Mednarodni dan materinščine 2014

"If you talk to a man in a language he understands, that goes to his head.  If you talk to him in his own language, that goes to his heart."    Nelson Mandela

Unesco, to je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je razglasila 21. februar za Mednarodni dan materinščine in na tak način še posebej poudarila izjemen pomen jezikovne in kulturne raznolikosti v družbi. Zamisel se je porodila v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Z Mednarodnim dnevom materinščine opozarja Unesco na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih področij v svetu ne glede na velikost jezikovnih skupin ter poudarja izjemen pomen spoštovanja do lastnega in tudi drugih jezikov. Jeziki so namreč najmočnejše orodje za ohranjanje in razvoj oprijemljive in neoprijemljive, tj. materialne in nematerialne, kulturne dediščine. Zato bodo vsa prizadevanja za vzpodbujanje in širjenje maternega jezika krepila jezikovno raznolikost in možnosti izobraževanja v različnih jezikih, istočasno pa seveda razvijala v ljudeh zavedanje jezikovne in kulturne tradicije lastnega naroda in tudi drugih po vsem svetu, kar naj bo navdih za solidarnost, temelječo na razumevanju, toleranci in dialogu.

Skozi vsakoletne dejavnosti Unesca, posvečene materinščini, teče vsakič rdeča nit vsebinskih poudarkov, posvečenih posameznim vidikom uporabe jezika. Tokratni moto Mednarodnega dneva materinščine, ki ga praznujemo od leta 2000, to je Lokalni jeziki za globalno državljanstvo: Osredotočenost na znanost, združuje že dolgo prisoten poudarek na večjezičnem izobraževanju s spoznanjem, kako pomembno je znanje, ki se je v skupnostih kumuliralo skozi stoletja preživetja v odvisnosti od narave. "V nasprotju z razširjenim mnenjem so tudi lokalni jeziki sposobni povsem in v celoti prenašati najsodobnejša znanstvena spoznanja in znanja v matematiki, fiziki, tehniki in drugih panogah. Priznavanje teh jezikov pomeni hkrati odpiranje vrat večini pogosto prezrtih spoznanj tradicionalnega znanja . . . Jezikovna in kulturna raznolikost bi tako lahko izgubili možnosti za prihodnost: V prid ustvarjalnosti, inovativnosti in vključevanju je ne smemo zapraviti!" (Iz govora Irine Bokove, Generalne sekretarke Unesca, ob Mednarodnem dnevu materinščine 2014).

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je na ozemlju Slovenije materni jezik velike večine prebivalstva slovenščina. Število prebivalcev, katerih materni jezik je slovenščina, sicer vztrajno narašča, vendar počasneje kot število vseh prebivalcev Slovenije. Delež prebivalstva, ki opredeljuje slovenščino kot svoj materni jezik, se tako v Sloveniji že od leta 1953 znižuje (leta 1953 je ob popisu prebivalstva slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 96,8 odstotkov, leta 2002 pa 87,8 odstotkov). K sooblikovanju materinščine, ki ni slovenščina, v Sloveniji pripomoreta tudi obe uradno priznani narodni manjšini in s tem italijanščina ter madžarščina kot materinščini za številne Slovence. Slovenščina z nekaj več kot dvema milijonoma govorcev v matični domovini in po svetu kljub razširjenemu mnenju ne sodi med "majhne" niti med ogrožene jezike, dokaj uspešno pa v svet prodirajo tudi prevodi nekaterih pomembnejših avtorjev v tuje jezike. Nekaj podatkov o tem je mogoče dobiti v bibliografiji prevodov Index Translationum, ki jo gradi Unesco že od leta 1932, od leta 1979 pa je računalniško vodena. Vključuje prevode iz 150 držav (nekatere podatkov ne posredujejo). Kot vse velike bibliografije tudi ta zamuja in v teku so posodobitve za leto 2009. Za slovenske podatke skrbi NUK, dosljej zajema Index Translationum 2507 prevodov iz slovenščine v druge jezike, med njimi npr. Cankar 72, Prešeren 30, Tomaž Šalamun 43, Svetlana Makarovič 8, Feri Lainšček 14 itd.

Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna je bila leta 2000 v časniku NeDelo objavljena karikatura
Marka Kočevarja, ki spodbuja k zavestni rabi slovenščine brez odvečnih tujk.

Kaj so o materinščini v preteklosti rekli nekateri naši znameniti možje?

Jezik namreč ni nekaj, kar je z nami kar samo po sebi, saj nas izkušnje iz preteklosti učijo, kako hitro nam ga lahko odvzamejo in s tem tudi nit, ki nas povezuje. Materni jezik je treba namreč negovati, se ga učiti, ga spoštovati, uporabljati ter se zavedati njegove vrednosti in edinstvenosti, saj je za slehernega Slovenca najlepša in najnaravnejša oblika sporazumevanja, ki mu je bila položena v zibel.
Ivan Cankar, Kurent

Materni jezik je nekaj, kar nas določa, bogati in razlikuje od preostalih, zato bi ga morali pravilno vrednotiti, da bi znali ceniti tudi tuje jezike. Le tako bi lahko spodbujali raznolikost človeške družbe, ne da bi vsiljevali svoje navade, kulturo, poreklo drugim. Namesto da bi se zavedali dragocenosti človeške raznolikosti, (nekateri) ljudje to zavračajo in želijo uvesti kar en, skupni jezik. A na svetu je več različnih jezikov z razlogom. Morda tudi zato, ker en sam ne zmore izraziti vsega. »Še vsaka ptica je dobila svoj glas in nikomur ne pride na misel, da bi zahteval od slavca, naj žvižga po kosje. 'Čemu potem to zahtevajo od nas, ki smo ljudje, ustvarjeni po božji podobi?'
France Bevk, Kaplan Martin Čedermac

Namen naših pesmi in druge literarne dejavnosti ni nič drugega kot kultivirati naš materni jezik.
France Prešeren v pismu prijatelju Stanku Vrazu