Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih

Spomenik leta 1942 uničenim in sežganim poljskim in židovskim knjigam, Kalisz Vir: Kalisz Turystyka

Ko je pred leti začel nastajati slovenski bibliotekarski terminološki slovar, je bilo to pionirsko delo na povsem neraziskanem in neobdelanem področju, kjer ni bilo na razpolago nobenih osnov za delo in nobenih slovarjev, na katere bi se lahko slovaropisna skupina oprla. Ravnala se je po sodobnih načelih leksikografije, zato je delo temeljilo na ugotavljanju rabe izrazja v strokovnem jeziku in evidentiranju terminov z izpisi bibliotekarskih izrazov iz obsežnega korpusa slovenskih strokovnih besedil in po njih izdelanem geslovniku. Ta je bil osnova za izbor kasneje v slovarju obdelanih strokovnih pojmov in primerjanje z izborom v tujejezičnih strokovnih slovarjih. Izpisovanje izbrane slovenske bibliotekarske strokovne literature je zajelo 291 v celoti izpisanih besedil na skupno 6575 straneh. Računalniška besedilna zbirka vsebuje sedaj 10.300 ekscerptov iz teh slovenskih bibliotekarskih besedil, ki so bila objavljena v letih med 1940 in 1999. Zajeta so bila dela okrog 140 slovenskih avtorjev in tudi nekaj prevodov, npr. standardi ISBD. Na tej osnovi je bil nato izdelan alfabetarij, ki obsega 16.578 iztočnic in je predstavljal osnovni nabor za pripravo slovarja.

V teh besedilih se pojavlja knjiga samostojno in v 124 terminoloških zvezah, vsaj izpisovalci so se pri izpisovanju tako odločili in jih evidentirali kot stalne zveze. Pri treh avtorjih se pojavlja od leta 1993 tudi že termin elektronska knjiga. Evidentirane so bile naslednje zveze, ki jih navajamo v Prilogi.

V Bibliotekarskem terminološkem slovarju je našlo poleg gesla knjiga (ki je rekorder s šestimi razlagami) svoje mesto še 50 besednih zvez s to besedo. Med njimi so seveda tudi sopomenke, npr. e-knjiga in elektronska knjiga.

V slovenskem besedilnem korpusu Nova beseda, ki vsebuje okrog 240 milijonov besed iz 5.700 leposlovnih, strokovnih in uradnih besedil do leta 2004, se pojavlja beseda knjiga okrog 71.655-krat, kar je petkrat več kot knjižnica, posamezne sklonske oblike pa so skoraj vse med najpogostejšimi 2000 besedami (345. mesto v leposlovju, 542. v znanstveni in strokovni literaturi, 749. v časopisu Delo in 857. v celotnem korpusu). Povsem v skladu s pričakovanji je knjiga največkrat v zvezah z avtor/avtorica, bela, del, elektronska, Guinnessova, izdati in izid, mladinska, matična, napisati, naslov, nova, objaviti, otroška, poslovne, predstaviti in predstavitev, slovenska, šolska, zemljiška ipd. Nedvomna zmagovalka je mladinska knjiga z 2200 pojavljanji, e-knjiga se pojavlja 173-krat in elektronska knjiga 252-krat, 57-krat pa celo inkunabula. Zanimiva je ugotovitev, da se knjiga najpogosteje uporablja v edninskih oblikah (okrog tri četrtine vseh pojavljanj).

Referenčni korpus slovenskega jezika FidaPLUS vsebuje okrog 621 milijonov besed iz slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti, objavljenih v letih od 1979 do 2006. Beseda knjiga se v korpusu samostojna ali v besedni zvezi že samo v osnovni obliki (imenovalnik ednine) pojavlja 57.621-krat.

V prihajajočem letu bomo skušali vzpostaviti lasten korpus okrog 500 novejših bibliotekarskih besedil in ena od analiz bo seveda posvečena uporabi termina knjiga v sodobnem času.

• Izpisana slovenska bibliotekarska strokovna besedila, objavljena v letih 1940 do 1999
• Alfabetarij bibliotekarske terminologije : delovno gradivo. - Ljubljana : BTK, 2001
• Ekscerpcija slovenskih strokovnih besedil : delovno gradivo. - Ljubljana : BTK, 2000