Kaj slovar vsebuje in česa ne – in zakaj tako?

Priprava projekta za sestavo terminološkega slovarja se je začela na povsem neraziskanem in neobdelanem področju, kjer ni bilo na razpolago nobenih osnov za delo in slovarjev, na katere bi se lahko skupina oprla. Delo slovaropisne skupine se je ravnalo po sodobnih načelih leksikografije, zato je temeljilo na izpisovanju bibliotekarskih izrazov iz obsežnega korpusa slovenskih strokovnih besedil in po njih izdelanem geslovniku. Ta je bil osnova za izbor v slovarju obdelanih strokovnih pojmov in primerjanje z izborom v tujejezičnih strokovnih slovarjih. Nesporno je, da je bibliotekarstvo razvejeno področje, zato je bila inventarizacija izrazja zahtevno pionirsko delo. Izhodišče za rast slovarja je bilo temeljito izpisovanje izrazja iz slovenskih bibliotekarskih besedil, ki so bila objavljena predvsem v drugi polovici dvajsetega stoletja. Prednost je bila dana izvirnim besedilom, upoštevanih pa je bilo tudi večje število prevodov predvsem monografskih publikacij.

Koncept vsebinske zasnove slovarja

Kodificiranje slovenske bibliotekarske terminologije, zapisane v terminološkem slovarju, temelji na

• evidentiranju strokovnih izrazov, ki se v bibliotekarstvu uporabljajo danes ali so se uporabljali v preteklosti,
• pomenski analizi posameznega termina in ugotavljanju pomenskih povezav ter sinonimnih ali antonimnih odnosov med njimi,
• normiranju glede na knjižno normo in vsebinske ter jezikovne zahteve urejene strokovne terminologije.

Vzporedno s tem je že v času nastajanja slovarja seveda potekalo ob tako pripravljenem gradivu tudi jezikovno svetovanje in presoja ob tekočih terminoloških vprašanjih rabe strokovnih izrazov v bibliotekarstvu in informacijski znanosti ter objavljanje rezultatov v strokovni literaturi, predvsem v strokovni reviji Knjižnica. Oboje je pomenilo tudi preverbo teoretičnih dognanj v praksi in omogočalo povratno informacijo širšega kroga strokovnjakov.

Po svoji zasnovi in namenu je Bibliotekarski terminološki slovar

• enojezični slovar – gesla in razlage so samo v slovenščini brez tujejezičnih ustreznikov,
• razlagalni slovar – gesla opredeljujejo razlage, ki so krajše in enostavnejše od razlag v leksikonu,
• normativni slovar – slovar predpisuje rabo in izraze tudi vrednoti (npr. neustrezno, žargon, zastarelo ipd.)

V njem so zajeti tisti bibliotekarski strokovni izrazi, ki so v rabi predvsem danes in omogočajo komuniciranje v stroki. V slovarju so zato obdelani:

• veljavni bibliotekarski termini,
• slovenski termini s področja informacijske znanosti,
• pomembnejša zastarela poimenovanja,
• udomačeni žargonski izrazi,
• splošno rabljene okrajšave in pomembnejše kratice,
• strokovni izrazi s področja tiskarstva, založništva, knjigarstva, računalništva, dokumentalistike, informatike in nekaterih drugih področij, če posegajo v bibliotekarsko stroko.

Pri izboru terminov, ki so v slovarju obravnavani, je v okviru posamezne besedne družine, v kateri je iz istega pojmovnega sklopa več besednih vrst, praviloma dana prednost samostalniku, medtem ko so druge besedne vrste vključene glede na pogostnost rabe.

O nastanku alfabetarija

Osnova za vključevanje terminov v slovar je bila kritična presoja izrazov v alfabetariju, ki je nastal z izpisovanjem. Izbor 291 besedil za izpisovanje je bil skrbno pretehtan in je temeljil na bibliografijah slovenske bibliotekarske literature Bože Pleničar. Izpisana besedila so bila objavljena v letih med 1940 in 1999 na skupaj 6.566 straneh.

V prvi fazi izpisovanja izbrane slovenske bibliotekarske strokovne literature, ki je potekalo v letih 1987 do 1992, je bilo ekscerpiranih 61 strokovnih besedil. Temeljno izpisovanje je tako zajelo okrog 2.200 strani besedila, rezultat pa je bilo 4.662 računalniško obdelanih izpisov. V njih je bilo podčrtanih 10.570 strokovnih izrazov; nekateri med njimi se ponavljajo, zato je bilo dejansko identificiranih 6.534 terminov.

Namen druge faze, ki je potekala v letih 1996 in 1997, je bilo dopolnilno in rezervno izpisovanje. Po ponovni presoji in izboru je bilo pregledanih še 139 besedil na skupaj 2.716 straneh. V računalniško zbirko je bilo dodanih 4.235 izpisov z 9.161 podčrtanimi terminološkimi zvezami, ki prinašajo v alfabetarij dodatno še 5.926 različnih terminov.

Tretja faza, ki je potekala leta 1999, je bila namenjena predvsem dopolnilnemu izpisovanju novejših besedil, ki so bila objavljena v času po prvih dveh izpisovanjih. Zajela je 91 strokovnih besedil na skupaj 1.659 straneh, rezultat pa je 1.405 novih izpisov z 2.703 podčrtanimi terminološkimi zvezami, ki prinašajo v alfabetarij še 1.166 doslej neevidentiranih terminov.

Iz gradiva za pripravo Angleško-slovenskega slovarja bibliotekarske terminologije, ki je izšel leta 2002 v sklopu mednarodnega projekta "Multilingual dictionary of library terminology" v Ljubljani, je bilo v alfabetarij vključenih 4.900 slovenskih izrazov.

Tako pripravljena računalniška zbirka vsebuje 10.300 ekscerptov, odraz izpisovanja pa je abecedno urejen geslovnik v tiskani obliki, ki obsega 16.578 iztočnic; iz gradiva za alfabetarij je bilo leta 2000 izdelano tudi permutirano kazalo s 34.900 enotami. Alfabetarij in zbirka izpiskov sta na spletu javno dostopna.

Alfabetarij, z njim pa seveda tudi slovar, odraža strokovno usmerjenost in vsebino ter terminološko pestrost slovenskih bibliotekarskih besedil druge polovice dvajsetega stoletja, pogosto pa žal tudi terminološko revnost in skoraj odsotnost nekaterih strokovnih področij. Na izbor so seveda vplivali tudi izpisovalci in njihovo razumevanje oz. "naklonjenost" določeni vsebini. Po letu 1999 sistematičnega izpisovanja ni več bilo, zato pa so člani slovaropisne skupine ob svojem vsakodnevnem pa tudi terminološkem delu skrbno beležili nove ali še neevidentirane izraze ter jih vključevali v slovar. Nekaj predlogov so iz svojega dela posredovali tudi strokovni kolegi.

Kaj ja, kaj ne – in zakaj

Neizpodbitno drži ugotovitev, ki velja za vse slovarje: V slovarju je tisto, kar že itak vem, tistega, kar iščem, pa tako nikoli ni! Ni razloga, da bi bilo z našim drugače . . .

Izbor terminov pri izpisovanju in kasneje njihovo selektivno izbiranje iz alfabetarija sta nedvomno posledica subjektivne presoje posameznika, ki se je ukvarjal z določenim besedilom ali terminološkim gnezdom. Kljub sistematičnemu in začrtanemu delu se nekaterim »izgubljenim« terminom, ki jih v slovarju ni, pa bi tja vsekakor sodili, ni dalo izogniti. Najpogostejši razlogi za to so predvsem:

• izraz se v izbranih besedilih ni pojavil ali zelo redko in ga je izpisovalec spregledal,
• izpisovalec ali kasneje redaktor se je odločil, da je izraz presplošen in ni tipičen za bibliotekarsko terminologijo,
• izpisovalec ali kasneje redaktor se je odločil, da je besedna zveza ti. prosta zveza in ne bibliotekarski termin,
• ugotovili smo, da so nekatera strokovna področja relativno slabo zastopana v strokovni literaturi določenega obdobja,
• huda skušnjava je izpuščanje izrazov, »ki jih tako ali tako vsakdo pozna«,
• prav tako izpuščanje izrazov, ki so uporabljeni zelo nejasno in nerazumljivo (in opaženi samo pri enem avtorju),
• včasih se je težko odločiti, če določen izraz še sodi v našo stroko ali je preveč od drugod,
• težko se je odločiti tudi o tem, kako daleč bi posegali v neko drugo stično stroko (npr. knjigoveštvo, tiskarstvo ipd.),
• če bi upoštevali vse novoprišleke iz računalništva, bi postal slovar prej računalniški kot bibliotekarski,
• pri nekaterih izrazih je bilo zabeleženo neverjetno veliko število sopomenk, kar je v strokovni terminologiji nezaželeno, zato se je bilo težko odločiti, do kod bi sinonime še upoštevali,
• v nekaterih primerih je težko ugotoviti, če gre res za sinonime ali za različne odtenke podobnega pomena, ki pa jih je vredno upoštevati,
• nekateri novi, neustaljeni in v stroki še nepreverjeni izrazi bodo morali še počakati.
  Ne glede na navedeno se je vendarle bilo treba nekje zamejiti in redakcijo zaključiti, saj se sestavljanje slovarja živega jezika sicer nikoli ne zaključi.

Kako naprej?

Slovar je v dobrem in v slabem postavljen na ogled in dan strokovni javnosti v presojo. Več oči več vidi in več glav več ve, zato računamo na vaše pripombe in predloge, ki bodo vodili v dopolnjevanje manjkajočega in izboljšavo nepopolnega ali celo napačnega. Novejših besedil zadnjih nekaj let nismo sistematično analizirali in izpisovali, zato že imamo v načrtu izgradnjo spletnega besedilnega korpusa za bibliotekarstvo, ki bo vključeval besedila kakšnih 280 strokovnih besedil, ki so bila objavljena v zadnjem desetletju. Že preverjeni konkordančnik, kot ga uporablja Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU, bo omogočil raznovrstna iskanja in statistične analize uporabe besed in besednih zvez, kar bo nedvomno velik prispevek k učinkovitemu dopolnjevanju slovarja z najnovejšimi izrazi. Ob dinamičnem razvoju stroke, ki smo mu priča, se ni bati, da ne bi bilo vsak dan novih . . .