sreda, 02. marec 2011

Bibliometrija in bibliometrika

V sestavku Bibliometrija v oblaku sem pred kratkim opozoril na nedoslednost rabe nekaterih pogostejših tvorbeno podobnih izrazov, povezanih s terminom bibliometrija in njeno sopomenko, kamor sodijo tudi iz njih izpeljani pridevniki. Z vidika terminologije, ki skrbi za jasnost, nedvoumnost in natančnost sporočilnosti strokovnega jezika ter sporazumevanje v njem, so zato moteče terminološke dvojnice kot so bibliometrija / bibliometrika, scientometrija / scientometrika, informetrija / informetrika, bibliometrični / bibliometrijski, scientometrični / scientometrijski ipd.

Tokrat bom prikazal in primerjal dejansko rabo oz. omembo obravnavanih terminov v pomembnejših spletnih virih, predvsem slovenskem besedilnem korpusu ter nekaterih normativnih in informativnih slovarjih, ob tem pa tudi v strokovnih besedilih, ki so na razpolago v elektronski obliki, ali njihovo navedbo v računalniškem katalogu. Iskalnik Google sem tokrat namenoma izpustil, ker prihaja do prevelikega šuma pri dokumentih v drugih jezikih; bibliometrika npr. nastopa vsaj v 12 nam bolj znanih jezikih, pridevniki, ki se končujejo na -metrijski, pa so dokaj pogosti v srbščini in hrvaščini (vključno z bibliometrijski). Googlovo omejevanje iskanja na dokumente v določenem jeziku je za resno delo povsem neuporabno, ker žal avtorji svojih dokumentov prepogosto ne opremljajo z ustreznimi metapodatki za označevanje jezika dokumenta.

Zaradi inventarizacije terminoloških zvez, ki se uporabljajo v bibliometriji in v zvezi z njo, smo izpisali nekaj strokovnih besedil. Pregled izbranih razpoložljivih virov je pokazal, da se terminološki sopomenki bibliometrija in bibliometrika pojavljata v slovenskih strokovnih besedilih relativno redko. V Knjižničarskih novicah s tema terminoma povezanih objav nismo zasledili, v strokovni reviji Knjižnica je 5 člankov, v dLib.si že 19 enot in v COBIB-u kar 257 zadetkov, med njimi tudi diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Eden zgodnjih slovenskih člankov (4), povezanih z bibliometrijo, sega v leto 1984 in že uporablja termina bibliometrija in bibliometrijska analiza; objavljen je bil v reviji Knjižnica in tudi obravnava objave ter citiranost v Knjižnici. Tudi v angleškem jeziku je beseda bibliometrics, iz katere izhaja naša bibliometrija, novejša skovanka in jo je Oxford English dictionary prvič evidentiral v leta 1969 objavljenem članku (5) (Ranganathan je leta 1948 skušal uveljaviti termin librametrics). Z orodjem Ngram Google Books smo pripravili zanimiv grafikon pogostosti pojavljanja tega in še petih pomensko sorodnih terminov v posameznih letih (delež izbranega izraza med vsemi evidentiranimi besedami), pojavnost pa je seveda tudi odraz nabora literature, ki jo Google Books vsebuje za posamezno obdobje. Padec pogostosti pojavljanja po letu 2005 je samo posledica manjšega zajemanja najnovejših publikacij v Google Books.

Terminološki dvojnici bibliometrija in bibliometrika sta nastali najverjetneje istočasno po angleškem vzoru (bibliometrics), morebiti tudi nemškem (Bibliometrie) in takrat še srbohrvaškem (bibliometrija), izvirata pa iz grščine (biblos – knjiga, metrike techne – umetnost merjenja) in sta prišli v sodobne jezike preko latinščine. Ker v znanosti vse več merimo, je nastala cela vrsta sorodnih izrazov po istem tvorbenem vzorcu. Merimo knjige in objave – bibliometrija, znanstvene dosežke – scientometrija, informacije – informetrija, spletne objave – webometrija ali spletometrija (ang. webometrics in cybermetrics) in najbrž tu še ne bo konec. Pregled elektronskih virov kaže, da daje slovenščina pri poimenovanju strokovnih in znanstvenih panog po tej etimologiji prednost oblikam, ki se končujejo na –metrija in so le izjemoma po vzoru –metrika. Tudi besedila treh znastvenih objav s področja bibliometrije (1, 2, 3) dajejo prednost rabi termina bibliometrija in redkeje uporabljajo bibliometrika. V njih smo zasledili naslednjo pojavnost terminov: bibliometrija – 102, bibliometrika – 11, scientometrija – 44, scientometrika – 4, informetrija – 25, informetrika – 1. Podobno sliko kažejo tudi v vzajemnem katalogu opisani dokumenti (bibliometrija – 175, bibliometrika – 2), tudi Spletni splošni slovenski geslovnik pozna samo termin bibliometrija. Zato se je Bibliotekarska terminološka komisija glede na rabo v strokovnih besedilih, splošnem besedilnem korpusu in normativnih ter informativnih slovarjih odločila dati prednost terminom bibliometrija, scientometrija in informetrija ter podrediti sopomenke bibliometrika, scientometrika in informetrika.

–metrija ­–metrika bibliometrija bibliometrika
SSKJ 26 2 ne ne
Slovenski pravopis 30 2 ne ne
Besede slovenskega jezika 168 12 da ne *2
Besedišče slovenskega jezika 81 4 ne ne
Odzadnji slovar slovenskega jezika 27 2 ne ne
Nova beseda 57 *1 5 *1 3 *1 1 *1
Veliki splošni leksikon - CD-ROM 67 1 ne ne
COBISS/OPAC (ključne besede)
število bibliografskih zapisov
/ / 175 2
Tri izbrana znanstvena dela *3 / / 125 11

Pojavljanje izrazov v posameznih virih, februar 2011 (številke v prvih dveh kolonah so povezava na seznam besed)
*1 Upoštevaje lematizacijo pojavnih oblik
*2 Iskalnik jo sicer najde, vendar zaradi napake pri lematizaciji
*3 Juvan, Južnič, Kotar


Pogostost uporabe sinonimnih parov terminov v treh znanstvenih delih (Juvan, Južnič, Kotar)

Prihodnjič bodo na vrsti terminološke dvojnice pridevnikov bibliometrični / bibliometrijski, scientometrični / scientometrijski, infometrični, webometrični in še nekateri.

  1. Juvan, S.: Bibliometrična analiza kot podpora za gradnjo relacijske podatkovne baze na področju funkcionalnih živil. Magistrsko delo, 2004
  2. Južnič, P.: Metodološka osnova analize citiranosti in njena uporaba v Sloveniji. Doktorska disertacija, 1998
  3. Kotar, M.: Bibliometrijska analiza informacij v tekstilstvu in njihovo razširjenje. Doktorska disertacija, 2005 (avtoričin preprint)
  4. Popovič M., M. Ambrožič, P. Južnič: Nekaj značilnosti razvoja slovenskega knjižničarstva v novejšem obdobju. (Ob kvantitativni analizi člankov in referenc v reviji Knjižnica za obdobje 1974-1983). - Knjižnica, 28/1984, št. 3/4, str. 167-198
  5. Pritchard, A.: Statistical Bibliography or Bibliometrics?. - Journal of Documentation, December 1969
  6. Veliki splošni leksikon [Elektronski vir] / urednik Aleš Pogačnik. - Elektronska izd. na plošči CD-rom. - Ljubljana : DZS, 2005.

4 komentarji:

  1. Užival sem v izčrpnem in zelo berljivem tekstu. Med pojmi sem postal pozoren na enega, ki je sicer redkeje uporabljan, je pa pogosto žrtev napačnega zapisovanja ali razumevanja; to je pojem informetrija (tudi informetrika). Namreč pri pregledovanju z iskalniki se pojavlja še v obliki "infometrika", predvsem seveda kot angleška "infometrics", ki pa jo moramo kot sinonim prejšnji preganjati. Iskalniki odkrijejo, da je tudi v tej okrnjeni obliki vendarle najpogosteje uporabljana za pojem, kot ga definira geslo v Wikipediji "informetrics". Ugotovimo lahko, da je spremenjena oblika največkrat posledica tiskarskega škrata ali podobne nepazljivosti in ne specifičnega namena. Je pa to obliko mogoče najti, sicer redkeje, tudi kot besedo z nedvoumno samostojnim pomenom, npr. kot kvantitativni podatek o ekonomskem vplivu npr. v podjetništvu, kar najbrž ni sporno. In našel sem sicer tudi še nekaj drugih specifičnih rab besede infometrics. Vse pa kaže na to, da velja za pojmovni grozd bibliometrija/scientometrija/informetrija uporabljati le to zadnjo obliko.

    OdgovoriIzbriši
  2. Vaša opažanja potrjujejo mojo domnevo, da se je "R" najverjetneje izgubil predvsem zaradi površnosti in nepoznavanja besede ter občutka, da se beseda tvori po analogiji z infotočka, infobus, infonomika, infokanal ipd., kar je zmotno. Zgleduje se po sorodnici "informatika", ki r-ja ni izgubila. V večini primerov se res uporablja sinonimno in bi jo kazalo "preganjati". Zanimivo, da se cel ta grozd izrazov z –metrics porodil v sedemdesetih letih, viri pa so jih evidentirali zelo različno. Oxford English Dictionary "info(r)metrics" niti v eni niti v drugi obliki še ni vključil, Googlov Ngram pa dokumentira obe različici, mnogo pogosteje tisto z r-jem (grafikon; nenavadna krivulja je tudi tik pred 1. vojno, vendar do rezultatov ni mogoče priti, kar najbrž zopet kaže veliko relativnost Googlove zanesljivosti in točnosti). Po literaturi, ki ji Google Books vsebuje, bi človek sklepal, da sta kako desetletje odraščali obe besedi složno in brez velike prevlade ene ali druge, po letu 1990 pa je razlika v pogostosti pojavljanja tiste z r-jem več kot očitna.
    Prihodnjič bova rekla kakšno o pridevnikih, kjer je terminoloških dvojnic še več.

    OdgovoriIzbriši
  3. Nazorno prikazano. Super! Tisti, ki smo prispevek prebrali v celoti, pa do sedaj mogoče nismo bili dosledni pri rabi bibliometrija, scientometrija in informetrija, od sedaj naprej verjetno bomo!

    OdgovoriIzbriši