nedelja, 9. januar 2011

Še o etimologiji besede knjiga

V komentarju k objavi Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih je kolega Nekrep potožil nad skromno in ne prav poglobljeno etimološko razlago besede knjiga v Slovenskem etimološkem slovarju. Domnevam, da je imel v rokah Snojev slovar2, ki je pač glede na nastanek in najbrž tudi namembnost (ciljno publiko) nekoliko skromnejši od Bezlajevega1. V primerjavo slovarjev in zdrahe, ki so ju ob izidu spremljale v strokovnih krogih, se ne bomo spuščali, pripravili pa smo nekaj gradiva iz nekaterih etimoloških slovarjev.

Bezlajev slovar se loteva knjige dokaj izčrpno, zato objavljamo v nadaljevanju najprej kopijo njegovega članka.

Bezlaj se je očitno zgledoval po rusko-nemškem etimologu Vasmerju, ki ga tudi citira, zato spodaj še Vasmerjeva razlaga ruske etimologije4, ki kaže, da se etimologa glede verjetnosti enih in manjše verjetnosti drugih etimoloških korenin in povezav povsem strinjata. Oba tudi zavračata Miklošičevo "skandinavsko navezo". Očitno je najverjetnejši izvor besede knjiga v kitajski besedi za knjižni zvitek, ki se je preko srednjeazijskega turškega plemena Uighurov prenesla v slovanske in tudi nekatere druge jezike, npr. v madžarščino in osetščino (vzhodnoiranska skupina indoevropskih jezikov).


Kratek in zelo poenostavljen etimološki dodatek v hrvaškem spletnem slovarju5

Glede na očitno sorodstvo z madžarsko besedo še dve primerjavi iz Tothovega slovarja3; levo turška (srednjeazijski turški jezik Uighur; Uighuri živijo danes na Kitajskem), desno kitajska. Obe temeljita na enakih etimoloških izhodiščih kot Bezlaj in Vasmer.

"Beseda knjiga je pri nas mlajša [kot bukvice], zato pa je že dolgo znana vsem Vzhodnim Slovanom, ki so si jo po vsej priliki izposodili ob turškem posredovanju iz kitajščine (k'üen, novo king). Naši predniki so imeli torej bukve" (Suhadolnik, str. 75).


1Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana, 1976-2007. - 5 zv.
2Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, 2003
3Tóth, Alfréd: Etymological Dictionary of Hungarian (EDH). The Hague, 2007
4Vasmer, Max: Etymological dictionary of the Russian language. Heidelberg, 1962 - spletna verzija
5Hrvatski jezični portal
Deklica s knjigo. Vir: Barnes & Noble Nook Ad

1 komentar:

  1. Moje ime je martin Marisa iz Kanade, svetu želim hitro povedati, da obstaja pravi močan črkovalnik črkovanja, ki je močan in pristen, njegovo ime je dr. Ozalogbo. Pred kratkim mi je pomagal, da sem se spet povezal v odnosu z možem, ki me je zapustil, Ko sem vzpostavila stik z dr. zdaj se je vrnil s toliko ljubezni in skrbi. danes sem vesel, da vam sporočam, da ima ta urok za črkovanje pravo, da povrne porušen odnos. ker sem zdaj zadovoljna z možem. Vsem, ki berete ta članek in potrebuje kakršno koli pomoč, lahko dr. Ozalogbo ponudi tudi kakršno koli pomoč, kot je, ozdravitev vseh vrst bolezni, sodnih primerov, nosečniški urok, duhovna zaščita in še veliko več. Z njim se lahko obrnete preko e-poštnega klica ozalogboshrine@gmail.com ali mu dodate na whatsapp s svojo telefonsko številko +2348162562991

    OdgovoriIzbriši

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.