četrtek, 10. november 2016

Pozabnice v bibliotekarstvu

Nekoč je bil gibki disk. Pa ta še ni največji!
Jezik se nenehno spreminja in besedni zaklad, ki ga uporabljamo danes, bo mogoče čez sto let ali nekaj več že zatonil v pozabo. Ob tem seveda nenehno nastajajo nove besede in besedne zveze, mnoge med njimi prihajajo v slovenščino iz drugih jezikov, najpogosteje seveda iz angleščine. Pridejo, se razširijo in udomačijo, dokler ne postanejo enakopraven del skupnega splošnega ali strokovnega jezika. Vse to se dogaja tiho, pravzaprav samo od sebe in pogosto (skoraj) neopazno. Slovarji se praviloma posvečajo obravnavi in dokumentiranju sodobnega jezika, vendar nam že površno listanje po katerem od teh (v ta namen so tiskani slovarji v veliki prednosti pred elektronskimi) postreže z besedami, ki nas spominjajo na preteklost, morebiti celo na otroštvo, v strokovnih slovarjih pa na študentska leta ali začetke strokovnega dela. To so besede, ki postajajo preteklost in se v sedanjosti le še izjemoma uporabljajo, najpogosteje jih zasledimo le še ob prebiranju starejših besedil ali ob kofetkanju in modrovanju blondink in hokejistov (sivolasih gospa in priletnih gospodov s palico). Le kdo še danes zavrti telefon ali posluša kasete? Kdaj ste zadnjič videli mladenko z natupirano frizuro ali babico s trajno? Še veste, kaj so grafoskop, episkop in diaprojektor, pa nalivnik (bognedaj penkalo), črnilnik in indigio papir? Kdo od mladih še ve, kakšen je računalnik z disketnikom in zakaj rečemo, da je treba dvakrat na leto premakniti urne kazalce? Mnoge besede in besedne zveze tonejo v pozabo in se jih tu in tam spomnimo samo še z nostalgijo, nekaterih več ne razumemo, zato pravega razloga za obstoj v sodobnem jeziku več nimajo. Marsikatere med njimi bomo pogrešali, seveda le tisti, ki smo jih poznali.

Nekaterim od teh je namenjena tokratna objava. Na misel, da bi se posvetil njihovemu spominu, sem prišel, ko sem pred nedavnim v tujini zabiljal deževno dopoldne v knjigarni in seveda kupil knjigo, pa še eno in še eno . . . Ena od teh so Potopljeni besedni zakladi: Besede, ki jih bomo pogrešali (naslovnica je na sliki levo spodaj), Dudnov slovarček besed, ki v nemškem jeziku izginjajo ali so že poniknile iz rabe. Poleg tega svetim v FB skupini s posrečenim imenom Pozabnice, ki se opisuje kot srečališče "Za vse, ki cenite in spoštujete besede, ki počasi odhajajo v pozabo". Tam sem si tudi izposodil naslov za tokratno objavo. Razvoj stroke in predvsem tehnologij, ki jih stroka uporablja, je vpeljal množico novih konceptov in terminov, mnogi stari in doslej uporabljani pa več nimajo razloga za obstoj. Ljubkovalno jim bom rekel pozabnice, nekoč živahne in iskrive besede, ki zamirajo in tonejo v pozabo.

Pretežno se bom seveda posvečal besedam in besednim zvezam na področju bibliotekarstva, pri tem pa se bom omejil na tiste, ki so bile še pred kratkim žive in smo jih tekoče uporabljali. Poimenovanj iz bolj oddaljene preteklosti se bom izognil, čeprav jih še srečujemo v strokovni literaturi (kot npr. vrste zgodovinskih vezav in pisav, antična in srednjeveška poimenovanja kot so kapsa, skriptorij, armarij ipd.). Pri razlagah se bom skliceval na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletnem portalu Termania.

Že površno in povsem naključno brskanje po slovarju se pokaže kot zelo uspešno. V ta namen je gotovo prikladnejše brskanje po tiskanem slovarju, nato pa seveda vzporedna uporaba kombinacije tiskanega in elektronskega slovarja. V nekaj minutah se nakopiči obsežen nabor terminov na poti pozabe, npr. izposojevalni listek, kataložni listek, kataložni predalček, kataložni pregradnik, listkovni katalog, knjižni katalog, disketnik, disketni pogon, kmalu tudi že CD in za njim DVD, gibki disk, disketa, iglični tiskalnik, numerator, OPAC terminal, ciklostil, šapirograf, kolportaža, jugoslavika, KWIC, KWAC, KWOC, robno kazalo, knjižno znamenje, tipkopis, v pozabo gre že tudi še pred nekaj leti živa splošnoizobraževalna knjižnica. Pa poskusimo narediti iz tega sračjega gnezda vsaj nekaj reda.

Velik dosežek slovenskih knjižnic je prav gotovo že dalj časa visoka stopnja avtomatizacije njihovega poslovanja in povezovanja računalniških katalogov v skupen sistem. Koncept računalniškega kataloga (nekoč se mu je reklo računalniško podprti katalog, na srečo je to že dolgo pozabnica!) in njegova vsestranska funkcionalnost že dolgo več ne potrebujeta ločenih katalogov glede na vsebino in ureditev. Vsa ta poimenovanja gredo torej v pozabo, ostala bodo le še v proučevanju zgodovine knjižnic in knjižničnih katalogov.

V Bibliotekarskem terminološkem slovarju na spletnem portalu Termania najdemo več kot sto terminov z nosilno besedo katalog, zato naj izberem le nekaj takih, ki bodo v vsakodnevni strokovni rabi izginili, če se jim to že ni zgodilo: abecedni katalog, abecedni geselski katalog, abecedni imenski katalog, AIK, akcesijski katalog, analitični katalog, ASK, centralni katalog, Centralni katalog knjižnic Slovenije, čitalniški katalog, decimalni katalog, deljeni katalog, dodatni katalog, formalni katalog, geselski katalog, imenski katalog, inventarni katalog, knjižni katalog, križni katalog, kronološki katalog, kumulativni katalog, listkovni katalog, lokacijski katalog, predmetni katalog, matični abecedni imenski katalog, matični katalog, naslovni katalog, osnovni katalog, pomožni katalog, predmetni katalog, prezenčni katalog , signaturni katalog, sistematski katalog, tematski katalog, topografski katalog, UDK-katalog.

Z računalniškim katalogom so povsem izginili tudi različni listki, npr. bralni listek, geselski listek, izposojevalni listek, kataložni listek, knjižni listek, listek centralne katalogizacije, matični listek, nadaljevalni listek, napotilni listek, pomožni list, pregledni listek, začasni list,
prav tako tudi kartice, npr. aperturna kartica, luknjana kartica, mikrofiš kartica, mikrokartica, robno luknjana kartica, vizualna kartica, analitična kartica, dokumentacijska kartica, referatna kartica.
Listek s popravki, torej errata ali corrigenda, žal tudi izginja iz vsakodnevne rabe, čeprav se napake v tiskanih besedilih množijo kot uši na potepuškem psu, kar pa mnogih založnikov nič kaj ne vznemirja.

Iz vsakodnevne rabe izginjajo tudi poimenovanja s klasičnim katalogom povezanih predmetov, npr. kataložna kartica, kataložn listek, kataložna omarica, kataložni opornik, kataložni predal, kataložni pregradnik, jahač, opornik listkov, razporejevalka, šibika,

Podobno se je godilo poimenovanjem iz družine terminov kazalo in indeks. Izginjajo tista, ki zaradi računalniškega iskanja in uporabe elektronskih virov niso več potrebna, npr. analitično kazalo, besedno kazalo, kazalo naslovov, križno kazalo, permutirano kazalo, analitični indeks, dodatni indeks, imenski indeks, permutirani indeks, stvarni indeks. Tisti termini pa, ki poimenujejo kazala/indekse v tiskanih publikacijah, se ohranjajo, npr. (abecedno) kazalo oseb, krajev, bibliografsko kazalo, imensko kazalo, robno kazalo (natisnjeno ali vrezano na obrezi slovarja, leksikona). Prav tako množica terminov, povezanih z računalniškim indeksiranjem in podatkovnimi zbirkami. Veliki šampion je citatni indeks oz. citatno kazalo, ki na pogostosti uporabe samo pridobiva.

S prihodom novih medijev in različnih oblik publikacij se je nabor novih terminov samo povečal (npr. e-knjiga in elektronska knjiga, e-časopis in elektronski časopis, spletna publikacija, spletna objava, internetna objava, e-bralnik in elektronski bralnik ipd.) in ponekod povzročil nemalo zadreg (npr. različno tolmačenje, kaj je e-knjiga in kaj to ni, gl. E-knjiga in/ali digitalna knjiga?, ali kritično gledanje na razlikovanje Elektronski slovar in "slovar v elektronski obliki"). Stara, doslej uveljavljena poimenovanja se praviloma ohranjajo, izjeme so npr. kolportaža, akviziter, akviziterski izvod, iz rabe pa so se že skoraj povsem umaknila nekatera poimenovanja zastarelih tehnologij, npr. kaseta, zvočna kaseta, slušna kaseta, avdiokaseta, glasbena kaseta, govorna kaseta, videokaseta, OPAC terminal, kaseta, disketa, gibki disk, disketnik, v kratkem se bo to zgodilo tudi nekaterim drugim nosilcem (npr. CD, CD-ROM, DVD in izpeljanke, Blu-ray ali BD pa nikoli ni zares prišel v bibliotekarsko terminologijo, tudi z računalniškimi trakovi se nismo nikoli kaj dosti ukvarjali). Tukaj ne smemo pozabiti pisalnega stroja, ki je po dolgem sobivanju z bibliotekarji skoraj v trenutku izginil s pisalnih miz, in njegovega izdelka (tipkopis, pa tudi ciklostil in šapirograf).

Poimenovanje knjižnice se je že v preteklosti precej spreminjalo (Kako je bukvarnica knjižnica postala) in bukvišče, bukvarnica, bukvohranišče, knjigarnica ter podobna navlaka so že zdavnaj zastarele in več ali manj pozabljene besede. Nekaterih vrst knjižnic več ni in v pozabo gredo tudi njihova poimenovanja, npr. čitalniška knjižnica, delavska knjižnica, deželna knjižnica, dijaška knjižnica, gimnazijska knjižnica, kaznilniška knjižnica, ljudska knjižnica, okrajna knjižnica, okrožna knjižnica, prosvetna knjižnica, sindikalna knjižnica. Tudi splošnoizobraževalna knjižnica, ki se je priljubila s kratico SIK, se več ne uporablja, nadomestila jo je splošna knjižnica, ker tako veleva Zakon o knjižničarstvu.

Nemški slovarček pozabnic. Duden, 2016.
Ni še dolgo tega, kar je bilo to glavno orodje katalogizatorja . . .
Tudi pisalni stroj bo kmalu pozabnica.

. . . in numerator (še vedno) inventarizatorja.

Kaj več o nekaterih drugih terminih, ki tonejo v pozabo, pa kdaj drugič. Če se spomnite česa zanimivega, sporočite! Lahko tudi kaj napišete in bomo objavili.

2 komentarja:

  1. Zelo zanimivo in koristno, pa tudi lušno! M.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala, M., najlepše je prijetno s koristnim, če le gre. Vsak zvest bralec je dragocen.

      Izbriši