Kdo še potrebuje abecedo?

Študijska risba analize latiničnih kapitalk. Naj mi kolegi, ki razumejo latinsko, ne zamerijo skoraj politične konotacije spodnjega napisa. © University of Delaware Library. An Alphabet Exhibition.

V objavi Pozabnice v bibliotekarstvu sem zadnjič razpredal o nekoč živahnih in iskrivih besedah, ki pa danes vendarle zamirajo in se v sodobnem jeziku več ne uporabljajo. Razvoj stroke in predvsem tehnologij, ki jih stroka uporablja, je vpeljal množico novih konceptov in terminov, prenekateri stari in doslej uporabljani pa več nimajo razloga za obstoj. Mnoge besede in besedne zveze zato tonejo v pozabo in se jih tu in tam spomnimo samo še z nostalgijo, nekaterih več ne razumemo, zato pravega razloga za obstoj v sodobnem jeziku več nimajo. Marsikatere med njimi bomo pogrešali, seveda le tisti, ki smo jih poznali.

Danes še nekaj besed o pozabnicah, pretežno se bom seveda posvečal besedam in besednim zvezam na področju bibliotekarstva, pri tem pa se bom omejil na tiste, ki so bile še pred kratkim žive in smo jih tekoče uporabljali. Poimenovanj iz bolj oddaljene preteklosti se bom izognil, čeprav jih še srečujemo v strokovni literaturi (kot npr. vrste zgodovinskih vezav in pisav, antična in srednjeveška poimenovanja kot so kapsa, skriptorij, armarij ipd.). Pri razlagah se bom skliceval na dikcijo Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletnem portalu Termania.

Že površno in povsem naključno brskanje po slovarju se pokaže kot zelo uspešno in v nekaj minutah se nakopiči obsežen nabor bibliotekarskih terminov na poti pozabe. Ampak začnimo na začetku abecede, kot se reda navajenim bibliotekarjem spodobi. Že na prvi strani slovarja gospodari abeceda z množico izpeljank in sestavljenk, skupaj z alfabetom jih imata skoraj štirideset. Abecedo in abecednik še poznamo in uporabljamo, pogosto sicer tudi v prenesenem pomenu kot začetek, prvo branje, prve informacije o nečem (poguglajte abeceda seksa za besedila ali slike in vam bo vse jasno), abecednik pa je še vedno pogost naslov knjižice za učenje branja in pisanja, čeprav se vprašam, ali današnji šolarji še znajo na izust zrecitirati abecedo (kaj šele naprej in nazaj!) in ali vedo, kje imajo mesto q, w, x in y. Saj vemo, da tudi mi prekaljeni veterani podlegamo urejevalnikom besedil in označujemo točke v besedilu a, b, c, d, e . . . in se odpovemo č-ju. Pri tem se najpogosteje ne zavedamo, da imamo še srečo s to svojo slovensko gajico in samo 25 črkami (no, nekaj smo jih še dodali in že čisto posvojili z angleščino pa še bolj z internetnim žargonom). Že nam dokaj bližnja slovaška abeceda ima skupaj kar 46 znakov, od tega 26 osnovnih črk, 17 z diakritičnim znamenjem in 3 digrafe (črka, ki je sestavljena iz dveh črk, vendar se obravnava kot ena sama), pravilno zaporedje teh 46 znakov po abecedi pa je seveda štorija zase. Estonska abeceda se nekoliko razlikuje od naše na prav poseben način. Pozna 32 črk, vendar se C, F, Q, W, Y in Y pojavljajo samo v besedah tujega izvora, bodite pa pozorni na zaporedje črk za Ž-jem! Ko smo s slovaškimi in estonskimi kolegi z računalnikom pripravljali tiskani bibliotekarski terminološki slovar za ta dva jezika, sem si že takrat prislužil zajeten šop sivih las in posvetlitev vseh ostalih!

Slovaška abeceda z množico diakritičnih znakov.	Estonska abeceda. Bodite pozorni na zaporedje znakov za črko Ž!

Zastarelo sopomenko alfabet smo že skoraj pozabili in je več ne uporabljamo, podobno je z azbuko, za katero navadno uporabljamo besedno zvezo cirilska oz. cirilična abeceda in glagolska abeceda. Tudi poimenovanja podrobne delitve na grobo, fino, notranjo, strogo abecedo, ki opisujejo način razvrščanja v skupine in/ali v zvezno zaporedje ter nivo upoštevanja črk znotraj besede, niso več potrebna, saj se ob računalniških obdelavah podatkov s tem vsakodnevno nihče več ne ukvarja.

abecéda -e ž ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; sin. alfabet (2); prim. alfabet (1), azbuka alfabét -a m 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v grščini; prim. abeceda, azbuka 2. zastar., gl. abeceda ázbuka -e ž ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici; prim. abeceda, alfabet (1) gróba abecéda -e -e ž abecedna razvrstitev po začetni črki iztočnic, ki se uporabi v prvi fazi postopka abecediranja; ant. fina abeceda , stroga abeceda, notranja abeceda fína abecéda -e -e ž abecedna razvrstitev po vseh črkah iztočnice in nato besed, ki sooblikujejo značnico, geslo, naslov; sin. notranja abeceda (2); ant. groba abeceda notránja abecéda -e -e ž 1. razvrstitev bibliografskih ali kataložnih enot v okviru iste značnice, gesla po abecedi naslovov ali drugih elementov 2. abecedna razvrstitev po vseh črkah iztočnice in nato besed, ki sooblikujejo značnico, geslo, naslov; sin. fina abeceda, stroga abeceda; ant. groba abeceda stróga abecéda -e -e ž razvrstitev značnic, gesel, naslovov tako, da je upoštevana abeceda vseh črk in zaporedje drugih dogovorjenih znakov; sin. notranja abeceda (2); ant. groba abeceda

Dva primera izbire načina ureditve prikaza rezultatov iskanja.

Danes ga ni več med nami junaka, ki bi hotel ali moral ročno in "na pamet" razporejati karkoli po abecedi in upoštevati pravila, ki so bila včasih postulat pri delu urednikov katalogov in bibliografij. Sedaj torej nič več ne abecediramo in ne razvrščamo po abecedi, pa tudi abecedna ureditev ni več pomembna. Ste se kdaj vprašali, če je elektronska izdaja SSKJ-ja urejena po abecedi? Najbrž je, pa mi je prav malo mar tudi če ni, saj to ne vpliva na njegovo uporabnost. Pa računalniški knjižnični katalog, kako je urejen? Danes pač izberemo iz spustnega menija in pritisnemo na gumb . . . in stvari so razvrščene po naši želji. No, skoraj. V izbiri se abeceda nič več ne omenja, rezultati so tako lahko razvrščeni "po avtorju" in vsi vemo, da so to imena avtorjev, razvrščena po abecedi. Ne avtorji in avtorice na pločniku po spolu, starosti, velikosti, kilaži ali kako drugače.

abecedíranje -a s razvrščanje, urejanje po abecedi; sin. abecedno razvrščanje, alfabetiranje abecedírati -am dov. in nedov. razvrščati, urejati po abecedi; sin. alfabetirati abecédno razvŕščanje -ega -a s gl. abecediranje alfabetíranje -a s gl. abecediranje alfabetírati -am dov. in nedov. gl. abecedirati abecédna uredítev -e -tve ž ureditev, pri kateri so knjižnično gradivo, bibliografski vpisi, kataložni vpisi razvrščeni po abecedi značnic, gesel, drugih elementov bibliografskega opisa, npr. imenska, geselska, naslovna, križna ureditev, ureditev črka za črko, ureditev beseda za besedo

Res pa je, da slovarji, katalogi in nekatere druge zbirke pred prikazom ali izpisom zadetke poizvedbe na nek način po svoje uredijo. Ta ureditev je lahko uporabniku tudi nerazumljiva in zares enigmatična, tako so npr. rangirani rezultati poizvedbe z Googlom ali pri sistemih za odkrivanje informacij, slovarji pa navadno prikažejo rezultate urejene po abecedi ali pa najprej rangirane in potem znotraj tega po abecedi. Tukaj pa se začnejo težave, ki jih celo med dobrimi starimi bibliotekarji le redki povsem obvladajo, ustvarjalci programske opreme pa pogosto na to sploh ne pomislijo. Gre za vprašanje zaporedja večbesednih gesel, ki so lahko po abecedi urejena beseda za besedo ali pa črka za črko. Pri prvem se upošteva presledke med besedami in morebitne posebne znake, pri drugem pa ne. Posledično seveda niti termina razporejevalna beseda niti razporejevalna črka skoraj več ne uporabljamo. Pri tiskanih terminoloških slovarjih, kjer nastopa ista nosilna beseda v večjem številu sestavljenih terminov oz. slovarskih iztočnic, je lahko to vprašanje za uporabnika ključnega pomena.

uredítev čŕka za čŕko -tve -- -- -- ž abecedna ureditev, pri kateri niso upoštevani presledki med besedami, npr. v tem vrstnem redu: Obisk v posvetovalnici, Ob stoletnici, O morju; prim. ureditev beseda za besedo uredítev beséda za besédo -tve -- -- -- ž abecedna ureditev, pri kateri je upoštevana vsaka beseda kot samostojna enota, npr. v tem vrstnem redu: O morju, Ob stoletnici, Obisk v posvetovalnici; prim. ureditev črka za črko razporejeválna beséda -e -e ž beseda v geslu, naslovu, značnici, ki pri abecedni ureditvi beseda za besedo določa mesto gesla, naslova, bibliografskega vpisa v katalogu, kazalu, bibliografiji; prim. razporejevalna črka razporejeválna čŕka -e -e ž črka v geslu, naslovu, značnici, ki pri abecedni ureditvi črka za črko določa mesto gesla, naslova, bibliografskega vpisa v katalogu, kazalu, bibliografiji; prim. razporejevalna beseda

ureditev črka za črko	ureditev beseda za besedo
Obisk v posvetovalnici       Ob stoletnici       O morju	O morju       Ob stoletnici       Obisk v posvetovalnici

Primera abecednega razvrščanja po sistemu črka za črko in beseda za besedo.

Tudi pri elektronskem katalogu ne pomislimo, da je pravzaprav urejen po nekem nam povsem neznanem sistemu, najbrž po identifikacijskih številkah in datumu vnosa podatkov. Njegovo urejanje (po abecedi ali kako drugače) ni več potrebno, kataložnih listkov ni več, da bi jih moral kdo uvrščati oz. vlagati v katalog in tako katalog tudi urejati. Zato tudi tovrstnega urednika kataloga ni več. Urednik kataloga počne danes vse kaj drugega.

urêjanje katalóga -a -- s razvrščanje kataložnih enot po formalnih in/ali vsebinskih vidikih; sin. redakcija kataloga (2); prim. vodenje kataloga, vzdrževanje kataloga vláganje v katalóg -a -- -- s uvrščanje kataložnih listkov v listkovni katalog; prim. uvrščanje v katalog, pravila za uvrščanje uvŕščanje v katalóg -a -- -- s razporejanje kataložnih listkov v katalog; prim. vlaganje v katalog, pravila za uvrščanje uredník katalóga -a -- m knjižničar (1), ki ureja katalog

Ker združuje računalniški katalog praviloma vse vrste nekdanjih klasičnih katalogov ne glede na njihovo ureditev v en sam katalog, so postala odveč tudi njihova poimenovanja. Danes bi lahko rekli, da je vsak računalniški katalog tudi abecedni imenski, abecedni stvarni, križni katalog ipd.

abecédni iménski katalóg -ega -ega -a m (krat. AIK) katalog (1), urejen po abecedi imen avtorjev ali stvarnih naslovov; sin. nominalni katalog abecédni katalóg -ega -a m po abecedi urejen popis knjižničnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog, abecedni stvarni katalog, naslovni katalog, križni katalog; sin. alfabetski katalog AIK AIK-ja [aiká] m krat., gl. abecedni imenski katalog krížni katalóg -ega -a m katalog (1), v katerem je v eno abecedno zaporedje združenih dvoje ali več abecednih katalogov, in sicer abecedni imenski, abecedni stvarni in naslovni katalog abecédni stvárni katalóg -ega -ega -a m (krat. ASK) stvarni katalog, urejen po abecedi predmetnih oznak;sin. abecedni geselski katalog, besedni katalog, geselski katalog, abecedni predmetni katalog, predmetni katalog, geselski stvarni katalog; prim. sistematski katalog, stvarni katalog

Današnje razmišljanje je treba razumevati v kontekstu sodobne, to je današnje bibliotekarske terminologije, ko se ti termini v vsakodnevni praksi (skoraj) več ne uporabljajo. S tem pa jim nikakor ne odrekam pomembnosti in vloge v bibliotekarski terminologiji včerajšnjega dne, to dokazuje tudi njihova bogata zastopanost v Bibliotekarskem terminološkem slovarju in strokovnih besedilih, zajetih v besedilnem Korpusu bibliotekarstva, kjer se uvršča termin abeceda na seznamu pogostosti pojavljanja okrog 1200. mesta, abeceden pa 320. mesta.

S tem rešta potencialnih pozabnic v bibliotekarstvu seveda še zdaleč ni izčrpana. Kaj več o nekaterih drugih terminih, ki tonejo v pozabo, pa kdaj drugič. Če se spomnite česa zanimivega, sporočite!

Prva stran tiskane izdaje Bibliotekarskega terminološkega slovarja.
Pa naj mi še kdo reče, da brskanje po tiskanem slovarju ni zanimivo in vznemirljivo!