Merske enote za bibliotekarje

Ljudje že od nekdaj radi stvari štejemo in merimo, pač po načelu več je bolje . . . Šteli smo že v pradavnini, vendar je takrat zadoščalo že štetje po principu "ena, dva, mnogo", saj več in večja natančnost nista bila potrebna. Nekatera ljudstva in njihovi jeziki so tako štetje ohranili do danes. Merjenje pa takrat ni bilo potrebno, saj je bilo časa, prostora, ozemlja več kot dovolj na razpolago, pot, ki so jo začeli, so nadaljevali do konca, ne glede na njeno dolžino. Tudi dolžina življenja ni bila merljiva količina. Potem pa so si naši predniki premislili in vse to je postalo pomembno. Razvili so številske sisteme in iznašli merske enote, to je standardne enote za merjenju fizikalnih količin kot so čas, razdalja, količina vina, žita ipd.

Številk in številskih sistemov je bilo skozi zgodovino precej več, kot jih poznamo danes.
Arabske številke, ki jih uporabljamo danes povsod po svetu in so prišle v Evropo v 11. stoletju, so izpodrinile rimske številke šele v 14. stoletju. Rimske številke uporabljamo danes le še izjemoma. Bibliotekarju bi lahko bilo zanimivo npr. označevanje vladarjev in papežev (npr. Elizabeta II., Benedikt XVI.), označevanje letnice posnetja filma ali videoposnetka v najavni ali odjavni špici, leto izida na naslovnici starejših publikacij, številčenje preliminarnih strani, poglavij, paragrafov, volumnov, dogodkov (npr. XXI. Zimske Olimpijske igre), zgodovinskih dogajanj (npr. II. Svetovna vojna), časovnih obdobij (npr. XX. stoletje) in datumov (npr. 5.XI.2010) in še kje, saj druge rabe tukaj ne bi na široko navajali (npr. v nekaterih znanstvenih panogah, za številčenje nadstropij itd.).

Od številskih sistemov se je v vsakdanji rabi kot edini ohranil samo desetiški ali decimalni. Samo domneva je seveda, da je nastal desetiški številski sitem kot posledica naravne danosti, da imamo na rokah 10 prstov. V preteklosti so se uporabljali številni drugi sistemi, od teh nam je najbližji dvanajstiški. Še danes kakšna prababica kupuje jajca po ducatu, prav tako spodnje perilo in jedilni servis za poročno darilo vnukinji. Jedilni pribor je v trgovinah pogosto v škatlah po ducat ali pol ducata, v "šteki" piva je 6 pločevink. V računalništvu je danes osnova dvojiški (binarni) številski sistem, poleg njega pa še šestnajstiški (heksadecimalni), osmiški (oktalni) in še kakšen.

Merjenje je postalo z razvojem civilizacije in izmenjavo dobrin zelo pomembno. Ena prvih merjenih količin je bila dolžina. Za določanje enot je bil priročen kar kak del telesa (korak, stopalo, laket, prst, ...). Za večje razdalje se je uveljavila besedna zveza "toliko in toliko dni hoje" in planinci jo uporabljajo še danes. Milja, ki jo anglosaški svet še danes uporablja, je dobila ime po latinskem poimenovanju za "tisoč (legionarjevih dvojnih) korakov". Zanimiva primera poizkusa "standardizacije" merskih enot sta npr. ideja angleškega kralja Henrika I. (12. st.), ki je uvedel jard kot razdaljo od nosu do vrha prstov svoje iztegnjene levice. Colo ali palec (tudi inča) pa je določil kralj Edvard II. (14. st.) tako, da je v vrsto postavil tri ječmenova zrna iz sredine klasa. Danes stvari več niso tako preproste, enote v Mednarodnem sistemu enot (SI) določijo na konferencah, ki jih organizira mednarodni urad za uteži in mere s sedežem v Parizu. V Republiki Sloveniji se lahko uporabljajo samo merske enote SI sistema kot jih določa Odredba o merskih enotah. Nedovoljene enote (npr. kalorija, palec, inča, cola, milja, čevelj, sod(ček), unča, konjska moč, atmosfera ipd.) se lahko uporabljajo le kot dopolnilna enota ob dovoljeni merski enoti.

In kje se najde bibliotekarstvo?

• Za paginacijo oz. fizični opis publikacije se uporabljajo danes praviloma arabske številke, starejši dokumenti (predvsem pa foliirani) imajo pogosto oznake z rimskimi številkami. Merska enota je stran oz. ustreznik u tujem jeziku, včasih v sekundarnih virih okrajšano tudi kot s, str., p., pp., pag. ipd., oziroma f., fol., množinsko tudi ff. za folio.
  
• Datume potrebujemo za označevanje leta ali datuma izida, copyrighta, tudi datuma posnetja zvočnega posnetka. Uporabljamo arabske številke, podrobnosti pa določa mednarodni standard ISO 8601 za zapis datuma in časa. Zapis datuma, predvsem v računalniškem okolju, utegne biti včasih zagonetka (npr. 03.07.2010). Pri označevanju številk serijskih publikacij se včasih uporablja tudi oznaka meseca z besedo ali rimsko številko, kdaj tudi letnega časa (npr. Spring 2010) ali lomljene letnice za oznako letnika (npr. 2005/2006), v francoskem kolofonu ni redkost oznaka četrtletja (trimestre) v letu izida knjige (oznaka z arabsko ali rimsko številko).
  
• Dolžina, širina, premer so primer, kjer se mešata dva merska sistema.
  • centimeter okrajšano cm (stoti del metra, ki je bil standardiziran v času Francoske revolucije) za opisovanje višine hrbta knjige ali njene širine pri prečnem formatu. Tudi za opisovanje premera optičnega diska (standardno 12cm in 8 cm).
    
  • čevelj (ang. foot, množina feet) za opisovanje dolžine računalniškega magnetnega traku na kolutu.
    
  • palec (ang. inch, slovensko tudi inč, inča, cola; oznaka " ali in) za opisovanje dimenzije (premera) magnetne diskete (standardno 8", 5¹/₄" ali 5,25" in 3¹/₂" ali 3,5") in redkeje optičnega diska (standardno 4,7" in 3.150"), pa tudi širine računalniškega magnetnega traku na kolutu.
• Čas oziroma trajanje npr. zvočnega ali videoposnetka sta navadno podana v minutah (okrajšano min, oznaka ') ali sekundah (okrajšano sek, oznaka "), redkeje urah (okrajšano h po latinskem poimenovanju), vse so prišle v slovenščino iz latinščine, podobno kot tudi dan in mesec.
  
• Podatki - količino podatkov se opisuje z dvema enotama
  • bit (ang. binary digit, dvojiška števka; okrajšano b) je osnovna in hkrati najmanjša enota informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij. Predstavlja ga samo ena od vrednosti 1 ali 0.
    
  • bajt (tudi zlog, byte, oktet; ang. byte; okrajšano B) je v računalništvu enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika, pomnilniškega medija. Pri besedilnih podatkih ga lahko poenostavljeno enačimo z enim znakom, črko. Večje enote so kilobajt, megabajt itd. (glej spodnjo tabelo).
• Izpeljane merske enote so sestavljene iz dveh osnovnih enot ali merske enote in poimenovanja predmeta, ki ga določa (npr. obrat, sličica, pika ipd.).
  • sličica na sekundo okrajšano sl./sek, v bibliografskem opisu filmskega traku, projicirnega gradiva za navedbo hitrosti predvajanja
    
  • obrat na minuto okrajšano o/m, angleško rpm (revolutions per minute) v bibliografskem opisu zvočnih posnetkov za navedbo hitrosti vrtenja, npr. gramofonske plošče
    
  • dpi pik na inčo (ang. dots per inch) pri navajanju kakovosti tiskalnika, tiskalniškega izpisa ali optičnega tipala pri skenerju, digitalnem fotoaparatu
    
  • bpi bitov na inčo (ang. bits per inch) pri navajanju gostote zapisa na magnetnem, optičnem mediju (npr. magnetnem traku, magnetni disketi, zapisljivem optičnem disku)

Računalniški pomnilniški mediji imajo danes že zelo velike zmogljivosti in tudi elektronski dokumenti in elektronske publikacije postajajo z vidika porabe pomnilniških zmogljivosti vse obsežnejši, povprečna digitalna fotografija že nekaj milijonov bajtov, videoposnetek blizu milijarde bajtov. Za večkratnike bitov ali bajtov se zato uporabljajo standardizirane mednarodne predpone, tako dobimo večje enote kilobajt, megabajt, gigabajt itd., vendar je pri tem pretvornik 1024 (dvojiški sistem) namesto 1000 (desetiški sistem).

Vir: Wikipedia - Predpone SI