sobota, 23. oktober 2010

Elektronski slovar in "slovar v elektronski obliki"


Amebisova "knjižna polica" spletnih slovarjev. Enako knjižno polico si lahko uporabnik sestavi sam na namizju osebnega računalnika,
v polici so prikazani samo tisti slovarji, ki jih je kupil na CD-ROM-ih, to velja tudi za naročene spletne slovarje.

Nekoliko zagoneten naslov sestavka je marsikomu najbrž nejasen, zato najprej trditev, ki jo bom skušal v nadaljevanju razložiti in zagovarjati – vsak slovar v elektroski obliki ni nujno tudi elektronski slovar. Termina torej nista sopomenki, kot ju vsakodnevno sicer pogosto uporabljamo. Za izhodišče naj nam bosta gesli elektronska knjiga in elektronski slovar z razlagami iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja (2009):

elektrónska knjíga -e -e ž (okrajš. e-knjiga) 1. monografska publikacija na elektronskem mediju (1), predvsem na optičnih diskih, internetu ; prim. tiskana knjiga, elektronski časopis, elektronska serijska publikacija 2. monografska publikacija v elektronski obliki, ki se jo lahko uporablja le s temu namenjeno posebno programsko opremo na osebnem računalniku 3. prenosna računalniška naprava za listanje, branje (2) elektronskih dokumentov; sin. bralnik (3), čitalnik (3)
elektrónski slovár -ega -ja ž slovar (1) na elektronskem mediju s programom za njegovo uporabo; sin. računalniški slovar

Termin elektronska knjiga ima tri razlage, ki se pomensko stopnjujejo oz. prehajajo od relativno splošnega do povsem specifičnega: najprej kateri koli objavljeni monografski dokument v elektronski obliki (čeprav mi nihče ne zna razložiti, kdaj se na spletu objavljen sestavek »prelevi« v monografsko publikacijo!), v nadaljevanju tak dokument, pri katerem je za uporabo potrebna posebna programska oprema (npr. MS Reader na osebnem računalniku), in na koncu še elektronski bralnik kot zelo specifičen in omejen pomen termina. S terminološkega in tudi bibliotekarskega strokovnega vidika seveda ni zaželeno, da se uporablja isti termin za tri tako različne, vendar sorodne in med seboj prepletene pojme. Trdim, da je treba narediti red in natančneje opredeliti predvsem dokumente, ki sodijo v prvo razlago.
Elektronski slovar je opredeljen bolj enostavno in žal tudi pomanjkljivo, dodati mu je treba vsaj še drugo razlago: manjša prenosna naprava za uporabo takšnega slovarja.

Knjiga pri preskoku s papirja na elektronski medij glede organizacije in podajanja vsebine ni doživela prav velikih in dramatičnih sprememb. Besedilo elektronske knjige je še vedno strnjeno in ga uporabljamo, to je beremo (pretežno) linearno in na podoben način, kot pri tiskani knjigi, dodane pa so nove lastnosti, ki njeno uporabo olajšajo in naredijo bolj učinkovito. Nekoliko poenostavljeno lahko rečemo, da gre torej zgolj za prenos vsebine na nov medij.
Pri slovarjih, isto velja tudi za leksikone in enciklopedije, pa je prišlo s prehodom na elektronski medij tudi do povsem novega koncepta organizacije gradiva in njegove uporabe, torej za revolucionaren kvalitativen preskok. Na elektronskem mediju so to podatkovne zbirke z vsemi značilnostmi in lastnostmi besedilnih podatkovnih zbirk vključno s posebnim programom za njihovo urejanje, upravljanje in uporabo. To je treba upoštevati že pri zasnovi in gradnji slovarja, za učinkovito uporabo pa mora kaj o tem vedeti tudi uporabnik, saj je lahko uporaba nekaterih elektronskih slovarjev že zelo zapletena reč. Velik poudarek je na namenski programski opremi, ki omogoča poizvedovanje in s tem povezane raznovrstne možnosti. Prav organizacija slovarja kot podatkovna zbirka in slovarski program za poizvedovanje sta pogoj in kriterij, ki nek slovar uvršča med elektronske slovarje (računalniški slovar je sopomenka).

Poenostavljena enačba pri knjigi zato drži v obe smeri:

elektronska knjiga =knjiga v elektronski obliki
knjiga v elektronski obliki =elektronska knjiga

Pri slovarju pa se zaplete in včasih drži samo v eni smeri:

elektronski slovar =slovar v elektronski obliki
slovar v elektronski obliki = samo v nekaterih primerih
(kadar se uporablja s
programom za poizvedovanje)
elektronski slovar

Kdaj torej govorimo o slovarju v elektronski obliki, ki ni elektronski slovar?
Predvsem na spletu je mogoče najti veliko število slovarjev, ki sodijo v to skupino.

1. Izvorno digitalni so tisti, ki so od vsega začetka nastajali s pomočjo računalnika, vendar so ostali v (skoraj) nestrukturirani besedilni datoteki. Navadno gre za novejše slovarje, ki jih na spletu najdemo in uporabljamo z brskalnikom in/ali enim od splošnih uporabniških programov za pregledovanje besedil, kot so npr. Word, Excel, Acrobat Reader ipd. S klikom na spodnje ikone si lahko ogledate primere takšnih slovarjev.

pdf dokument html datoteka Wordova datoteka Excelova datoteka

Take slovarje je mogoče pregledovati tudi na elektronskem bralniku, npr. Kindle, Nook ipd., in večini prenosnih telefonov.

2. Digitalizirani (skenirani) - prvotna oblika je bil tiskani slovar, lahko je tudi zelo star, s skeniranjem je prešel v elektronsko obliko in navadno poleg "listanja" na zaslonu ne zmore kaj dosti novega. Pri boljših izvedbah je lahko opravljeno optično prepoznavanje znakov (OCR), ki poveča uporabnost z možnostjo enostavnega iskanja pojavljanja nekega zaporedja znakov. Tak je tudi spodnji primer:


Glossary of library terms, English, Danish, French, German, Italian, Spanish, Swedish
listanje- klikni na sliko leve ali desne strani
samodejno listanje- puščica desno zgoraj
hitro pomikanje- vpiši številko strani v okence s pagino
enostavno iskanje- desno okno
povečava- zoom + in -

Temeljito strukturiranje tako skeniranega slovarja, optično prepoznavanje znakov in prenos podatkov v slovarsko podatkovno zbirko z ustreznim programom za poizvedovanje lahko ima za rezultat pravi elektronski slovar. Primer take pretvorbe je npr. Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (knjižna izdaja iz leta 1894, elektronska izdaja na CD-ROM-u leta 2006 in spletna izdaja 2010).

Proizvajalec ga imenuje "prenosni žepni elektronski jezikovni slovar", je velikosti prenosnega telefona in zmore za dobrih sto evrov sedem jezikov v dvanajstih slovarjih s 65 do 180 tisoč besedami. Majhen zaslonček ne obeta prav veliko.
Elektronski slovar - naprava

Portos - žepni elektronski poliglot Nook - elektronski bralnik

Pravi elektronski slovarji (sopomenka računalniški slovar) so vse pogosteje dostopni na spletu, tisti na CD-ROM-u, DVD-ju ali USB-ključku so navadno zelo specializirani glede na vsebino ali namen (terminološki slovarji, učenje tujih jezikov ipd.) ali kot priloga tiskani izdaji (pravzaprav dodatek s podobno, vendar dopolnjeno in drugače strukturirano vsebino, npr. zvok, enciklopedični in ilustrirani dodatki ipd.). Nekateri elektronski slovarji dopuščajo le zelo enostavno iskanje in tudi rezultati so skromni, navadno le beseda, tj. ustreznik v drugem jeziku. Od tod naprej pa fantazija in raznolikost ponujenih možnosti nimata meja. Starejše verzije programske podpore navadno temeljijo na ukaznem iskanju, ki lahko omogoča tudi uporabo Boolove logike, novejše pa menijsko iskanje z bogatim naborom izbirnih menijev in tabel. Tudi rezultati lahko vsebujejo poleg iztočnice še množico drugih informacij, npr. slovnične podatke, etimologijo, razlage, historične dodatke, izpisana besedila in podatke o izvoru oz. avtorju, izgovorjavo (zvok), videoposnetke ipd., ali možnosti prehoda v druge slovarje. Včasih je težko razlikovati med slovarjem in leksikonom ali enciklopedijo.

Najenostavnejša različica iskanja
v elektronskem slovarju
Enostavno iskanje, v primeru zadrege s posebnimi
znaki (č š ž é ä ö ç ř ipd.) je na razpolago zaslonska
tipkovnica, znake se izbira z miško

Dva primera zelo enostavnih in skromnih možnosti iskanja

Možnost zahtevnejšega ukaznega iskanja na primeru združevalnega iskalnika OneLook

Bogate možnosti in nabor pomagal za zahtevno in že kar zapleteno iskanje: Oxford English Dictionary, spletna izdaja

Rezultate poizvedbe je mogoče v istem oknu povezovati z razlago neznanih besed v zadetkih


Prevajalni slovar z izgovorjavo (kliknite sličico zvočnika).

3 komentarji:

  1. Super, se človek še kaj nauči. Zanimiv mi je tisti od IFLA, škoda je le, da ni obsežnejši in malo bolj praktičen za uporabo, ko je očitno čisto nov. Se knjižničarji spet pokažemo kot konzervativci! Vsak šuštar nas prehiti.

    OdgovoriIzbriši
  2. @Anonimni, hvala za komentar, če je v njem pohvala, je seveda še lepše.

    Iflin slovar, ki sem ga dodal kot ilustracijo pod Wordovo ikono, morda ni najlepši primer "povprečnega" spletnega slovarja te vrste (Wordova datoteka kot navadno besedilo), izbral sem ga zaradi naslednjih specifičnih razlogov:

    - je iz našega področja, to je bibliotekarstva
    - izšel je pri naši mednarodni krovni stanovski instituciji
    - je večjezičen (26 jezikov) in v ustreznih pisavah (kar ni lahko)
    - vsebuje tudi slovenske ustreznike
    - je v obliki (ne)pregledne tabele, kar je redkost

    Bolj tipičen slovar te vrste je na primer slovar s področja računalništva na naslovu http://www2.arnes.si/~sspbvrec/INFORMATIKA/Rac%20slovar.doc , ki pa ima to nesrečo, kot tudi sicer večina tovrstnih slovarjev, da ni opremljen niti z enim metapodatkom (z nekaj spretnosti se seveda lahko v URL-ju najde vsaj lastnika spletnega mesta, kjer je objavljen; to velja tudi za Iflinega, pač po tistem reku o kovačevi kobili).

    Glede obsega se strinjam, da je zelo skromen, treba pa je gledati na njegovo namembnost ("It is intended to be used for authoritative translations of IFLA cataloguing standards and related documents.") in da se namerno opira samo na nekaj najnovejših Iflinih priročnikov. Res je slovar v tej obliki nenavaden in štorast za uporabo, na nemškem strežniku Univerze v Braunschweigu je sicer njegov soimenjak z iskalnikom, ki pa ga ni lahko uporabljati, pa tudi po vsebini je precej drugačen (samo trije jeziki, vendar bolj bogat nabor gesel).

    Mogoče smo bibliotekarji res malo tradicionalisti, ampak verjemite, da smo slovenski bibliotekarji mednarodno primerljivo dokaj visoko. Tudi s slovarji več ne zaostajamo, prej prednjačimo. Če nam v nadaljevanju uspe narediti načrtovani spletni korpus bibliotekarskih besedil, bomo pa najbrž sploh prvi.

    OdgovoriIzbriši
  3. Tale slovarček sirarstva pa je celo kar v Excelovi tabeli. Pa zato nič manj zanimiv!

    OdgovoriIzbriši