nedelja, 17. oktober 2010

Z žepno knjižico ali igračko na počitnice? (Slovarji – tiskani in elektronski - 3)

V prvem delu sestavka o elektronskih in tiskanih slovarjih je teklo razmišljanje predvsem o nekaterih osnovnih primerjavah in pogojih za uporabo ene ali druge oblike slovarjev, v nadaljevanju več o lastnostih in značilnostih elektronskih slovarjev ter pasteh, ki prežijo na uporabnika. Tokrat bom spregovoril predvsem o ročnih elektronskih slovarjih in spletnih prevajalnikih ter zaključil s poizkusom ocene "kdo je boljši?".

  • Igračke za na pot - kot je bil do nedavnega razširjen pojem žepni slovar(ček), se je sedaj udomačil že tudi ročni slovar(ček) (handheld dictionary). Med elektronskimi slovarji se vse pogosteje pojavljajo ti posebni, učenju in potovanju namenjeni splošni prevajalni slovarčki in frazeološki priročniki, nekateri (dražji) omogočajo tudi neposreden vnos besed oz. besedila s skeniranjem, cenejše je mogoče dobiti celo zastonj kot reklamni primerek. Gre za žepne napravice velikosti prenosnega telefona ali večjega obeska za ključe, ki znajo prevedene besede ali fraze tudi lepo izgovoriti. V restavraciji potegniti z napravico po jedilnem listu in poslušati prevod je seveda mnogo bolj elegantno kot z žepno knjigo med listanjem podirati kozarce žlahtnega francoskega vina! Slovarčke v različnih jezikovnih kombinacijah je vse pogosteje mogoče uporabljati tudi na prenosnih telefonih, za to pa je prejkone predpogoj sokolji vid. Velika praktična vrednost te vrste slovarjev je seveda nesporna in bo gotovo v kratkem skoraj docela izpodrinila popotne žepne slovarje. Teh slovarjev se ne nadgrajuje z novejšimi verzijami. Ko je zastarel ali se pokvari, ga enostavno odvržemo (pozor, posebni odpadki!). Tak slovarček je seveda dokaj lahko izgubiti in žeparjem so gotovo bolj zanimivi od broširanega snopiča listov. O vzdržljivosti baterije nimam podatkov, gotovo pa sodi med tiste dražje gumbke. Tudi zaslona na sončni terasi najbrž ni mogoče uporabljati, takrat pač slušalke v ušesa!
  • Spletni prevajalniki in slovarji - v kratkem času so se zelo razmahnili brezplačni spletni prevajalniki in dvojezični prevajalni slovarji (npr. Google, Najdi.si, Pons ipd.) z velikim naborom jezikov, pogosto je med njimi tudi slovenski. Pri delu z računalnikom, za hitro konzultacijo ali preverjanje, nezahteven prevod ipd. so nesporno zelo priročni in redko kdo še pomisli, da bi v takem primeru segal po knjižni obliki. Za resnejše in zahtevno delo pogosto niso zadovoljivi. Marsikatera spletna stran ali blog že ima vgrajen "gumbek" za prevajanje vsebine (npr. blog, ki ga berete, ga ima na desni strani zgoraj). Vsebina prevajalnikovega okenca se jezikovno prilagaja brskalniku obiskovalca spletne strani (da lahko tujec poišče v naboru jezikov svoj jezik pod imenom, ki ga sam pozna). Kaj več o tem glej še pod točko "Samovolja".

    Okence prevajalnika na isti spletni strani, kot ga prikaže: levo slovenski Chrome, desno angleški Firefox

  • Navada je železna srajca - in to velja tudi za uporabnike slovarjev. V desetletjih uporabe tiskanih slovarjev smo si pridobili določene navade in avtomatizme, ki nam včasih pomagajo, spet drugič pa nas žal tudi omejujejo. Elektronski slovarji navadno prikazujejo posamezen izoliran geselski članek ali nabor najdenih geselskih člankov, kar nam povečuje možnosti primerjanja, po drugi strani pa nas nehote opremlja s plašnicami, da ne vidimo širše od prikazanega. V tiskanem slovarju mi je prav zato všeč večja preglednost tudi nad tistim, česar nisem neposredno iskal. Koliko zanimivega in tudi koristnega sem že našel kar tako, slučajno! Se pa zato seveda ne bi nikoli odrekel možnosti prenosa rezultatov večjega števila iskanj, celo po različnih slovarjih, na en sam zaslon, ki seveda konča na listu potiskanega papirja . . . In iskanju po razlagah, besednih vrstah, končnicah, poslušanju izgovorjave in naglasa . . . ! Kljub temu je moja prva asociacija na besedo slovar takoj knjiga.
  • Samovolja - sliši se nekoliko nenavadno za pogovor o knjigah, pa vendarle nekaj opazk tudi na to temo. Tiskana knjiga je zelo nesamoiniciativna in ničesar ne počne po svoje. Največ, kar zmore, je to, da se slovar, sploh novejši in v bolj togi vezavi, kot se za debele knjige pač spodobi, sam od sebe zapre in ob tem polije skodelico kave po vsem, kar je na mizi. Bolj ko so papirji dragoceni, več kave gre po njih! Elektronski slovarji pa niso tako pohlevni. Pri tem ne mislim samo tistih osnovnih težav z delovanjem, ko nek ukaz deluje ali pa tudi ne, ko je strežnik nenadoma nedosegljiv ipd. Svoj očitek o "samovolji" slovarjev bom ilustriral s tremi doživljaji s spletnimi prevajalniki, ki pa so se v tem času že precej poboljšali. Še ne dolgo tega je eden od njih neselektivno prevajal prav vse, tudi dele elektronskih naslovov, kar seveda ne gre; danes tega več ne počne. Ko je avgusta na blogu Bibliotekarska terminologija s prispevkom gostovala ameriška kolegica, je prevajalnik prevajal ime njenega bloga z inicialkami (BIK Terminology) v "Taurus", tudi ta se je naučil prepoznavati akronime in imena, da tega več ne počne. Pred tednom sem objavil prvi del tega prispevka in naslov označil z rdečo enko v oklepaju (prvi del). Prevajalnik je naslov prevedel in enko spremenil v "a" [sic!], potem pa nehal prevajati nadaljnje besedilo! Na moje vztrajno prigovarjanje je dosledno prevajal samo naslov! Ko sem v html-ju odstranil kodiranje za rdečo barvo besedila, se je prevajalnik pustil ukrotiti in ni več delal težav! Sitno je tudi, da si včasih na spletno stran nameščeni prevajalnik "zapomni", da j emoral enkrat prevajati in se potem stran vedno znova in znova prevaja, dokler brskalnika ne ugasneš in ponovno zaženeš. Jasno je, da gre za težave, ki so posledica napak in pomanjkljivosti pri načrtovanju in programiranju, razveseljivo pa je, da se stvari hitro in tekoče izboljšujejo, kar kažeta prva primera, kjer se napaka več ne ponavlja, ker se prevajalniki hitro "učijo". Na srečo so "slavni" poizkusi računalniškega prevoda Biblije pred desetletji po kakovosti že daleč preseženi, kakšna nerodnost pa se še vendarle rada zgodi. Takrat se je menda pisalo leto 1962 ali še manj, ko so začetniki računalniškega prevajanja skušali prevesti biblijski stavek "Duh je voljan, a meso je šibko" iz angleščine v ruščino in potem nazaj v angleščino. Rezultat je bil menda (nekateri trdijo, da gre zgolj za zabavno zgodbico) "Vodka je dobra, meso pa pokvarjeno".

    Kakor koli se že zdijo spremembe elektronskih medijev radikalne, študije vendarle kažejo, da novi mediji nikoli v celoti ne izrinejo in zamenjajo starih. Prepisovanje rokopisov je vztrajalo še vsaj 250 let po iznajdbi tiska, pisalni stroj in računalnik nista odpravila kemičnega in grafitnega svinčnika, tako tudi elektronske publikacije na internetu ne bodo hitro in povsem izrinile in nadomestile tiskanih. Ponujajo jim celo nove, doslej neznane možnosti, npr. tiskanje na zahtevo (lep primer je Espresso Book Machine) in znano je, da se je poraba papirja v "brezpapirni družbi" katastrofalno povečala. Kdo ve, koliko elektronskih publikacij in v koliko izvodih konča na tiskalnikih in spetih v mapah!? Res je, da je situacija s priročniki, s slovarji morebiti še bolj, nekoliko drugačna. Hvaležen sem kolegu Nekrepu, da je v komentarju ob moji prvi objavi še posebej poudaril pomemben vidik izrednega kvalitativnega preskoka in povečane uporabnosti, ki sta pri elektronskih slovarjih mnogo večja in opaznejša kot pri drugih besedilnih informacijskih pomagalih. "Klasična" elektronska knjiga je več ali manj samo zamenjala fizični nosilec z nekaterimi relativno omejenimi dopolnili, ki sicer povečajo ugodje bralca, v sam koncept uporabe in funkcionalnost priročnika pa posegajo bolj malo ali nič. Elektronski slovarji pa so povsem zamenjali koncept in se iz »linearne« knjige v celoti prelevili v podatkovno zbirko z njeno filozofijo in funkcionalnostjo, ki zahtevata drugačno uporabo in nudita povsem druge možnosti. Te seveda še niso izčrpane in od razvoja še dosti pričakujemo, predvsem od povsem novih rešitev in konceptov, ne toliko od dodelave in »kozmetike« že znanega. Danes je prenekateri slovar na spletu samo prešel v digitalno okolje in ohranil staro funkcionalnost (digitalizirane tiskane izdaje ali računalniška predloga za klasičen tisk – pdf datoteka), o takih bom spregovoril kdaj kasneje, ko bom skušal zagovarjati termina "elektronski slovar" in "slovar v elektronski obliki" kot dva različna pojma z zelo različnimi lastnostmi. Primer "slovarja v elektronski obliki", ki nima niti ene lastnosti pravega "elektronskega slovarja", je na primer Iflin Multilingual Dictionary of Cataloguing Terms and Concepts (MulDiCat) iz avgusta letos, na katerega me je opozoril Mitja.

    Iz povedanega je najbrž razvidno, da imajo elektronski slovarji nedvomno mnogo prednosti in privlačnih lastnosti, ki jih lahko suvereno postavljajo pred tiskane slovarje, da pa jih pesti še vse preveč pomanjkljivosti in zadreg, zares še otroških bolezni. Prezgodaj je še za oceno "kdo je boljši?", tiskani se še niso izpeli in elektronski še niso dozoreli, jasno pa je, da je ob ustreznem razvoju prihodnost elektronska. Ob tem morebiti vse prepogosto pozabljamo, da se morata lupina (programska in strojna oprema) in vsebina (slovarsko gradivo) dopolnjevati in skladno razvijati. Brez slabe vesti upam trditi, da vsebina prenekaterega spletnega slovarja danes ne dosega minimalnih standardov kakovosti slovarjev. Tudi pogled na police v knjigarnah kaže, da je ponudba tiskanih slovarjev še vedno tradicionalno bogata, elektroskih slovarjev na CD-ROM-ih pa je relativno malo. Te dni sem bil na obisku v visokošolskih knjižnicah treh skandinavskih glavnih mest in seveda povsod smuknil tudi v knjigarno ali dve. Same velike knjigarne so bile, pa je bila ponudba elektronskih slovarjev sila skopa. Na laserskih diskih, danes že tudi na USB-ključkih, so predvsem jezikovni tečaji. Knjigarnarke so mi povedale povsem jasno: Povpraševanje po tiskanih slovarjih je še vedno zelo veliko (bile so tudi ti. akademske knjigarne, specializirane za potrebe univerz), elektronski se prodajajo redkeje.

    Sam z veseljem uporabljam oboje, tako tiskane kot tudi elektronske slovarje, pač glede na okoliščine in kriterije, o katerih sem razpravljal. Ali pa vzamem tisto, kar je pač bolj pri roki. Čustveno mi je knjiga še vedno bliže, vendar to ne more izriniti praktičnih vrednosti in prednosti elektronskega. Kdo ve, če je to čisto objektiven pogled, ali je to zato, ker sem digitalni priseljenec?

    Ločijo jih tri tisočletja.
    Jim Loy, osebni slovar hieroglifov
    Vir: The Egyptian scribe
    Žepni slovar – bralnik
    Vir: Wizcomtech
    Asirski slovar, klinopis
    Nastal v Niniveh v 7. st. pr.n.št.
    Vir: Interactive ancient history
  • 2 komentarja:

    1. Hvala za res zanimivo branje. Lahko natančneje opredelite tisto o elektronskem slovarju in slovarju v elektronski obliki? Ne razumem povsem. Hvala!

      OdgovoriIzbriši
    2. @Anonimni, zadovoljen sem, če ste našli v prispevku kaj zanimivega. Hvala tudi za vprašanje, s tem ste pospešili nastajanje novega prispevka, ki je že načrtovan in bo objavljen v naslednjih dneh. Skušal bom predstaviti bistvo elektronskih slovarjev in pomensko razliko med elektronskim slovarjem in slovarjem v elektronski obliki.

      OdgovoriIzbriši