|
|
|
Evropski dan jezikov – 26. september 2010
Spoštovanje drugih jezikov, kultur in identitet je predpogoj za ustvarjanje evropskega prostora
medsebojnega spoštovanja in sodelovanja v Evropi, je rekel minister Miloshoski, predsednik odbora
ministrov Sveta Evrope.
Ob Evropskem dnevu jezikov, ki ga praznujejo v vseh 47 državah članicah, je poudaril da:
"se proti jezikovni nestrpnosti in pomanjkanju varnosti najlaže borimo z učenjem jezikov in
medkulturnim razumevanjem ali compréhension v francoščini, skilningur v islandščini, moistimeine
v estonščini, tuiscint v irščini, zrozumienie v poljščini ali razbiranje v makedonščini."
Vir: Council of Europe : European Day of Languages
|
V prvem delu sestavka o elektronskih in tiskanih slovarjih je teklo razmišljanje predvsem o nekaterih osnovnih primerjavah in pogojih za uporabo ene ali druge oblike slovarjev. Tokrat bo več govora o nekaterih lastnostih in značilnostih elektronskih slovarjev ter pasteh, ki prežijo na uporabnika. Ni jih prav malo.
Potrebna oprema - ni rečeno, da je vsak povprečno dober računalnik za delo s slovarjem zadovoljiv, problemi so lahko prav banalni celo z najsodobnejšo opremo. Starejšega slovarja na disketi večina sodobnih prenosnikov seveda več ne more uporabljati, pa tudi nekateri novejši slovarji na optičnem disku so za namestitev še vedno odvisni od namestitvene diskete. Zaradi zelo specifičnih posebnih znakov utegne biti prikaz na zaslonu nezadovoljiv, kar je pri spletni uporabi slovarjev še bolj opazno zaradi razkoraka med zahtevami slovarja in zmogljivostjo prikazovalnika. IE, Firefox, Opera, Chrome, Safari isto stran pogosto prikažejo nekoliko različno, pri posebnih znakih pa se lahko navkljub najsodobnejšemu kodiranju stvari "podrejo". Za spletne slovarje je seveda potrebna solidna povezava z internetom, prav tako za registracijo slovarja (na CD-ROM-u) pri proizvajalcu. Elektronski slovarji imajo navadno tudi zelo natančno določene programske zahteve in strojne zahteve (o tem piše tudi ISBD(ER) dovolj obširno), v Evropi npr. Macov skoraj ni. Samo vprašanje časa je še, kdaj bo prišel prvi slovar na Blu-ray disku ali kakem drugem, danes še nepoznanem mediju.
Večpredstavnost - Že tiskani slovarji so poznali veliko moč slike v primerjavi z močjo besede, razvila se je cela vrsta ilustriranih, slikovnih slovarjev, od tistih za neuke in skoraj nepismene, do otroških in čisto zaresnih v medicini, tehniki in še kje. Enojezičnih in tudi večjezičnih. Elektronski slovarji so izkoristili moč večpredstavnosti in niso redki, ki poleg slike vključujejo še zvok, najpogosteje izgovorjavo, lahko pa tudi video in seveda kombinacijo medijev, ki se dopolnjujejo. Vse to in tudi povezavo z vgrajenim leksikonom imajo že manjši in cenejši slovarji, npr. mali Petit Larousse, kjer dobi kupec poleg knjige "še kar tako" zraven tudi CD-ROM za isto ceno. V knjižnici povprečen čitalniški računalnik seveda nima ne zvočnikov in ne slušalk. V čitalnici z zvočniki ne gre, slušalke pa rade dobijo noge.
Sinteza govora – kliknite sličico zvočnika (Vir: Islovar)
Trajnost medija - pri papirju že dobro vemo, kako je s staranjem in obrabo, nekaj stoletij ob pazljivi rabi ni vprašljivih. Od slovarjev, ki jih imam sam v policah, še nobeden ne kleca od starosti, v knjižnicah pa so pogosto krepko zašpehani, s polomljenim hrbtom in odtrganimi platnicami, tudi kakšen list kdaj manjka. Med elektronskimi so še vedno zanimivi nekateri starejši slovarji, ki so bili objavljeni na magnetni disketi (ali večjem številu disket), tudi danes so lahko nanovo objavljeni slovarji na zapisljivih laserskih diskih, oba medija sta časovno relativno neobstojna, da ne govorimo o zastarevanju strojne opreme. Ob nepazljivem ali nemarnem rokovanju uporabnikov so optični diski pogosto opraskani in kdaj tudi zaradi tega neuporabni. Pri spletnih slovarjih skrbi za varnostno arhiviranje in obnavljanje medija ter migracijo z razvojem strojne in programske opreme njegov ponudnik, založnik, avtor, skratka kdor ga je "dal gor", vendar v praksi vidimo, da so hipertekstne povezave na slovarje vse prepogosto mrtve in brez vidnega razloga slovarja ni mogoče uporabljati. Kratko malo ni ga več.
Pomoč in reklamacije - pri knjigi so reklamacije redke, lahko je makulatura, manjkajoč list ali slaba vezava, ampak to se navadno reši v knjigarni. V knjigi je skoraj vedno uvod s pojasnili in navodili, pri spletnih izdajah je to prej izjema kot pravilo. Disketa, CD-ROM, DVD imajo lahko težave že pri branju podatkov, namestitvi, registraciji, kasnejšem delovanju, prenosu na novejši računalnik. Reševanje zapletov z reklamacijami je mnogo težavnejše, če ne že skoraj nemogoče. Ko sem imel težave z migracijo slovarjev z operacijskega sistema Windows XP na sedmico, mi dve renomirani založbi na vljudno prošnjo po pomoči niti odgovorili nista! Ob težavah s prvo namestitvijo sem dobil od prav tako zelo znane tuje založbe elektronski odgovor po desetih dneh. Vedno seveda ni tako.
Migracija - tiskan slovar ostane takšen, kot je, vse od natisa do svojega fizičnega konca, samo od uporabnika je odvisno, kako se bo znašel (zame je nemški slovar v gotici seveda še vedno adrenalinsko doživetje). Elektronski slovar potrebuje za življenje programsko in strojno okolje, ki se vse hitreje razvija in močno spreminja. Ko posodobimo operacijski sistem ali cel računalnik, v to okolje preseljeni slovar morebiti več ne bo deloval. Kaže, da slovar tujk in pravopis na CD-ROM-u migracije na Okna 7 ne preneseta najbolje. Še huje je, kadar nosilec povsem zastari in ga novejši računalniki več ne morejo uporabljati, slovarji so bili že na 5,25" in 3,5" disketah, ki jih danes le še redko kdo med nami pozna. Prvi slovenski računalniški slovar, publikacija, ki jo je dobila slovenska nacionalka kot obvezni izvod, je na magnetni kaseti za uporabo na Sinclairjevem ZX Spectrumu in ga knjižnica uporabniku prav gotovo več ne more dati v uporabo. Tudi sam bi ga kot avtor z velikimi težavami obudlil v življenje, če tiste škatlice pod mizo v garaži sploh še delujejo.
Zanesljivost - delovanje nekaterih elektronskih slovarjev je presenetljivo nestabilno in vprašljivo. Blokiranje in neodzivnost celega sistema ali posameznih funkcij nista redka, pogosto pa je rezultat poizvedovanja čisto nekaj drugega, kot smo iskali in pričakovali. Pri tem ni mišljen klasični informacijski šum, pač pa napačno delovanje slovarja.
Mačka ima sedem življenj - nekateri elektronski slovarji na fizičnem nosilcu pa samo tri ali celo manj. Marsikateri slovar skriva v lepo okrašeni škatli z banderolo in kupom dodatne embalaže, ki jo potem mečemo stran, tudi napis v drobnem tisku, ki nas obvešča, da so omogočene samo tri instalacije. Ko zamenjamo računalnik in potem še operacijski sistem, smo jih "pokurili" in slovar postane neuporaben! Kaj pa v knjižnici? Prvo življenje mu pokuri že katalogizator! Zato imamo lahko v knjižnici tak slovar praviloma nameščen samo na enem izbranem računalniku, kar je ob današnji računalniški opremljenosti knjižnic za uporabnika že huda omejitev.
V ta paragraf sodi tudi založeno, pozabljeno, izgubljeno geslo za namestitev slovarja s fizičnega nosilca ali ob nakupu na internetu. Koda za namestitev ji pravijo najpogosteje, včasih je na embalaži, Elsevier jih je nekoč pošiljal v klasičnem pismu, prenekatera danes pride po elektronski pošti. Kdo ve, kje jo bom iskal čez nekaj let, ko bom zamenjal računalnik, operacijski sistem ali kar oboje . . .
Prostor - skladovnica tiskanih slovarjev je v sodobnem stanovanju mora, ki prej ko slej pripelje do kritične situacije. Pa police se tako rade krivijo! In nabira prah . . . S CD-ROM-i in DVD-ji teh težav ni toliko, za spletne slovarje pa tako nikoli ne vemo, kje so shranjeni in kje "se vrtijo". Zato pa je treba imeti prostor za računalnik, kar si je danes že skoraj vsakdo priboril. Knjižnice utegnejo s tem še vedno imeti težave, prav tako z izposojanjem slovarjev na fizičnih nosilcih. Nerodno je tudi takrat, ko je treba imeti za branje ali študij tradicionalne knjige v čitalnici ves čas ob sebi računalnik za vsak slučaj, če bo treba pokukati v slovar.
Čas - če imam tiskani slovar v polici za seboj, je seveda enostavneje in mnogo hitreje stegniti roko, spihati s knjige prah in jo odpreti, kot prižigati računalnik in potem v neskončnost čakati, da se okna povsem vzpostavijo. Pri malce starejšem računalniku utegne to trajati in trajati. Tudi odzivnost spletnih sistemov in komunikacijskih povezav je lahko včasih utrujajoče počasna, celo ob nemogočih urah sredi noči, ko pričakujemo, da je sistem neobremenjen. Pa ni, ker je morebiti na nekem drugem kontinentu, kjer so pravkar pozajtrkovali!
Prihodnjič: Z žepno knjižico ali igračko na počitnice?
Hieronymus Megiser: Dictionarium quatuor linguarum . . . 1592, pa še vedno deluje!
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.