspace="10" width="400">
</td>
<td><center>
<img style="border: none;" src=" https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZXzaslon-2.JPG" hspace="10" width="400">
</center>
</td></tr>
</table>
<table border="0" align="center">
<tr> <td width="870">
Slovar se upravlja, kot vse takratne programe, z ukazno vrstico, meni je kot seznam zgolj uporabniku v pomoč. Miške, ikon, gumbov in druge tovrstne navlake takrat še nismo poznali. Slovar ponuja iskanje, kar je seveda primarna funkcija slovarja, brskanje po slovarju, preverjanje in ocenjevanje poznavanja besed, spreminjanje nastavitev programa in seveda zaključek dela. Zaslon je lahko temen s svetlimi črkami ali svetel s črnim besedilom.
<br>
Iskanje je mogoče v obe smeri (ang-slo in slo-ang), čeprav je slovar smiselno urejen kot angleško-slovenski. Besede so besednovrstno označene, česar uporabnik na zaslonu sicer ne vidi, lahko pa nastavi iskanje in brskanje samo po izbrani(h) besedni(h) vrsti/vrstah.
</td></tr>
</table>
<p>
<table border="0" align="center">
<tr><td>
<center>
<img style="border: none;" src=" https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZXzaslon-3.JPG" hspace="10" width="400">
</td>
<td><center>
<img style="border: none;" src=" https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZXzaslon-4.JPG" hspace="10" width="400">
</center>
</td></tr>
</table>
<table border="0" align="center">
<tr> <td width="870">
Primeri izpisa rezultatov iskanja v angleškem in slovenskem jeziku. Glede na zelo omejen izbor besed je seveda odgovor <i>"te besede ne poznam"</i> dokaj pogost.
<br>
Iskanje po tem nerodnem <i>"praslovarju"</i> lahko čisto zares <a href="https://archive.org/details/zx_Dispel_1984_Radio_Student_sl" target="_blank"><b>preizkusite s pomočjo emulatorja</b></a>.
</td></tr>
</table>
<p>
<table border="0" align="center">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZXCobiss.jpg"><br>
Obvezni izvod publikacije (kasete) je bil seveda oddan tudi v Narodno in univerzitetno knjižnico v trajno hrambo za zanamce. <br>Gotovo je varno shranjena, dvomim pa, da imajo ustrezno opremo za njeno uporabo. Matjaž, ki skrbi za elektronsko plat NUK-a, je bil sicer zelo uspešen z nekaterimi poizkusi emulacije.
</center> </td></tr>
</table>
<p>
<table border="0" align="center">
<tr><td><center>
<a href="https://archive.org/details/zx_Dispel_1984_Radio_Student_sl" target="_blank">
<img style="border: none;" src=" https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/ZXemulator.jpg" hspace="10" width="200"></a><br>
<a name="emulator"></a>
Če vas zanima, kako je ta nerodna zadeva delovala pred 33 leti, se lahko z emulatorjem <br>odpravite v te skoraj predzgodovinske čase uporabe računalnika. <br>Ne bodite nestrpni, emulator rabi nekaj časa . . .
</center> </td></tr>
</table>
<hr>
<sup>1</sup>Hieronymus Megiser: <b>Dictionarium quatuor linguarum</b>, videlicet, Germanica, Latina, Illyrica, (qua vulgo Sclavonica appellatur) et Italica, sive Hetrusca. Auctore, Hieronymo Megisero. [In fine:] Appendix. Exempla aliquot declinationum et conjugationum. Impressum Gracii Styria [Graz], a Iohanne Fabro; Cum S. Cas. Majestatis Privilegio Octennali. Anno M D XCII. [1592].
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-64350324028562160062017-10-16T21:22:00.000+02:002017-10-16T22:43:34.462+02:00Dan slovarjev<table border="0">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://i2.wp.com/nationaldaycalendar.com/wp-content/uploads/2014/06/National-Dictionary-Day-October-16-1-300x150.jpg" height="200"><br>
<font size="-2">© <a href="https://nationaldaycalendar.com/2016/10/15/october-16-2016-national-liqueur-day-national-dictionary-day-department-store-day-national-feral-cat-day/" target="_blank">National Day</a></font></center> </td></tr>
</table>
<table border="0" align="left" cellpadding="10">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/slovar.png?attredirects=0"><br>
Besedi <b>slovar</b> in <b>dan</b> v 26 jezikih.</center> </td></tr>
</table>
<p>
Med različnimi svetovnimi ali mednarodnimi dnevi zdravja in bolezni, Sonca in Zemlje, vode in zraka, tolerance in sodelovanja, ljubezni in proti sovraštvu, rastlin in živali, telesa in duše, gibanj proti in gibanj za ter še mnogočesa, se je znašel tudi <b>dan slovarjev</b>, ki ga obeležujemo danes, ko ima rojstni dan znameniti ameriški slovaropisec <b>Noah Webster</b> (rojen 16. oktobra 1758, umrl 28. maja 1843). Živel je v za Novi svet pomembnih in prelomnih revolucionarnih časih in goreče je verjel v razvoj porajajoče se kulturne neodvisnosti Združenih držav, pomemben gradnik te pa je bil zanj predvsem tudi jasno opredeljen in razločevalen ameriški jezik z lastnim besednjakom, izgovarjavo in stilom. Po vsem zvetu je znan njegov veličastni opus z naslovom <i><b>American Dictionary of the English Language</i></b>, zaradi katerega se je naučil 26 jezikov, med njimi tudi anglosaščino in sanskrt, da bi lahko podrobno in kompetentno proučil ter opisal izvor jezika svoje domovine. Slovar, s katerim je postavil nova izhodišča in standarde leksikografije, je izšel v dveh knjigah leta 1828, obsegal je okrog 70.000 leksikografskih enot, od tega okrog 12 tisoč takih, ki se v drugih slovarjih še nikoli niso pojavile. Tako je po obsegu in tudi normativnosti močno prekosil mojstrovino Britanca Samuela Johnsona (1755). Čeprav je živelo po podatkih popisa (1830) v Združenih državah samo okrog 13 milijonov prebivalcev, je Webster smelo napovedoval, da bo ameriško angleščino govorilo več ljudi, kot bo govorcev vseh drugih dialektov angleškega jezika skupaj. Ni se zmotil.
S tem slovarjem je Webster izoblikoval to, kar danes razumemo kot ameriški pravopis. Kot reformator pravopisa je trdil, da so pravopisna pravila angleškega jezika dosti preveč zapletena, zato je v slovarju uvedel nova pravila, npr. pisanje color za colour, wagon za waggon, center namesto centre. Želel je, da bi postale Združene države v kulturi prav tako samostojne, kot so bile politično.
<table border="0" align="center">
<tr><td>
<table border="0">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a5/Noah_Webster_pre-1843_IMG_4412_Cropped.JPG/800px-Noah_Webster_pre-1843_IMG_4412_Cropped.JPG" width="350"><br>
Noah Webster 1758 – 1843<br>Leksikograf, jezikoslovec, novinar, politik, pisatelj
<br>
<font size="-2">© <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Noah_Webster" target="_blank"> Wikipedia</a></font></center> </td></tr>
</table>
</td><td width="20"> </td><td>
V predgovoru je Noah Webster leta 1828 zapisal:<p>
<table border="0" align="center" width="400">
<tr><td><font color="maroon">
It is not only important, but, in a degree necessary, that the people of this country, should have an American Dictionary of the English language; for, although the body of the language is the same as in England, and it is desirable to perpetuate that sameness, yet some differences must exist. Language is an expression of ideas; and if the people of one country cannot preserve an identity of ideas, they cannot retain an identity of language.</font>
</td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
<table border="0" align="center">
<tr><td><center>
<a href="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/American_Dictionary_of_the_English_Language_1828.jpg/1280px-American_Dictionary_of_the_English_Language_1828.jpg" target="_blank">
<img style="border: none;" src="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/American_Dictionary_of_the_English_Language_1828.jpg/1280px-American_Dictionary_of_the_English_Language_1828.jpg" width="780"></a>
<br>
An American Dictionary of the English Language. New York, 1828
<br>
<font size="-2">© <a href="http://www.wikiwand.com/en/Webster%27s_Dictionary" target="_blank"> Wikiwand</a></font></center> </td></tr>
</table>
<center>
<form action="http://webstersdictionary1828.com/Dictionary/dictionary" target="_blank">
<input type="submit" value=" Webster's Dictionary 1828 - Online Edition "/>
</form>
</center>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-39541743203608164952017-07-07T13:19:00.000+02:002017-07-07T13:19:14.232+02:00Jože Kokole – osemdesetletnik<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Jo%C5%BEe%20Kokole-80let.jpg?attredirects=0" width="250" align="left" hspace="10">
V začetku julija praznuje častitljivi jubilej, osemdeseto obletnico, naš kolega Jože Kokole, znani slovenski bibliotekar, dokumentalist, informatik, prevajalec, telovadec, mednarodni gimnastični sodnik in predvsem dober kolega, na katerega se lahko vedno obrneš po nasvet. Marsikdo med nami ga pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Kar dosti nas je še, ki nam je bil kolega v Centralni tehniški knjižnici in kasneje v Narodni in univerzitetni knjižnici kot vodja Centralnega kataloga in potem svetovalec v takratni Enoti za razvoj knjižničarstva. Več pa vas je najbrž takih srednjih let, ki ste ga srečevali na različnih strokovnih srečanjih, kot predavatelja na takratnem Oddelku za bibliotekarstvo in zagotovo na strokovnih izpitih, kjer je bil izpraševalec in dolga leta omniprezentni predsednik komisije.
<p>
Jože Kokole se je rodil leta1937 v Ljubljani, na Filozofski fakulteti je diplomiral iz germanistike, v Londonu opravil specializacijo v informatiki in v Zagrebu na tem področju tudi magistriral. V bibliotekarstvu je znal odlično povezovati vsa ta bogata znanja in v osemdesetil letih je postal eden najpomembnejših promotorjev in tudi izvajalcev avtomatizacije knjižničnega poslovanja v Sloveniji pa tudi v takratnem jugoslovanskem prostoru. Že leta 1973 je bil avtor prispevkov in urednik zbornika prvega jugoslovanskega srečanja o uporabi računalnikov v knjižnicah (1. jugoslovenski seminar primeni računara u bibliotekama, Maribor, 8.-9.2.1973), vodil pa je tudi nastanek prvih za knjižnice pomembnih katalogov in podatkovnih zbirk (npr. baza raziskovalnih nalog, ki jih je (so)financirala RSS; eksperimentalna baza tujih monografskih publikacij v SRS ("centralni katalog knjig"); baza naslovov tekoče naročenih tujih serijskih publikacij "centralni katalog tujih revij", kumulativni izpis iz slednje je letno izhajal celo kot posebna številka revije <i>Raziskovalec</i>). Obdelava podatkov je potekala na računalniku v Nuklearnem inštitutu Boris Kidrič, Vinča, in seveda s pomočjo takrat zelo znanih in nepogrešljivih <i>vhodnih obrazcev</i> in <i>luknjanih kartic</i> <img style="border: none;" src="https://lh3.googleusercontent.com/-od9Y5OUzKGk/AAAAAAAAAAI/AAAAAAAAAA0/lsgeB4OrcsY/s640/photo.jpg" align="center" width="18">. S tem povezan je tudi njegov prispevek na področju zbiranja in obdelave specialnih bibliografij, deset let je bil urednik <i>Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev</i> (Univerze v Ljubljani), leta 1977 pa je bil tudi nagrajenec Kalanovega sklada za delo <i>Bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji</i>. Mnogo je prispeval tudi s sodelovanjem v strokovnih združenjih (Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije) in leta 1988 pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije prejel Čopovo diplomo. V knjižničarskih krogih sodi nedvomno v skupino najbolj plodovitih pa tudi citiranih avtorjev, saj obsega njegova
<a href="http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K0701/hocevar.pdf" target="_blank"><b>osebna bibliografija</b></a> več kot 150 enot, na kongresih v Sloveniji in po celotni Jugoslaviji pa je bil vedno zaželen in spoštovan gost. Uveljavljal se je seveda tudi v tujini.
<p>
Zaradi teh širokih in poglobljenih znanj, dobrega poznavanje angleškega in nemškega jezika, izostrenega občutka za slovenski jezik in nesebične pripravljenosti pomagati in strokovno svetovati, smo ga seveda z veseljem "rekrutirali" v krog Bibliotekarske terminološke komisije, s katero je sodeloval celo desetletje. Nepogrešljivo je njegovo poznavanje tradicionalne dokumentalistike in informatike pa seveda "paleoračunalništva" ter s tem povezane terminologije, kjer je bil njegov prispevek h gradivu za
<a href="http://www.termania.net/slovarji/85/bibliotekarski-terminoloski-slovar" target="_blank"><b>
Bibliotekarski terminološki slovar</b></a> največji. Ko se je umaknil, smo njegov nasvet zelo pogrešali!
<p>
Veseli me, da se Jože občasno še vedno udeležuje nekaterih knjižničarskih srečanj in prav lepo je bilo z njim poklepetati na zadnjem srečanju Predračunalniških knjižničarjev!
<p>Jožetu Kokoletu ob častitljivem jubileju kolegi in prijatelji iskreno čestitamo in mu želimo mnogo zdravja še naprej!
<p>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" align="center" width="850">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="http://www2.arnes.si/~ljnuk4/conference/gallery/gallery/kokole-1.jpg" hspace="10" width="400">
</center></td>
<td><center>
<img style="border: none;" src="https://lh3.googleusercontent.com/xOUxL934wD_jgpyslUJ2EX01XdZoRsQhMoXCplmubrfmzViBi0iYx7pc4vaDab-yoi26bYPwmsUMMw5l1Zu8e6pmN_-Yu0hv7b65FAfwsHbfGC4qLOXjc5BySvsY7oU_Fzty5_IoVphIfs-Vb4sLWR2amXg4k6dqwh22n2ZxWY9GYcNmcWXkTL0kuOOB5KRALnRWQ0SJjnuQ5Ob9ouLbWCl_0M-8uy-NP9RiVzqDfvWmgiWjD5mNrXy4IUnyRgEb8azrTdbNVQKjIXna-6oNFHSiKzRxoB6BMyXha0ozC1SKgeGVhJBH57KiA-vgWGaVAukSvSmbuBM94BDKTgoXFo1KAVOKkXCabLqGviiIMFTG4vDoOhlyoLcDDdwRT2OKV1I7Zc-ac9Ljm3kRsl5WP_9iKCmyyRdYdvpXa-C7zdAbbRRRHayQEvIMdOb3XBY-St1rJI1il7aB_kWumWzRn9NA4m52ROsw4_J2buf1JRyxMGuaSJFtLfkaktDYntj_Xc4ZEKex3U3FiI9VEcnj7eK5na0udmSzom3Ix_CRUfGGtBrId660Xtd865q100OR-PLTWYGhk6Mtu94NeydodYMB8oZA5vGUw3ZfTZKuWD16YlN9Z4ec_La_sv_ajHlBGLpd9I9iZ6KlvB-syQk4MXlngGASAUuUccc2t7Jyu0KIRQ=w607-h456-no" hspace="10" width="400">
</center></td></tr>
<tr><td><center> Jože Kokole na mednarodnem posvetu <i>Dictionaries of Library Terminology
: Selection, arrangement and presentation of lexicographic material</i>, ki smo ga priredili leta 2000 v Ljubljani.
</center></td>
<td><center> Na srečanju <i>Predračunalniških knjižničarjev</i> junija 2017<br>
Pred njim Nada Čučnik Majcen, Rezka Šubic in Silva Novljan. V ozadju povezovalka generacij Melita Ambrožič.
</center></td>
</tr>
</table>
<p>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" align="center">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Zvonka-BTS-500-2.jpg" hspace="10" width="650">
</center></td></tr>
<tr><td><center> Jože je bil dolga leta nepogrešljiv član Bibliotekarske terminološke komisije.<br>
Od leve Jože Munda, Maks Veselko, Zvonka Leder, Jože Kokole, Branko Berčič in Ivan Kanič.<br>
Bibliotekarska terminološka komisija je praznovala junija 2006 jubilejno 500. sejo </center></td></tr>
</table>
<center>Vse fotografije: Ivan Kanič</center>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-42438167810174392002017-05-16T14:23:00.000+02:002017-05-16T18:08:43.611+02:00Pismenost<table border="0" align="left">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://i.guim.co.uk/img/media/05aa1968b56529acdd0771810da76aa4e52fe6be/0_228_3055_1833/master/3055.jpg?w=1065&q=55&auto=format&usm=12&fit=max&s=21513abd2aa5358041bd8b457a708c5d" hspace="10" width="450"><br>
Med nepismenimi odraslimi je na svetu še vedno dve tretjini žensk, <br>to je skoraj pol milijarde.
<font size="-2">© <a href="https://www.theguardian.com/global-development/2015/oct/20/two-thirds-of-worlds-illiterate-adults-are-women-report-finds" target="_blank"> theguardianl</a></font>
</center> </td></tr>
</table>
Ko primemo v roke popisan list papirja, tiskano ali elektronsko knjigo, vržemo pogled na cestni kažipot ali tipkamo po zaslonu telefona, najbrž nikoli ne pomislimo, da znamo nekaj osnovnega in na videz enostavnega, česar pa še vedno ne zna okrog 781 milijonov ljudi na tem svetu. Znamo brati in pisati, smo pismeni. <b>Pismenost</b> je pridobljena sposobnost branja in pisanja, ki po definiciji Unesca vključuje tudi zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Stopnja pismenosti države ali regije je glavno merilo pri določanju vrednosti človeškega kapitala in družbene vključenosti, saj je pismene ljudi ceneje izučiti in zaposliti, nepismene pa zaradi neukosti laže načrtno izključevati. Mednarodni dan pismenosti, ki je 8. septembra, že od leta 1966 opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter južni in zahodni Aziji. Na nekaterih področjih Podsaharske Afrike je nepismenost med odraslim prebivalstvom še vedno vse do 94% (Ekvatorialna Gvineja). Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je iz različnih vzrokov ženski del prebivalstva v vseh okoljih bistveno bolj prizadet in je nepismenost med njimi, tudi mlajšimi, mnogo bolj razširjena.
<p>
Tisočletja je bilo znanje branja in pisanja strogo rezervirano samo za redke priviligirane izbrance, tudi marsikatera od kronanih glav je bila nepismena (mogočni Karel Veliki menda ni znal pisati, zato so mu priredili lep podpis, ki ga je lahko "narisal"). Stopnja nepismenosti na Slovenskem je v 18. stoletju znašala približno 97 %, z uvedbo obveznega šolstva leta 1774 pa je pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligirane manjšine in je postala vsakodnevna nuja za vsakega posameznika. Danes velja družba, kjer je še vedno večji odstotek nepismenih ali polpismenih, za nerazvito. Pismenost določa "prag civiliziranosti", zato je že povsem samoumevno, da razviti svet pri podatkih o pismenosti zapisuje številke blizu 100. Po Unescovih podatkih naj bi
<a href="http://en.unesco.org/countries/slovenia" target="_blank"><b>pismenost v Sloveniji</b></a> presegala 99,7 odstotka in ne kaže skoraj nobenih razlik glede na spol in starost prebivalstva. Brez <a href="http://www.razgledi.net/2011/07/14/vsak-peti-evropski-petnajstletnik-ima-tezave-z-branjem/" target="_blank"><b>težav</b></a> seveda tudi pri mladih ne gre. Zato si prizadevajo napredne družbe sistematično in načrtno dvigniti nivo in kakovost pismenosti vseh segmentov prebivalstva. Tako je nastala tudi slovenska <a href="http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/novice/doc/Bralna_Pismenost_javna_razprava_april_2017.doc" target="_blank"><b>Nacionalna strategija za bralno pismenost</b></a> (predlog besedila), za katero je <i>Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport</i> letošnjega maja odprlo <a href="http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/55/10025/" target="_blank"><b>
javno razpravo</b></a>, ki se je zaključila 12. maja.
<p>
<table border="0" align="center">
<tr><td>
<center><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/pismenost-1.jpg?attredirects=0"></center>
</td><td>
<center><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/pismenost-2.jpg?attredirects=0"></center>
</td></tr>
</table>
<center>
Statistični podatki <a href="http://www.uis.unesco.org/literacy/Documents/fs26-2013-literacy-en.pdf" target="_blank">UNESCO Institute for Statistics</a> o stopnji pismenosti prebivalstva (za leto 2011).
</center>
<p>
Vendar se razumevanje pismenosti z razvojem družbe in tehnologije močno spreminja. Če pustimo vnemar zgodovinske pisne podlage (glina, kamen, papirus, pergament, voščena tablica ipd.) in pisala (stilus, gosje pero, kreda ipd.) iz davnine, je še nekaj desetletij nazaj pisati pomenilo zapisovati na papir z roko in s svinčnikom, nalivnikom ter nato od druge vojne naprej s kemičnim svinčnikom. Zadnji dve stoletji je bil nadvse uporaben, vendar za marsikoga nedosegljiv, pisalni stroj. Dandanes je uporaba svinčnika za pisanje že zelo redka, prav tako nalivnega peresa, samo kemični svinčnik se še dokaj dobro drži, saj tudi pisalnega stroja skoraj nihče več ne pozna. Sedaj v glavnem samo še tipkamo (in še to vse manj na fizično tipkovnico) in ni prav nič presenetljivo, da se je v neformalnem elektronskem komuniciranju na koncu sporočila ali klepeta udomačil pozdrav "<i>se tipkava</i>". Ob tem se vprašam, ali bodo moji vnuki še znali prebrati moje na roko napisane zapiske. No, saj ne bo nobene škode, če ne bodo. . . <img style="border: none;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgenI9CihhoYaGJ6gQvTssbwljBFC6yn6KaWrKOl0Md3WYylYToChHLQBIJZE6JlSuFLgNtrVoKBVEr_g623Apf7OBOCxhNpGkDaffJwevI5SRRQjaBXku6SQeibUWL2rIrVOK8z_YnuSI/s320/200px-Frowny.svg.png" align="center" width="18">
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" align="center">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7e/Edward_V_signature.svg" hspace="10" width="250">
</center></td>
<td><center>
<img style="border: none;" src="http://freepages.genealogy.rootsweb.ancestry.com/~luijkenaar/f/franken/img/cm_signatur.gif" hspace="10" width="350">
</center></td>
<td><center>
<img style="border: none;" src="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3a/Richard_II_Signature.svg" hspace="10" width="250">
</center></td></tr>
<tr><td><center>Edward V (1470 – c.1483) </center></td>
<td><center>Karel Veliki (742/747/748 – 814) </center></td>
<td><center>Richard II (1367 – 1400) </center></td>
</tr>
</table>
<center>Vsem trem podpisom znamenitih kronanih glav se močno pozna, da so mnogo bolj vajene vihteti bridki meč kot sukati pero. Vidno je, da je besedilo za Karla Velikega <br>(levo in desno od podpisa) napisal pisar in pustil prazen prostor, kamor je kralj potem "naslikal" svoj veličastni monogramu podoben podpis.</center>
<p>
Kriteriji pismenosti se s časom in glede na družbeno okolje spreminjajo, pogosto je poudarjena zlasti sposobnost sprejemanja, to je osnovno branje in razumevanje, manj pa sposobnost tvorjenja informacij. Danes obsega pismenost praviloma tudi sposobnost razumevanja vseh vrst navodil in komuniciranja z avtomatskimi napravami, ki jih upravljamo s tipkami in zaslonskimi meniji (nastavitve televizorja in izbira TV-programa, uporaba prodajnih avtomatov za pijače, kupovanje vozne karte, izposoja kolesa, dvigovanje denarja, plačevanje parkirnine, plačevanje nakupa v trgovini z avtomatsko blagajno itd.), in podobna opravila od doma z računalnikom ali mobilno napravo. Pojem pismenosti se bo zagotovo še zelo spreminjal in povsem mogoče je, da čez čas pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi kot so pisanje, tipkanje in menijsko izbiranje. Že danes se poleg osnovnih veščin branja in pisanja upoštevajo tudi nekatere druge spretnosti, ki jih je omogočil napredek tehnologije ali jih zahteva delo v specifičnih okoljih, zato govorimo v različnih vrstah pismenosti, to so na primer <b>bralna pismenost, digitalna pismenost, državljanska pismenost, ekološka pismenost, elektronska pismenost, finančna pismenost, funkcionalna pismenost, glasbena pismenost, informacijska pismenost, informacijska pismenost, kartografska pismenost, knjižnična pismenost, komunikacijska pismenost, kulturna pismenost, matematična pismenost, medijska pismenost, multimedijska pismenost, računalniška pismenost, raziskovalna pismenost, statistična pismenost, tehnološka pismenost</b> in še nekatere. Kot kažejo vse številnejše slovenske in tudi mednarodne raziskave, je nivo tovrstnih pismenosti mnogo nižji od osnovne bralne pismenosti in predstavlja glede na vse večje zahteve vsakodnevnega komuniciranja resen razlog za zaskrbljenost (gl. npr. <a href="https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-odrasli-po-pismenosti-racunanju-in-resevanju-problemov-podpovprecni/396845" target="_blank"><b>Slovenski odrasli po pismenosti, računanju in reševanju problemov podpovprečni</b></a>).
<p>
<table border="0">
<tr><td>
<a href="https://scontent.fbud2-1.fna.fbcdn.net/v/t1.0-9/18301377_1801726086508094_6020235522523248658_n.jpg?oh=3928776d6d91dfddbf6d1ea1daadc33a&oe=5977BED6">
<img style="border: none;" src="https://scontent.fbud2-1.fna.fbcdn.net/v/t1.0-9/18301377_1801726086508094_6020235522523248658_n.jpg?oh=3928776d6d91dfddbf6d1ea1daadc33a&oe=5977BED6" hspace="1" width="200"> </a>
</td><td>
Poleg pridevnikov <b>pismen</b> in <b>nepismen</b> lahko srečamo tu in tam še termin <b>polpismen</b>. Ta ima nekaj povsem različnih pomenov: <ul>
<li>Prvenstveno ga uporabljamo kot oznako za človeka, ki sicer zna brati, pisati pa ne. Spomnim se prababice, ki je sicer v mladosti nekaj let hodila v šolo, na stara leta pa je rada rekla: "Ah, saj več ne znam pisati" in se je v najboljšem primeru samo še podpisala, ampak časopis pa je še vedno prebirala. Nekaj podobnega včasih doživljamo s tujimi jeziki. Marsikdo kak tuj jezik sicer razume ali celo govori, pisati v njem pa ne zna, bodisi zaradi zapletenega pravopisa ali druge pisave (npr. cirilica ali arabska pisava).
<li>Najpogosteje se uporablja slabšalno za človeka, ki slabo bere ali se zelo nepravilno izraža, morebiti pri tem celo kaže popolno nepoznavanje vsebine, o kateri govori. Ni redko, da slišimo, kako so novinarji ali politiki polpismeni. Če je uporabljena beseda <b>analfabet</b>, je ocena še toliko bolj podkrepljena in uničujoča! Ne samo, da ničesar ne ve, svoje neznanje celo s ponosom razkazuje!
<li>Tretjega pomena pa se zagotovo spomnijo fantje moje generacije. Ob naboru v takratno JLA si bil polpismen, če si obvladal samo latinico ali samo cirilico. Le kdor se je znašel z latinico in predvsem tudi s cirilico, je pri nabornem oficirju štel za pismenega! Tako je bil prenekateri sveže in z odliko diplomirani slovenski mladenič označen kot polpismen…</ul>
</td></tr>
</table>
<p>
Zaključimo s pregledom, kako poimenujejo pismenost v nekaterih drugih jezikih.
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">albansko </td><td> shkrim-leximit </td></tr>
<tr><td width="100">angleško </td><td> literacy </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> грамотност </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> gramotnost </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> læsefærdighed </td></tr>
<tr><td>esperanto</td><td> legoscio </td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> Kirjaoskus </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> lukutaito </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> alphabétisation </td></tr>
<tr><td>grško</td><td> αλφαβητισμός </td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> pismenost </td></tr>
<tr><td>islandsko </td><td> læsi </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> alfabetizzazione </td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> alfabetisme </td></tr>
<tr><td>latovsko</td><td> rakstpratība, rakstītprasme </td></tr>
<tr><td>litovsko</td><td> raštingumas </td></tr>
</table>
</td><td width="20"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="500" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">madžarsko</td><td> műveltség, Írástudás </td></tr>
<tr><td>makedonsko</td><td> писменост </td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Lesefähigkeit</td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> geletterdheid , alfabetiseringsgraad </td></tr>
<tr><td>norveško </td><td> lesekyndighet, lesekunne </td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> alfabetyzm </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> literacia, alfabetização </td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> alfabetizare </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> гра́мотность </td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> gramotnosť </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> pismenost </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> п исменост, алфабетизам, pismenost, alfabetizam </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> alfabetización </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> läskunnighet </td></tr>
<tr><td>turško</td><td> okuryazarlık </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> гра́мотність, письме́нність </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
<center>
<iframe width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/Pv4CS6OGZZs?rel=0" frameborder="0" allowfullscreen></iframe><br>
V času 32. Slovenskega knjižnega sejma se je 25. novembra 2016 z dogodkom <i>Ker nam ni vseeno</i> <br>začela nacionalna kampanja Slovenija bere, katere pokrovitelj je predsednik RS, Borut Pahor. <br>V okviru dogodka je bil podpisan manifest Slovenija bere, svoje poglede na branje pa so predstavili <br>ambasadorji branja, med katerimi so tudi dr. Manca Košir, Andrej Božič in Janez Škrabec.
</center>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-47061902793007482082017-05-08T20:38:00.000+02:002017-05-08T21:57:57.020+02:00Afna… smo jo (končno) posvojili?<table border="0" align="left">
<tr><td><center>
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/afna.JPG?attredirects=0" hspace="5" width="400"><br>
Simbol <font size="+2">@</font> kot inicialka.<br>
Srednjeveška kronika, okrog 1130 - 1187
<font size="-2">© <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/At_sign#/media/File:19-manasses-chronicle.jpg" target="_blank">Wikipedia</a></font></center> </td></tr>
</table>
Že četrt stoletja in več lahko sporadično beremo razprave strokovnjakov in "strokovnjakov" o primernosti in neprimernosti poimenovanja za znak <font size="3"><b>@</b></font>, o tem smo pisali tudi na straneh bloga <i>Bibliotekarska terminologija</i> (<a href="http://terminologija.blogspot.si/2012/04/fna-ki-ni-opica.html" target="_blank"><b>@fna, ki ni opica</b></a>). Huda bralka je na primer v pismih bralcev v Delu leta 2002 polna upanja zaključila: "Upam, da bo moj prispevek izzval preobrat in morda le pripeljal do zamenjave »afne« - morda bi jo lahko namesto angleškega »at« v slovenščini nadomestil kar "pri"? . . . Gre torej za izraz, ki nima tako odurnega prizvoka kot "afna". . . ". Iskrive izjave znanih Slovencev (npr. Jolke Milič, Branka Gradišnika, Jožeta Toporišiča, Mirana Hladnika in drugih) je bilo mogoče zaslediti v dnevnem časopisju pa tudi v bolj strokovnih krogih. Živahna je bila pred leti prav tako razprava med računalniškimi strokovnjaki o razporedu in poimenovanju znakov na standardni slovenski tipkovnici. Poleg danes že povsem udomačenega in sprejetega poimenovanja <b>afna</b> lahko zasledimo v laičnih pa tudi strokovnih krogih samo tu in tam še <b>(znak) at</b> (izg. [æt]) in mogoče <b>pri</b>. Neuspeli poizkusi <i>ajka, polžek, kačica, viseča opica, opičji a, zvijon, zvitko, zvitka, vibček, vibica</i> in še kaj pa niso preživeli.
<p>
V tem času so <b>afno</b> sprejeli in potrdili tudi nekateri slovarji in priročniki (npr. <a href="http://dis-slovarcek.ijs.si/search?text=afna&x=0&y=0" target="_blank">Računalniški slovarček</a>, <a href="http://www.islovar.org/islovar" target="_blank">Islovar</a>, <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Afna" target="_blank">Wikipedija</a>) pa tudi
<a href="http://www.sskj2.si/iskanje?Mode=Headword&Query=afna" target="_blank">SSKJ<sup>2</sup></a> jo že navaja. Kako pa jo dojemate vi? Je dovolj udomačena, da ste jo sprejeli, ali vas še vedno zaščemi v ušesu in si želite, da bi se imenovala kako drugače?
<center>
<img style="border: none;" src="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a2/%40_symbol.svg/2000px-%40_symbol.svg.png" width="130" align="top">
<img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/afna-2.JPG?attredirects=0">
</center>
Tudi v drugih jezikih je mogoče zaslediti pisano paleto inovativnih poimenovanj, od prevzema in asimilacije angleškega at ali prevoda pri, do asociativnega iskanja podobnosti kot so polž, polžek, uho, slonovo uho, zaviti a, obkroženi a, račka, črviček, nori a, slonov rilec, pes, zavitek in še kaj. Vendar je tudi drugod najpogostejša katera od variant, povezanih z opico.
<br>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">angleško </td><td> @ sign, at, commercial at, "strudel" </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> кльомба, кльомбата, маймунско а, маймунското А, маймунка </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> zavináč </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> snabel – a, grisehale </td></tr>
<tr><td>esperanto</td><td> ĉe-signo, heliko </td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> kommertsmärk, ätt, kommerts-a, kommerts-A, at, ätt-märk, kassisaba, kapsas </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> ät-merkki, taksamerkki, kissanhäntä, miukumauku </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> arrobe, arrobase, arobase, à commercial, petit escargot </td></tr>
<tr><td>grško</td><td> παπάκι</td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> at, manki, majmunčić </td></tr>
<tr><td>islandsko </td><td> At-merki, á-merki, atmerkið, hjá-merki, vistmerki </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> chiocciola, a commerciale </td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> arrova, rova, ensaïmada </td></tr>
<tr><td>latovsko</td><td> at, et </td></tr>
<tr><td>litovsko</td><td> eta </td></tr>
</table>
</td><td width="20"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">madžarsko</td><td> kukac, kukacjel</td></tr>
<tr><td>makedonsko</td><td> мајмунче </td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> at, kommerzielles à, Klammeraffe, Affenschwanz </td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> at, api, aapje, apenstaart, apestaart , apenstaartje, slingeraap, slinger-a </td></tr>
<tr><td>norveško </td><td> krøllalfa, alfakrøll </td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> małpa, atka, małpka </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> arroba </td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> a rond, coadă de maimuță </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> собака, собачка, коммерческое at </td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> zavináč </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> afna </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> лудо a, мајмунско а, мајмунче, мајмунчић, ludo a, majmunsko a, majmunče, majmunčić </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> arroba </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> snabel-a, kanelbulle, alfakrull </td></tr>
<tr><td>turško</td><td> kuyruklu a </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> равлык, пэсык, слимачок, мавпочка </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
<center>
<iframe width="853" height="480" src="https://www.youtube.com/embed/c61-dMtYv_s" frameborder="0" allowfullscreen></iframe><br>
Video shows what at sign means. the symbol @. at sign synonyms: ampersat, atmark, at symbol, commercial at, atpersat, strudel. <br>at sign pronunciation. How to pronounce, definition by Wiktionary dictionary. at sign meaning. Powered by MaryTTS
</center>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-38743039465722417502017-04-17T17:48:00.000+02:002017-04-17T17:48:17.693+02:00Velikonočni zajček<table border="0" align="left">
<tr><td>
<img style="border: none;" src="https://i.ebayimg.com/00/s/MTAyNFg3OTY=/z/CJ0AAOSwx6pYuCMc/$_72.JPG" hspace="5" width="250" align="left">
<center><font size="-2">© <a href="https://www.ebay-kleinanzeigen.de/s-anzeige/kuhnert-hase-ostern-holzhase-osterhase-buecher-lesen-dekoration/610153809-282-3972" target="_blank">eBay</a></font></center> </td></tr>
</table>
V preteklosti smo ob velikonočnih praznikih v objavi <a href="http://terminologija.blogspot.si/2016/03/pirhi-pisanice-pisanke-remenke.html" target="_blank"><b>Pirhi, pisanice, pisanke, remenke</b></a> že spregovorili o pirhih in njihovem poimenovanju v nekaterih tujih jezikih, tokrat naj pade kakšna beseda o drugem po vsem svetu znanem velikonočnem simbolu – <b>velikonočnem zajčku</b>.
<p>
Velikonočni zajček naj bi v noči pred veliko nočjo prinesel pirhe, sladkarije in danes predvsem tudi igračke, pogosto že elektronske, ter jih pustil v košarici skrite nekje v hiši ali na vrtu, da jih otroci zjutraj poiščejo. V Sloveniji poznamo zajčka prejkone samo kot simbol velikonočnih praznikov, v ZDA pa ima pomembnejšo vlogo in je tradicija skrivanja velikonočnih jajčk bolj izrazita. Zajčka, ki prinaša pirhe, so si izmislili v Nemčiji, od koder se je hitro razširil tudi drugod po svetu. Prvič je omenjen v delu Georga Francka von Frankenaua leta 1682, ki govori o velikonočnih jajcih, njegovo delo "<i>De ovis paschalibus</i>" je v latinščini. Frankenau opisuje alzaško navado, da jajca prinese zajec, prav tako pa tudi že opozarja, da ima lahko pretirano uživanje kokošjih jajc negativne učinke na zdravje.
<p>
Krščanstvo je sprejelo velikonočne zajčke tako kot še marsikatere druge poganske navade. Ker so jih ljudje stežka in neradi opuščali, so jih pač prenesli v krščansko religijo. V drugem stoletju so v pomladnem času v Evropi praznovali praznik tevtonske boginje plodnosti Eastre, katere sveta žival je bil poljski zajec. Iz njega se je razvil danes poznani velikonočni zajec, ki je pravzaprav kunec, ker so kunci v večjem delu Evrope veliko bolj pogosti kot poljski zajci. Pomladno praznovanje plodnosti se je preneslo v krščanstvo in spomin na to, da zajčki ne poveličujejo Jezusa temveč slavijo plodnost, se je izgubil. (Povzeto po <a href="http://www.zivalskenovice.si/velikonocni-zajec" target="_blank">Živalske novice</a> in <a href="http://marmelina.si/praznovanja/apr-jun/velikonocni-zajcek" target="_blank">Marmelina</a>).
<p>
Kako pa veliko noč in velokonočnega zajčka imenujejo v drugih jezikih?
<table border="0" align="center" width="800" >
<tr><td width="80"> </td><td width="350"> <center><b>velika noč</b></center> </td><td width="350"> <center><b>velikonočni zajček</b></center> </td></tr>
</table>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="800" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="80">albansko </td><td width="350"> Pashka, pashkët </td><td width="350"> lepur Pashkëve, lepurin e Pashkëve </td></tr>
<tr><td>angleško </td><td> Easter, Pascha, Ressurrection Sunday </td><td> Easter Bunny, Easter Rabbit, Easter Hare) </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> Великден, Възкресение Христово, Пасха </td><td>великденски заек, великденският заек </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> Velikonoce </td><td>velikonoční zajíc</td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> Påske </td><td>påskeharen</td></tr>
<tr><td>esperanto</td><td> Pasko </td><td>Paska leporo</td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> ülestõusmispühad, lihavõttepühad </td><td>lihavõttejänes</td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> pääsiäinen </td><td>pääsiäispupu, pääsiäisjänis</td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> Pâques </td><td>lapin de Pâques</td></tr>
<tr><td>grško</td><td> Πάσχα </td><td>λαγουδάκι του Πάσχα</td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> Uskrs, Vaskrs, Vazam, Vuzem, Veligdan </td><td>uskrsni zec, uskrsni zeko</td></tr>
<tr><td>islandsko </td><td> Páskar </td><td> páskakanína</td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> Pasqua </td><td>coniglio pasquale, coniglio di primavera, coniglietto pasquale, coniglio di pasqua</td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> Pasqua de Resurrecció, Pasqua Florida, primera Pasqua, Pasqua </td><td> conill de Pasqua</td></tr>
<tr><td>latovsko</td><td> Lieldienas </td><td>Lieldienu zaķis</td></tr>
<tr><td>litvansko</td><td> Velykos, Šventos Velykos </td><td> velykų kiškis</td></tr>
<tr><td>madžarsko</td><td> húsvét </td><td>húsvéti nyúl, húsvéti nyuszi</td></tr>
<tr><td>makedonsko</td><td> Велигден, Воскресение Христово </td><td>велигденски зајак</td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Ostern </td><td>Osterhase</td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> Pasen </td><td>paashaas</td></tr>
<tr><td>norveško </td><td> Påsken; Påska </td><td>Påskehare, Påskeharen</td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> Wielkanoc, Niedziela Wielkanocna, Wielka Niedziela, Zmartwychwstanie Pańskie </td><td>Zając wielkanocny</td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> Páscoa, Domingo da Ressurreição </td><td>Coelhinho da Páscoa</td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> Paștele </td><td>Iepurașul de Paști</td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> Пасха </td><td>пасха́льный за́яц, пасха́льный кро́лик</td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> Veľká noc, Veľkonočné sviatky, Pascha </td><td> veľkonočný zajac, veľkonočný zajačik</td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> velika noč </td><td> velikonočni zajček </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> Ускрс, Васкрс, Uskrs, Vaskrs </td><td>uskršnji zeka, ускршњи зека</td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> Pascua, Pascua Florida, Domingo de Pascua, Domingo de Resurrección, Domingo de Gloria </td><td>conejo de Pascua</td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> Påsken </td><td>påskharen</td></tr>
<tr><td>turško</td><td> Paskalya </td><td>Paskalya Tavşanı</td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> Вели́кдень, Пасха, Воскресі́ння Христо́ве </td><td>Великодній заєць</td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-48849400038302560962017-04-11T20:48:00.000+02:002017-04-11T22:24:06.324+02:00Plagiatorstvo (2)<table border="0" align="left">
<tr><td width="300">
<center><img style="border: none;" src="http://grandstreetlibraryela.wikispaces.com/file/view/Plagiarism.gif/298878814/Plagiarism.gif" hspace="5" >
<font size="-2">© <a href="https://www.paperrater.com/page/plagiarism-detection" target="_blank">PaperRater</a></font></center>
</td></tr>
</table>
Plagiatorstvo je goljufija, hotena ali povzročena iz površnosti in pogosto tudi neznanja, ki obsega tako krajo intelektualnega dela nekoga drugega kot tudi kasnejše prikrivanje tega dejstva. Prisvajanje celotnega dela še nekako sprejemamo in razumemo kot plagiatorstvo (npr. t.i. <i>literarna kraja</i>), pri kopiranju in uporabi delov, odlomkov, idej pa se pogosto spozabljamo in spregledamo resnost dejanja (Wikipedia ima med navodili za avtorje prav posebno poglavje, namenjeno t. i. <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Copying_text_from_other_sources" target="_blank"><b>copy & paste</b></a> "metodologiji"). Plagiatorstvo namreč predstavljajo vse oblike prisvajanja in nespoštovanja tujega avtorskega dela, zlasti pa predstavljanje tujega dela kot lastno. Sem sodi tudi kopiranje oziroma prepisovanje tolikšne količine besedila ali idej iz drugega vira, da predstavljajo večji del novega dela, ne glede na to, ali je vir korektno naveden ali ne. (Kaj več o plagiatorstvu in njegovem preprečevanju glej Kanič, I: <a href="http://old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/file/pdf/stevilka/Knji%c5%beni%c4%8darskeNovice_26_9-10.pdf" target="_blank"><b>Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje</b></a>, <i>Knjižničarske novice</i> 9/10, letnik 26 (2016), str. 7-11; prosto dostopno brez gesla tudi v formatu <a href="http://old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=1202" target="_blank"><b>HTML</b></a>).
<p>
Pred kratkim smo v objavi <a href="http://terminologija.blogspot.si/2017/04/plagiatorstvo.html" target="_blank"><b>Plagiatorstvo</b></a> na blogu že spregovorili o rabi slovenskih terminov
<i><b>plagiat, plagiator, plagiatorka, plagiatorstvo, plagiarizem, plagirati, plagiirati, plagiatorski, samoplagiat, samoplagiatorstvo, plagiatstvo, plagiatirati, plagiranje, plagiran, plagirajoč</b></i> in <i><b>protiplagiatorski </b></i> ter prikazali ustreznike za termina plagiat in plagiator v 31 drugih jezikih. Tokrat poglejmo izraze, ki se uporabljajo v zvezi s plagiatorstvom v sobesedilu.
<p>
Prominentni profesor jezikoslovja na Univerzi v Birminghamu Wolfgang Teubert je strnil svoj pogled na pomen in vlogo sodobnih računalniških jezikovnih tehnologij v kratko trditev: "<i>Dandanes je korpus osnovni vir skoraj vsakomur, ki se ukvarja z jezikoslovjem. Nobena introspekcija si ne more lastiti verodostojnosti brez preverjanja v avtentičnem jezikoslovnem gradivu. Korpusna analiza je postala ključni element skoraj vseh jezikoslovnih študij</i>." (Teubert, W. (2005). My version of corpus linguistics. <i>International Journal of Corpus Linguistics</i>, 10 (1), 1–13.). V jezikoslovju je <i>besedilni korpus</i> velika in strukturirana zbirka avtentičnih besedil, navadno grajena, hranjena in obdelana računalniško, nastala po vnaprej določenih merilih in z določenim ciljem ter opremljena z orodji, ki omogočajo večplastno iskanje jezikovnih podatkov. Korpuse se uporablja za statistične analize pisanega in/ali govorjenega jezika, za preverjanje pojavitev besed in besednih zvez ali pa za potrditev lingvističnih pravil v določenem jeziku. So tudi nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi splošnih in tudi <i>terminoloških slovarjev</i>, zato jih že nekaj let gradimo in uporabljamo za proučevanje bibliotekarske terminologije. Tokrat bomo uporabili korpusno orodje za vizualizacijo sopojavljanja besed in terminov v besedilih.
<p>
Vizualizacija, to je slikovna predstavitev, z oblakom besed najbolj nazorno prikaže, s katerimi besedami se termin najpogosteje srečuje v sobesedilu splošnega in/ali strokovnega jezika. Za vizualizacijo jezikovnega okolja, v katerem se pojavlja termin plagiat, smo uporabili dva zelo obsežna referenčna korpusa, slovenskega in angleškega. Specializiranega korpusa bibliotekarstva ni bilo mogoče uporabiti, ker je pojavnost terminov plagiat in plagiatorstvo premajhna (bibliotekarji o tem pač ne pišemo). V obeh jezikih se ob plagiatu pojavljajo besede <i>ponaredek, prepisovanje, ponarejanje, koruptivnost, goljufija, oškodovanje, varanje, okoriščanje, oškodovanje</i> ipd. Zelo podobno sliko dajejo tudi referenčni korpusi drugih jezikov, na primer nemški, francoski in hrvaški.
<p>
<center><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Plagiat-1.JPG?attredirects=0">
<br>
Oblak besed, ki se pojavljajo v sobesedilu z besedo <b>plagiat</b> v korpusu <i>Slovenian Web 2015</i> (830 milijonov besed).
</center>
<p>
<center><img style="border: none;" src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Plagiat-2.JPG?attredirects=0">
<br>
Oblak besed, ki se pojavljajo v sobesedilu z besedo <b>plagiarism</b> v korpusu <i>English Web 2013</i> (19,6 milijarde besed).
</center>
<p>
Po članku <a href="http://old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=1202" target="_blank"><b>Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje</b></a> povzemamo tudi kratek glosarček terminov, ki spremljajo plagiatorstvo:
<p>
<table border="0" width="800">
<tr> <td width="70"> </td><td ><b><font color="maroon">avtorska pravica</font></b> (ang. <i>copyright</i>) – pravica avtorja, da premoženjsko izkorišča svoje delo, da je priznavan in navajan kot avtor (materialna avtorska pravica, moralna avtorska pravica, male avtorske pravice, velike avtorske pravice)</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">avtorsko delo</font></b> (ang. <i>copyright work</i>) – duhovna stvaritev s področja umetnosti, znanosti in drugih področij duhovne ustvarjalnosti neglede na vrsto, način in obliko izražanja</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">avtorstvo</font></b> (ang. <i>authorship</i>) – dejstvo, da je oseba izvirni avtor dela</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">bibliografski citat</font></b> (tudi: citat, bibliografska navedba, bibliografska referenca, referenca) (ang. <i>bibliographic citation, reference</i>) – navedba bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji v drugem dokumentu, publikaciji zaradi identifikacije citiranega dela, publikacije</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">citat</font></b> (tudi: navedek) (ang. <i>citation, quote</i>) – besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">citiranje</font></b> (tudi: navajanje) (ang. <i>citing, quoting, referencing</i>) – 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, praviloma z navedbo vira; 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">intelektualna lastnina</font></b> (ang. <i>intellectual property</i>) – intelektualna stvaritev, ki se jo lahko zaščiti z avtorskimi pravicami</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">javna domena</font></b> (ang. <i>public domain</i>) – delo v javni domeni lahko uporabi vsakdo, ne da bi moral zaprositi za to pravico ali plačati kakršno koli odškodnino. V elektronskem okolju pogosto dela z licenco CC. Tudi dela v javni domeni je treba ustrezno citirati.</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">kršitev avtorskih pravic</font></b> (ang. <i>copyright infringement</i>) – prilaščanje oz. neupravičeno izkoriščanje materialnih ali moralnih avtorskih pravic nekoga drugega</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">namerno plagiatorstvo</font></b> (ang. <i>intentional plagiarism</i>) – uporaba celotnega dokumenta ali njegovih delov in njegovo predstavljanje kot lastno delo. Sem sodi tudi kraja obsežnejših zamisli</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">navajanje</font></b> (tudi: citiranje) (ang. <i>citing, quoting, referencing </i>) – 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, praviloma z navedbo vira; 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">navedek</font></b> (tudi: citat) (ang. <i>citation, quote</i>) – besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">nenamerno plagiatorstvo</font></b> (ang. <i>unintentional plagiarism</i>) – površno, nepravilno ali pomanjkljivo citiranje, ki lahko povzroči pri bralcu napačno sklepanje o pravem avtorju ali onemogoči njegovo prepoznavanje</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">parafraziranje</font></b> (ang. <i>paraphrasing</i>) – preoblikovanje krajšega besedila ali njegovega dela z drugačnimi besedami, stavčnimi konstrukcijami, pogosto zaradi pojasnjevanja oz. lažjega razumevanja</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">plagiator</font></b> (ang. <i>plagiarist, plagiary</i>) – kdor prevzame, si prisvoji tuje delo in ga objavi, prikaže kot svoje lastno
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">plagiatorstvo</font></b> (ang. <i>plagiarism</i>) – vsi načini prisvajanja katere koli oblike tujega avtorskega dela in nespoštovanja moralnih pravic avtorja oz. predstavljanje njegovega dela kot svoje lastno</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">poštena raba</font></b> (ang. <i>fair use</i>) – nadaljnja uporaba avtorskega dela tako, da so spoštovane vse pravice avtorja</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">povzemanje</font></b> (ang. <i>summarizing</i>) – skrajšana predstavitev izvirnega dela besedila, navadno z drugimi besedami in poenostavljeno</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">priznavanje avtorstva</font></b> (ang. <i>authorship recognition</i>) – ustrezno, pravilno in prepoznavno navajanje avtorja in njegovega dela tako, da je povsem jasno, kdo ima zanj zasluge</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">soavtorstvo</font></b> (ang. <i>co-autorship</i>) – avtorstvo dveh ali več avtorjev istega, v sodelovanju pripravljenega dela</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">spletno plagiatorstvo</font></b> (ang. <i>Internet plagiarism</i>) – kopiranje in nalaganje celotnih člankov in drugih dokumentov ali njihovih delov (slike, videoposnetki, grafikoni, tabele in podobno) s spleta ter njihovo nadaljnje objavljanje brez ustrezne navedbe avtorja</td></tr>
<tr> <td> </td><td><b><font color="maroon">splošno znano dejstvo</font></b> (ang. <i>common knowledge</i>) – dejstvo, ki ga pozna širši krog ljudi in ga navadno obravnava že večje število strokovnih, znanstvenih del, oz. zanj lahko trdimo, da je splošno znano (npr. Evro je bil uveden v Sloveniji kot uradna valuta 1. januarja 2007)</td></tr>
</table>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-37665207060496245602017-04-05T22:40:00.000+02:002017-04-11T22:21:48.245+02:00Plagiatorstvo<table border="0" align="left">
<tr><td width="300">
<center> <img style="border: none;" src="http://tpe.madmagz.com/fr/wp-content/uploads/2013/09/non-au-plagiat-tpe-1024x444.png" width="350">
<font size="-2">© <a href="http://tpe.madmagz.com/fr/madmagz-tpe-plagiat/" target="_blank">Madmagz</a></font></center>
</td></tr>
</table>
<p>
Študijska in raziskovalna dejavnost zahtevata stalen stik in tesno povezanost z znanjem ter zamislimi drugih ljudi, beremo njihova besedila, poslušamo njihova predavanja, z njimi razpravljamo in njihove misli vključujemo v svoje pisanje. Ob tem sta nujno potrebna spoštovanje njihovega dela in nedvoumno priznavanje njihovega deleža v našem prispevku. Uporaba teh idej in besedil brez jasne navedbe vira informacij ter deleža in zaslug drugih avtorjev ni dopustna, v akademskem okolju še najmanj. Nekorekten odnos do intelektualne lastnine in njeno prisvajanje, pa naj bo to namerno kot kraja ali nenamerno zaradi nepoznavanja in iz površnosti, je eden večjih problemov informacijske družbe, ki se ga mnogo premalo zavedamo. <b>Plagiatorstvo</b> pogosto razumevamo zelo poenostavljeno samo kot kopiranje vsebine drugega dela v celoti ali uporabo izposojenih idej nekoga drugega, vendar izraza kopiranje in izposojanje nehote prikrivata resnost prestopka.
<p>
Zanimiva je zgodovina plagiatorstva, ki je dobilo negativno oznako nemoralnega dejanja v Evropi šele v 18. stoletju. Pred tem so skozi vso zgodovino civilizacije avtorje in umetnike vzpodbujali h kar se da vernemu posnemanju mojstrov in vzornikov, da bi se izognili "nepotrebnemu izumljanju". Nov moralni koncept obsojanja takega početja se je razvil najprej v akademskem okolju, nato še v novinarstvu. Danes je plagiatorstvo akademska sleparija in sramota, v novinarstvu pa kršitev novinarske etike, v obeh primerih z resnimi posledicami. V umetnosti so stvari še vedno precej drugačne, delno zaradi še vedno prisotne težnje po (študioznem) posnemanju mojstrov preteklosti in sodobnosti, delno pa zaradi mnogo bolj nedoločljive podobnosti med izvirnikom in plagiatom. Izrezovanje in ponovna uporaba (po domače <i>copy & paste</i>) dokumentov ali njihovih delov z internetnih strani je postalo "tolerirani" fenomen današnjih dni, ki se ga večji del pišočih in drugače ustvarjajočih pogosto sploh ne zaveda oziroma mu pripisuje povsem minorni pomen. Na razpolago so celo brezplačna računalniška orodja, namenjena prav takemu početju (programiranemu generiranju naročenih besedil ob uporabi fragmentov že objavljenih avtorskih besedil) in v svojem oglaševanju to prav ponosno poudarjajo. Žal gre danes vse prepogosto za besedila ali dele besedil, slike, zvočne in videoposnetke, ki jih množice brez slabe vesti javno predstavljajo kot svoje ali "pozabijo" povedati, da niso njihovo delo. Cele spletne strani in objave na blogih se nenadoma pojavljajo kot delo "novega avtorja" in pod njegovim imenom in brez kakršne koli omembe izvirnega vira ali avtorja. (Da ne bom zagrešil <i>samoplagiata</i>, moram priznati, da je zgornje besedilo vzeto iz uvoda mojega daljšega besedila <a href="http://old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/file/pdf/stevilka/Knji%c5%beni%c4%8darskeNovice_26_9-10.pdf" target="_blank"><b>Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje</b></a>, objavljenega v <i>Knjižničarskih novicah</i> 9/10, letnik 26 (2016), str. 7-11; prosto dostopno brez gesla tudi v formatu <a href="http://old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=1202" target="_blank"><b>HTML</b></a>).
<p>
<i>Slovenski etimološki slovar</i> razlaga prihod besede <b>plagiat</b> v slovenski jezik takole:
<center><img src="https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/Plagiat.JPG?attredirects=0">
</center>
<br>
V slovenščini je na tej osnovi nastala besedna družina terminov <i><b>plagiat, plagiator, plagiatorka, plagiatorstvo, plagirati</b> (redko <b>plagiirati</b>), <b>plagiatorski, samoplagiat, samoplagiatorstvo</b></i>, SSKJ in SP navajata tudi <i><b>plagiatstvo</b></i>, Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki pa še <b>plagiatirati, plagiranje</b> in Presisov večjezični slovar (Termania) <b>plagiran, plagirajoč</b>, vsi ti se zelo redko uporabljajo. Najnovejša skovanka iz te družine je zagotovo <b><i>protiplagiatorski</i></b>, ki se praviloma pojavlja v besedni zvezi <i>protiplagiatorski program</i>. Poleg tega lahko zasledimo v rabi še <i><b>plagiarizem</b></i>, za katerega pa menim, da je manj ustrezen in je bil enostavno prevzet iz angleškega jezika (ang. <i>plagiarism</i>). Uporabljajo se torej vsi trije izrazi (<i>plagiatorstvo, plagiarizem in plagiatstvo</i>), vendar pa bi glede na terminološko načelo ustaljenosti vsekakor dali prednost najbolj uveljavljenemu in ustaljenemu terminu <b>plagiatorstvo</b>. Takega mnenja so tudi svetovalci
<a href="http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/plagiatorstvo#v" target="_blank"><b>Terminologišča</b></a>, ki smo jih poprosili za nasvet, to rešitev so izbrali tudi avtorji <i>Slovenskega medicinskega slovarja</i> na portalu Termania.
<p>
Še plagiat in plagiator v nekaterih tujih jezikih:
<br>
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="90"><b>slovensko</b></td><td width="150"> <b>plagiat</b> </td><td width="150"><b>plagiator</b></td></tr>
<tr><td>albansko </td><td> plagjiaturë </td><td >plagjiat</td></tr>
<tr><td width="100">angleško </td><td> plagiarism </td><td>plagiarist, plagiary</td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> плагиат </td><td>плагиатор</td></tr>
<tr><td>češko</td><td> plagiát; plagiace </td><td> plagiátor </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> plagiering </td><td>plagiator</td></tr>
<tr><td>esperanto</td><td> plagiato </td><td> verkoŝtelisto</td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> plagiaat; loomevargus, plagieerimine </td><td> plagiaator </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> plagiaatti; plagiointi </td><td> plagioija, plagiaattori </td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> plagiat </td><td>plagiaire</td></tr>
<tr><td>grško</td><td> λογοκλοπή </td><td> λογοκλόπος </td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> plagijat </td><td> plagijator </td></tr>
<tr><td>islandsko </td><td> ritstuldur </td><td> (ritþjófar) </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> plagio </td><td>plagiario</td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> plagi </td><td> plagiari </td></tr>
<tr><td>latovsko</td><td> plaģiāts; plaģiātisms </td><td> plaģiators </td></tr>
<tr><td>litvansko</td><td> plagiatas, plagijavimas </td><td> plagiatorius</td></tr>
</table>
</td><td width="10"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="90">madžarsko </td><td width="150"> plágium; plagizálás </td><td width="150"> plagizáló, plagizátor </td></tr>
<tr><td>makedonsko</td><td> плагијат </td><td> плагијатор </td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Plagiat </td><td>Plagiator</td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> plagiaat; letterdieverij </td><td> plagiaris, letterdief, naschrijver, plagiator</td></tr>
<tr><td>norveško </td><td> plagiat </td><td>plagierer, plagiator</td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> plagiat </td><td> plagiator </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> plágio plagiarismo, plagiato </td><td>plagiador, plagiário</td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> plagiatul, plagiat </td><td>plagiator </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> плагиат </td><td>плагиатор</td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> plagiát; plagiátorstvo </td><td> plagiátor </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> плагијат, plagijat </td><td> плагијатор, plagijator </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> plagio </td><td> plagiario, plagiador </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> plagiat, plagiering </td><td> plagiator </td></tr>
<tr><td>turško</td><td> intihal, aşırma, aşırmacılık </td><td>aşırmacı, çalıntı yapan kişi </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> плагіа́т </td><td>плагіатор</td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
<center> York St John University o plagiatorstvu v akademskem okolju<br>
<iframe width="853" height="480" src="https://www.youtube.com/embed/ptHIA5bMnio" frameborder="0" allowfullscreen></iframe>
</center>
<p>
Ta objava ima tudi <a href="http://terminologija.blogspot.si/2017/04/plagiatorstvo-2.html" target="_blank"><b>nadaljevanje</b></a>.
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-64840898385772367832017-04-01T22:04:00.000+02:002017-04-01T22:04:14.464+02:00Prvoaprilska šala<img style="border: none;" src="https://www.maxi-muth.de/wordpress/wp-content/uploads/2013/04/Google-und-YouTube-Aprilscherz.jpg" hspace="5" width="200" align="left">
Prvi april je zaznamovan kot poseben dan, ko je dovoljeno lagati in se s potegavščinami ponorčevati iz svojih bližnjih pa tudi manj bližnjih . . . Ta običaj, čeprav ne vedno ob istem datumu, je znan menda še iz predantičnih časov, pa tudi stari Rimljani so praznovali marčevsko enakonočje s praznikom Hilaria, ki je bil bolj vesele in norčave narave. Zgodovina nejasno pripisuje zasluge za ta dan tudi Chaucerju, ki naj bi v Canterburyjskih povestih eno od zgodb, kjer lisica opetnajsti petelina, postavil na 1. april, kritiki pa trdijo, da je v resnici prepisovalec Chaucerjeveda besedila zamočil pri datumih in naj bi šlo za mesec maj. V Srednjem veku so po starem koledarju v večjem delu Evrope praznovali novo leto 25. marca, iz njih pa so se seveda norčevali tisti, ki so praznovali 1. januarja in jih imenovali za norce - Fools´ Day se je za 1. april v angleščini ohranil do danes. Komedija zmešnjav torej že pri sami opredelitvi tega pomembnega "praznika".
<p>
Norčavi prizvok je povezan s tem datumom skoraj povsod po svetu, čeprav na različne načine, kar odraža tudi njegovo poimenovanje. V Italiji in francosko govorečih državah je povezan z ribo, od tod vzklik "<i>aprilska riba</i>" in običaj, da osmoljencu na hrbet prilepijo iz papirja izrezano ribo. Skoraj povsod pa je navada, da na ta dan tudi sicer zelo resni mediji objavijo kako izmišljeno, vendar na videz dovolj verjetno in po možnosti provokativno zgodbo, ki ji ljudje nasedejo in jo verjamejo. Nekaj <a href="http://hoaxes.org/aprilfool/" target="_blank"><b>"največjih" prvoaprilskih šal</b></a> iz svetovnih medijev si lahko ogledate tukaj.
<p>
Kako pa se imenuje <i>prvoaprilska šala</i> v nekaterih tujih jezikih?
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">angleško </td><td> April Fool joke, April Fool's Day Hoax </td></tr>
<tr><td>bolgarsko</td><td> първоаприлска шега </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> aprílový žert </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> aprilsnar </td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> aprillinalju </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> aprillipila, aprilli</td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> poisson d’avril </td></tr>
<tr><td>grško</td><td> αστείο Πρωταπριλιά </td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> prvotravanjska šala </td></tr>
<tr><td>islandsko </td><td> aprílhlaup</td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> pesce d'aprile </td></tr>
<tr><td>katalonsko </td><td> peix d'abril </td></tr>
<tr><td width="100">madžarsko</td><td> április bolondja </td></tr>
</table>
</td><td width="20"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="500" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">makedonsko</td><td> првоаприлска шега </td></tr>
<tr><td>nemško</td><td> Aprilscherz </td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td>1 aprilgrap, aprilgrap, aprilvis</td></tr>
<tr><td>norveško </td><td> aprilspøk </td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> pierwszokwietniowy żart, żart na prima aprilis</td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> peça do Dia da Mentira</td></tr>
<tr><td>romunsko</td><td> păcăleală de 1 aprilie </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> первоапрельская шутка </td></tr>
<tr><td>slovensko</td><td> prvoaprilska šala, prvoaprilska potegavščina </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> првоаприлска шала, prvoaprilska šala </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> la broma de abril, pez de abril, pescado de abril, inocentada</td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> aprilskämt </td></tr>
<tr><td> </td><td> </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
<p>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5598273092589805605.post-6603425929580380652017-03-28T21:13:00.003+02:002017-03-29T11:58:09.073+02:00Buzzword?<table border="0" align="left">
<tr><td>
<img style="border: none;" src="https://thumb1.shutterstock.com/display_pic_with_logo/436114/514377817/stock-vector-buzzword-stamp-red-round-buzzword-grunge-vintage-stamp-buzzword-514377817.jpg" hspace="5" width="200" align="left"><br>
<center><font size="-2">© <a href="https://www.shutterstock.com/image-vector/buzzword-stamp-red-round-grunge-vintage-514377817?src=vVuBfLhTX83UYZhfJYvduQ-1-20" target="_blank">Shutterstock</a></font></center> </td></tr>
</table>
V angleščini se za novo, priljubljeno in modno, pogosto kar pretirano popularno besedo, ki navadno izhaja iz kakega specializiranega področja in zato zveni kot pomembna, tehnična beseda, uporablja simpatična beseda <b>buzzword</b>. Sestavljena je iz besede <i>buzz</i>, ki ima več pomenov, najpogostejši so brenčanje, brnenje, šumenje, govorice oz. nekaj, ob čemer ti "<i>zazvoni</i>", in <i>word</i> oziroma slovensko beseda. Njen glavni namen je, da govorec narediti čim večji vtis na laike, v besedilu pa je dostikrat povsem redundantna in sporočilno brez vrednosti. Za določen čas, lahko tudi krajši, postane zelo priljubljena, nekatere potem izginejo, kakšna pa se lahko v jeziku kasneje tudi ugnezdi. Modne besede pogosto izhajajo iz tehničnih terminov, vendar je večina strokovnega pomena iz njih odstranjena. Izvirajo lahko tudi iz žargona, akronimov in neologizmov. Politični, poslovni in jezik oglaševanja so še posebej dovzetni za tovrstne besede, ki se kot mašilo pojavljajo povsod, tudi tam, kjer nimajo kaj iskati. Sinergija, dinamično, kiber, strategija, "misliti zunaj okvirjev" ipd. so primeri, tudi <i>globalizacija</i> je tipičen <i>buzzword</i>, modna floskula, ki se veliko uporablja, v večini besedil pa nima dovolj jasnega pomena. Lansko leto so bili buzzword na primer <i>startupi, top šit</i> ipd. V angleščini imenujejo kombinacijo dveh ali več takih besed tudi <b>buzz phrase</b>.
<p>
<i>Buzzword</i> je navadno kaj od naslednjega:<ul>
<li>beseda, povezana z določeno novo, popularno, modno dejavnostjo oz. temo, ki je postala na hitro zelo priljubljena,
<li>izmišljena beseda, ki naj bi poenostavila pogovore o novih tehnologijah,
<li>modna beseda, besedna zveza, ki se uporablja bolj za to, da naredi vtis kot da bi kaj pojasnila, in spominja na besedno mašilo,
<li>tehnični termin, katerega pomen razume le majhna skupina ljudi, in niti ni predvideno, da ga bi razumeli tudi neposvečeni,
<li>beseda, besedna zveza, ki dobi večji pomen s ponavljanjem ali rabo v določenem kontekstu,
<li>beseda iz tehničnega žargona, ki jo nepravilno uporabljajo ljudje, ki niso iz stroke in ki se navidezno <i>zelo spoznajo</i> na področje, zaradi česar pogosto izgubi svoj pravi pomen.</ul>
<p>
Kot pogosto, imamo tudi pri slovenjenju tega termina že nekaj časa težave. V rabi je več izrazov, venda se noben od njih ni prav zares prijel: <b>modna beseda, zveneča modna beseda, beseda enodnevnica, priljubljena beseda, krilatica, brenčavka, buzzword</b>. Kaj pa uporabljate vi?
<br>
Podobno je tudi v nekaterih drugih jezikih, kjer ni kake posebne odločnosti za določen izbran termin:
<table cellpadding="5" align="center">
<tr><td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="400" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">angleško </td><td> buzzword </td></tr>
<tr><td>češko</td><td> módní slovo, módní pojem, buzzword </td></tr>
<tr><td>dansko</td><td> modeord </td></tr>
<tr><td>estonsko</td><td> sőnakőlks </td></tr>
<tr><td>finsko</td><td> muotisana</td></tr>
<tr><td>francosko</td><td> slogan, mot à la mode, buzzword </td></tr>
<tr><td>grško</td><td>δημοφιλής φράση ή λέξη</td></tr>
<tr><td>hrvaško </td><td> pomodna riječ </td></tr>
<tr><td>italijansko </td><td> termine alla moda </td></tr>
<tr><td>litvansko</td><td> madingas žodis, populiarus posakis </td></tr>
<tr><td>latovsko</td><td>populārs vārds</td></tr>
<tr><td>madžarsko</td><td> hívószó ,felkapott szakkifejezés, divatos szakkifejezés</td></tr>
<tr><td>makedonsko</td><td> помодарски збор</td></tr>
</table>
</td><td width="20"></td>
<td>
<style> table.example-table, .example-table td { border: 1px solid green; border-collapse: collapse; } </style> <table class="example-table" cellpadding="5" align="center" width="500" bgcolor="#F8F8F8">
<tr><td width="100">nemško</td><td> Modewort, Schlagwort </td></tr></td></tr>
<tr><td>nizozemsko</td><td> sleutelwoord, buzzwoord, zoemwoord </td></tr>
<tr><td>norveško</td><td>moteord, yndlingsord, slagord</td></tr>
<tr><td>poljsko</td><td> buzzword, hasło dnia, modne powiedzonko, popularne słowo, popularny zwrot, modne słowo, mowa-trawa </td></tr>
<tr><td>portugalsko</td><td> termo da gíria, palavra da moda, palavra de ordem </td></tr>
<tr><td>rusko</td><td> модное слово, гламурная лексика, умные слова, модное выражение </td></tr>
<tr><td>slovaško</td><td> heslo, módne slovo, buzzword </td></tr>
<tr><td><b>slovensko</b></td><td> <b>modna beseda, zveneča modna beseda, beseda enodnevnica, priljubljena beseda, krilatica, brenčavka</b> </td></tr>
<tr><td>srbsko</td><td> (zvučna reč, звучна реч) </td></tr>
<tr><td>špansko </td><td> palabra de moda, expresión en boga </td></tr>
<tr><td>švedsko </td><td> modeord, trendord, slagord, buzzword </td></tr>
<tr><td>ukrajinsko</td><td> модне слово </td></tr>
</table>
</td></tr>
</table>
Janezhttp://www.blogger.com/profile/04697921910968053903noreply@blogger.com2