sobota, 08. februar 2014

Zakon o knjižničarstvu in korpusna analiza


Ko sem pred časom objavil nekaj krajših sestavkov in analiz izrazja v slovenskih bibliotekarskih strokovnih in znanstvenih besedilih, ki jih je zajel Korpusa bibliotekarstva, sem med kolegi nekajkrat naletel na previdno izražene dvome o morebitni praktični (ne)uporabnosti takšnega početja. Med javno obravnavo Osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu se je, kot že mnogokrat pred tem (tudi v času priprave in sprejemanja sedaj veljavnega Zakona o knjižničarstvu iz leta 2001), večkrat pojavljalo vprašanje oz. dvom o "uravnoteženosti" zakona glede na obravnavanje in zastopanost posameznih vrst knjižnic. Takrat se mi je porodila ideja, da bi lahko kvantitativna korpusna analiza besedila zakona pokazala, če gre res za poudarjeno obravnavo katere od vrst knjižnic oz. zelo redko obravnavo katere druge.

Analiziral sem dve besedili, Zakon o knjižničarstvu (Zknj-1, Uradni list RS, št. 87/2001 z dne 8. 11. 2001) in Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu, kakršen je bil dan v javno obravnavo Ministrstva za kulturo na spletu (16.1.2014). Pri tem je treba upoštevati, da ne gre za neposredno primerjavo obeh besedil, saj sta po strukturi zelo različni. Prvo je "suhoparen" zakon, kakršni pač zakoni po naravi praviloma so, v integralni obliki z vsemi členi, drugo pa obsežnejše opisno, razumevanju namenjeno besedilo, ki je osredotočeno zgolj na obravnavo nekaterih izbranih in za dopolnjevanje ali spreminjanje namenjenih členov, vsebuje pa več poglavij:

  • Uvod
  • Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona,
  • Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
  • Ocena finančnih posledic
  • Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU
  • Besedilo členov
  • Obrazložitev členov
  • Besedilo členov, ki se s tem zakonom spreminjajo
  • Zato prikazujem rezultate ločeno za vsak dokument in potem tudi kumulativno (sivi stolpec v tabeli) za Zakon in predlog njegovih dopolnil. Vzorec besedil je relativno majhen, saj obsegata obe besedili skupaj le nekaj manj kot 17 tisoč besed, zato so potekale obdelave skoraj hipno in če je bilo potrebno, jih ni bilo težko ponoviti. V skladu s pričakovanji distribucija najpogostejših besed znatno odstopa od vzorca najpogostejših besed v splošni rabi slovenskega jezika, saj gre v našem primeru za ozko specializirano besedilo. Tako je v zakonskem besedilu beseda knjižnica s 444 pojavljanji po pogostosti že takoj na drugem mestu (za veznikom in), v splošnem jeziku pa je šele na 1448. mestu. Ker pa nas ne zanima samo pojavnost besede knjižnica, pač pa predvsem njena zastopanost v terminih, ki predstavljajo posamezne vrste knjižnic, temelji analiza na konkordancah (pojavljanje v sobesedilu), kolokaciji (značilno sopojavljanje dveh ali več besed) in n-gramih (dvo- ali večbesednih terminoloških zvezah, kjer je knjižnica nosilna pomenska beseda).

    Zakon 2001 in
    Osnutek 2014
    Zakon o knjižničarstvu
    (2001)
    Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah
    Zakona o knjižničarstvu (2014)
        skupno število besed
    16.838
    5.325
    11.513
        knjižnica *
    444
    198
    246
        javna knjižnica
    3
    0
    3
        nacionalna knjižnica
    68
    32
    35
        Narodna in univerzitetna knjižnica
    7
    3
    4
        univerzitetna knjižnica **
    9
    6
    3
        specialna knjižnica
    15
    10
    5
        visokošolska knjižnica
    9
    7
    2
        splošna knjižnica
    76
    46
    30
        šolska knjižnica
    12
    9
    3
        državna knjižnica
    1
    1
    0
        knjižnični informacijski servis
    60
    28
    32

    Kako pogosto so v zakonskih dokumentih uporabljena poimenovanja posameznih vrst knjižnic.
              *    samostojno ali v zvezah
              ** samostojno (ne pa npr. v zvezi Narodna in univerzitetna knjižnica)

    Primerjalni prikaz števila pojavljanj poimenovanj knjižnic v dveh dokumentih.

    Kumulativni prikaz števila pojavljanj poimenovanj knjižnic v obeh dokumentih skupaj.

    Zgornja analiza je zgolj poskus objektivnega kvantitativnega prikaza zgradbe obravnavanih besedil in nima namena vsebine teh dokumentov niti vrednotiti niti komentirati. Sodbo o tem si je mogoče ustvariti le s pazljivim branjem, saj je pogostost pojavljanja neke besede v besedilu le eden od elementov za ocenjevanje vsebine.

    Kako pa na to gledate vi?

    2 komentarja:

    1. Zanimiv pristop, prvič vidim kaj takega, ampak mi je všeč! Najbrž bi bila zanimiva kakšna analiza člankov v Knjižnici ali diplomskih del na FF.

      OdgovoriIzbriši
      Odgovori
      1. Nekaj takih zamisli je že oblikovanih in v kratkem bo tudi kaj objavljenega. Veseli me, da je tudi za tovrstno branje zanimanje. Hvala za odziv!

        Izbriši