Bibliotekarji se ob vsakdanjem delu žal vse premalo posvečamo vprašanjem svoje strokovne terminologije, tega sijajnega orodja, ki nam omogoča tako natančno in nedvoumno komuniciranje v stroki. Bibliotekarska terminologija je tako ostajala neurejena, ob robu hitrega in burnega dogajanja . . . kljub temu, da so bili v naših vrstah vrhunski jezikoslovci, naštejmo samo dva, Matijo Čopa in dr. Mirka Rupla . . . To praznino smo sedaj zapolnili. Po dolgih letih težaškega dela na povsem neraziskanem in neobdelanem področju je neumorna potrpežljivost in zagnanost peščice zanesenjakov pripeljala do trenutka, ko smo lahko v sodelovanju s strokovno revijo Knjižnica izdali prvi slovenski Bibliotekarski terminološki slovar, ki smo ga javnosti predstavili 3. marca na tiskovni konferenci. Več o slovarju in njegovem nastajanju ter pomenu tega temeljnega priročnika za bibliotekarsko stroko in znanost so v Knjižničarskih novicah zapisali Ivan Kanič, dr. Branko Berčič in dr. Jože Urbanija, o tem je poročal tudi Biblioblog.
Slovar ste člani bibliotekarskih društev že dobili kot zadnjo dvojno številko letnika 2009 strokovne revije Knjižnica, če niste član, ga poiščite v svoji knjižnici! Postavljen je torej na ogled in dan v rabo . . . Prelistajte ga, bodite radovedni, uporabljajte ga pri svojem delu. Uporabljajte tudi spletni slovar, ki je (nekaj časa še kot delovno gradivo za slovar) dostopen na blogu strokovne revije Knjižnica in pokomentirajte. Vabimo vas, da nam tukaj na spletnem dnevniku Bibliotekarska terminologija s pripombami, kritikami in priporočili pomagate popraviti slovar tam, kjer je slab, in ga dopolniti na mestih, kjer je še nepopoln.
Blog pa naj postane tudi mesto za objavo in izmenjavo mnenj o strokovnih izrazih, ki jih pri delu v stroki dnevno srečujemo in z njimi nismo zadovoljni, pa tistih, ki jih zasledimo v tuji literaturi in za njih ne najdemo ustreznika v slovenščini. Bodite kritični in ustvarjalni, pokažite na nepravilnosti in če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev!
Vabimo vas k sodelovanju!
SuperBum! Marchionimi in libertà
Pred 10 urami
Lepo, kolegi, me prav veseli, da ste načeli nekaj takega! Pa seveda čestitke za ogromno opravljeno delo, kapo dol!! Slovarja še nimam, ga bo treba prej malo prelistati.
OdgovoriIzbrišiLep pozdrav!
Lepo, me veseli, da smo tudi v slovenskem prostoru dobili strokovni terminološki slovar, a vendar me je precej zmotilo dejstvo, da slovar ne premore strokovnega izraza, ki je v splošnem knjižničarstvu prisoten že skoraj desetletje - osrednja območna knjižnica, skupaj z okrajšavo OOK, kljub temu, da je posebej opredeljena v Zakonu o knjižničarstvu, ter premore celo Pravilnik... Zanimivo pa je, da prisotna pa je regijska knjižnica, ki je precej redkeje uporabljen termin, vsekakor pa neuraden...
OdgovoriIzbrišise opravičujem, prisoten je izraz "osrednja regionalna knjižnica" ?!?
OdgovoriIzbriši@Aleš, se povsem strinjam, da gre za »škrbino«, ki jo je treba dodati, hvala za pripombo, že pišem na seznam . . . Seznam bom čez čas objavil na blogu, vem, da bo zelo dolg!
OdgovoriIzbrišiKot je navedeno v predgovoru slovarja, je bilo za pripravo alfabetarija temeljito izpisanih 291 besedil, nekatera druga še kasneje bolj selektivno in manj popolno, mednje sodi tudi omenjeni zakon. In prav ta zakon (torej v enem samem dokumentu) sinonimno uporablja izraza osrednja območna knjižnica in osrednja območna splošna knjižnica. Dodal bom seveda tudi okraqjšavo OOK, kaj pa OOSK?
Spoštovani vsi avtorji; čestitke za opravljeno delo!
OdgovoriIzbrišiPredlagam, da obdelate sintagmo "odprt dostop" (open access), morda ob istočasni obdelavi gesla "prost dostop" (free access), kot ju zagovarjata Suber in Harnad. In ko boste obravnavali to materijo, morda dodajte še možnosti "zlatega" in "zelenega" odprtega dostopa. Nekaj tega je že obdelala slovenska Wikipedija pod geslom "odprta vsebina".
Seveda, z veseljem, čeprav bo v (terminološkem) gnezdu precej jajc, tudi kakšno gnilo . . . nekaj časa bo trajalo, čez vikend pa bo že kaj.
OdgovoriIzbriši