sobota, 24. november 2012

Kako se reče . . . ?

1. Flip-book

Nekateri med bralci se prav gotovo še spomnite, kako smo, takrat še v prevladujoče analognem otroštvu, mulci z grafitnim svinčnikom v majhno beležko narisali nekaj zaporednih sličic, ki so ob pregibanju zvežčiča pričarale vtis gibljivih slik, lastne "risanke", ki je pričarala nasmeh na otroška lica in prižgala iskrice sreče v občudujočih očeh avtorja in gledalcev. Če ni bilo beležke, in dostikrat je ni bilo, sta prišla prav dva papirna trakova, na vsakem je bila ena sličica, en trak je bil za podlago z osnovno sličico in drugi navit okrog svinčnika s sličico, ki je vdahnila učinek gibanja. In je mulc na sličicah v nedogled bincal policaja v zadnjico, metal žogo v staro ženičko, privzdigoval deklici krilce ali še kaj bolj neumnega . . . Pač časom primerno avtodidaktično gradivo! Kolikor se spomnim, ta pogruntavščina ni imela kakega svojega imena, pač sličice.

Tudi slovensko bibliotekarstvo, kolikor vem, tovrstnega gradiva ni poimenovalo, čeprav gre lahko tudi za tiskano in komercialno založeno gradivo za otroke in tudi za odrasle, po svetu so tudi za to specializirane založbe. Gre za nekaj lističev, lahko tudi zajeten snopič, z risbami, slikami, lahko tudi fotografijami, ki si sledijo z majhnimi spremembami in ob hitrem listanju (kretnja kvartopirca s palcem) dajejo vtis, da se ljudje in predmeti na slikah premikajo. Svoje geslo ima tovrstno gradivo tudi v Wikipediji, tem knjižicam pa je posvečeno tudi posebno spletno mesto Flipbook.info s podatki o več kot sedem tisoč primerkih, ki so izšli po svetu v zadnjem stoletju in pol, bogat pa je tudi opis njihove zgodovine in razvoja.

V angleščini sta v uporabi predvsem poimenovanji flip book (tudi flip-book) in flick book, prva taka knjiga naj bi menda nastala leta 1868, vsaj patentirana je bila takrat. Izraz so prevzeli tudi Francozi, čeprav imajo svoje folioscope, kineograph(e), feueilletoscope in cinéma de poche; v britanski angleščini sta še termina flick book in flicker book, v nemščini pa poleg anglicizma srečamo še Abblätterbuch in Daumenkino. Tudi španščina daje prednost angleški izposojenki, čeprav ima svoja termina folioscopio in mešanko libro flip.

Ste že zasledili, ali pa mogoče celo uporabljate za njih slovenski izraz?

2. Flipping book

V zadnjem času se je s popularizacijo elektronskih knjig in programov v stilu "napravi sam elektronsko knjigo" zgoraj obravnavanemu terminu pridružilo še nekaj zelo podobnih, ki prav gotovo ne pripomorejo k jasnemu (spo)razumevanju, to so flippingbook, flip book, flash book, page flip in gotovo se je še kakšen izmuznil moji pozornosti. Gre za obliko na spletu objavljene elektronske knjige, navadno nastale iz datoteke formata .pdf, ki bralcu ponuja elektronski približek občutka dela s fizično knjigo tako, da je po njej mogoče listati, "prijeti" in obračati liste, ki se upogibajo na vogalih in celo povzročajo šum, podoben šumenju papirja.

Listanje po knjigi ob šelestenju papirja
FlippingBook Realistic Digital Publications

Najnovejša iz naših logov; Knjižni čar 2013

Slovenski bibliotekarji, kako poimenujete tovrstne dokumente, da jih (vsaj za uporabnike) ločite od navadne "ploske" pdf datoteke?

Ni komentarjev:

Objavite komentar