Bibliotekarska terminologija - Kaj ste brali leta 2016

Zagrizenemu piscu bloga se je ob zaključku leta nemogoče narediti Francoza in brezbrižno iti mimo podatkov, ki kažejo obisk bloga in popularnost posameznih objav. Katere objave so bralci največkrat obiskali, od kod obiskovalci prihajajo in kako dolgo se zadržujejo na blogovih straneh . . . to so podatki, ki pisca bodisi nagrajujejo in potrjujejo pravilnost njegovega početja in "politike" objavljanja, ali pa ga tudi pokarajo in posvarijo tam, kjer ni izpolnil pričakovanj bralcev ali jih je celo obšel. Skratka ocena, pohvala in/ali graja toletnega dela in vodilo za naprej.

Obisk bloga beležimo z Google Analytics, ker ima dovolj dobro izdelano in zanesljivo metodologijo, omogoča pa tudi natančne primerjave s preteklimi obdobji. Bloggerjeve številke so sicer mnogo večje in zato mnogo lepše , vendar je statistika nezanesljiva in pogosto ne omogoča primerjav, zato je ne uporabljamo. Po zbranih podatkih je bil obisk večji od povprečja preteklih let, letos je obiskalo blog več kot 6.670 uporabnikov in si skupaj ogledalo posamezne strani skoraj 29.000-krat, povprečen obisk pa obsega pregled nekaj več kot treh strani (objav) oz. traja okrog dve minuti. Dobra četrtina obiskovalcev se vrača, več kot 800 pa je takih, ki so obiskali blog več kot desetkrat (skoraj 400 bralcev se je vrnilo več kot 50-krat). Večji del jih seveda prihaja iz Slovenije (83 %), sledijo pa Velika Britanija, ZDA, Rusija, Hrvaška, Nemčija, Srbija, Avstrija, Italija itd. Med mesti pričakovano vodita Ljubljana in Maribor, vendar je St. Petersburg že na 9. mestu, kar ne preseneča, saj je zanimanje iz Rusije močno poskočilo po referatu in predstavitvi bibliotekarskega besedilnega korpusa na njihovi terminološki konferenci in objavi člankov v Rusiji in v Ukrajini.

Letošnje objavljanje je bilo (z izjemo poletnih mesecev) dokaj pogosto in redno, na svetlo je prišlo 43 objav izpod peresa blogovega urednika z dokaj pisanim naborom vsebin in ena objava gostujoče piske. Zanimanje za posamezne objave je bilo seveda zelo različno, v nadaljevanju pa poglejmo, kateri članki so zabeležili v tem letu največji obisk (neglede na leto njihove objave, ki je navedeno pred naslovom). Zvesti bralci boste med njimi morebiti našli kakšnega zanimivega, ki ste ga spregledali, novincem pa naj služijo kot pregled in predstavitev, kaj se na teh straneh dogaja.

	Leto objave	Naslov objave	Št. obiskov leta 2016
	2010	Koliko je en kilobajt, megabajt, gigabajt? Ta članek je tudi sicer nedvomen šampion, saj beleži od objave leta 2010 že 7.354 obiskov!	1.302
	2016	Smeško, čustvenček, emoji	707
	2013	Narekovaji, navednice	532
	2012	Koliko je besed?	512
	2014	Strokovni nazivi v knjižničarstvu	473
	2011	Simpozij, kongres, posvetovanje	410
	2012	Lažni prijatelji	409
	2016	Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1)	409
	2013	Kako se imenujejo nekateri znaki?	365
	2013	Oklepaj, uklepaj in zaklepaj	326
	2016	O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem	280
	2016	Ghostwriter	273
	2016	Plažnice so za na plažo	259
	2012	Zakaj ne družabno omrežje?	238
	2013	(Dokler so še) Knjižne vezave	238
	2016	Slikopis	227
	2016	Tekstanje in ali ne bi šlo kako drugače…	226
	2012	Tipanka	196
	2016	Prenovljen Islovar 3.0.	189
	2012	Metapodatki	184

Letos je blog Bibliotekarska terminologija ponovno sodeloval na spletnem tekmovanju blogerjev in tviteratov v blogosferi "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in bil v pisanojezični mednarodni konkurenci med tisoč prijavljenimi uvrščen na 47. mesto, med strokovnimi jezikovnimi blogi pa celo na 12. mesto, zato ima pravico nositi oznako Top 25 Language Professional Blogs 2016. Del ocene ste v glasovanju poleg mnenja strokovne žirije prispevali tudi vi, drage bralke in bralci, ki ste za blog glasovali. Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, tudi takih vas ni malo, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

Bibliotekarska terminologija se je
uvrstila na odlično 12. mesto.

6 let bibliotekarskega terminološkega bloga

Pred šestimi leti, to je spomladi 2010, so začele izhajati prve objave na sveže vzpostavljenem blogu Bibliotekarska terminologija (Terminološkemu blogu na pot, 22.3.2010), enem redkih bibliotekarskih blogov pri nas in najbrž edinem, ki se posveča terminologiji neke izbrane stroke v slovenščini. V teh šestih letih je dokaj uspešno premagoval otroške hibe, bolezni in težave odraščanja, predvsem tiste glede kolikor toliko rednega objavljanja in zagotavljanja zanimivih in dovolj kakovostnih prispevkov, doživljal pa je tudi neprijetnosti kibernetskega nadlegovanja, ki je trajalo celih šest mesecev iz leta 2012 in v naslednje. Seveda pa je prijetno presenetilo število obiskov občasnih in kasneje celo mnogih rednih bralcev, zato se prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste blogu z branjem, pripombami in vprašanji vdihnili življenje in potrdili koristnost njegovega obstoja, nekateri pa tudi s pohvalami ovrednotili posamezne objave. To seveda ne pomeni, da niso dobrodošle tudi prav vse konstruktivne kritike. Več kot sedemindvajset tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in kakih tri tisoč zvestih obiskovalcev se redno ali vsaj občasno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so teme ustrezno izbrane, objave pa dovolj zanimive, strokovno utemeljene in morebiti kdaj komu tudi koristne, kar kaže poleg nekaterih osebnih izjav tudi bežen pregled iskalnih izrazov, ki so bralce pripeljali na ta blog. Če je torej tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob zasnovi bloga - da bi v objavah evidentiral terminološke probleme in jih skušal vsaj do neke mere razreševati, predvsem pa, da bi se ob njih med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije, ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo. Pri tem seveda nismo zanemarili dejstva, da se v sodobnem svetu bibliotekarska stroka in terminologija prepletata z mnogimi drugimi, kar pogosto odražajo tudi objave na blogu.

O čem smo pisali?

Bibliotekarski terminološki blog se je rodil iz skromne ambicije po občasnem objavljanju enega ali dveh priložnostnih prispevkov mesečno, kar pa je bilo kmalu preseženo. V šestih letih je bilo objavljeno 175 prispevkov in sedaj je v nekaterih boljših "sezonah" tedensko objavljanje že skoraj pravilo, če le ne zmanjkuje prehudo časa. Samo leta 2015 je nekoliko pošla sapa in objavljanje je za nekaj časa preveč zastalo. Prispevki so razglabljali predvsem o nekaterih posameznih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih ali njihovih tematskih skupinah (86 objav), najpogosteje o novotvorbah ali takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov ali smo jih kar v celoti prevzeli in posvojili iz angleščine, ustreznikih v tujih jezikih ter seveda vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj. Kot ljubitelj slovarjev sem pisal seveda tudi o njih in nekajkrat podrobneje o našem Bibliotekarskem terminološkem slovarju in Angleško-slovenskem slovarju bibliotekarske terminologije. Več objav se je razgovorilo o pojavnosti nekaterih izbranih terminov v bibliotekarskih strokovnih besedilih pa tudi o bolj splošnih zanimivostih s področja jezikovne rabe, katerih analizo in prikaz je omogočil Korpus bibliotekarstva, ki je postal tudi sestavni del bloga in je javno dostopen. Vse objave so pregledno navedene v kumulativnem predmetnem kazalu, grupirane po vsebinskih področjih in letu objave, dodan pa je tudi Googlov iskalnik po blogu.

Iz stikov z nekaterimi drugimi terminološkimi skupinami in blogerji v tujini se je razvilo tudi aktivno sodelovanje, avtorju so se v tem času pridružile tudi štiri gostujoče avtorice, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja. V kratkem z veseljem pričakujem tudi sestavek prijateljice iz tujine, ki se ukvarja s knjigami in poučevanjem jezikov v multikulturnem okolju. V tujini pa je na blogu ameriške poklicne terminologinje gostoval tudi naš članek Denglisch, Franglais, Spanglish, Swenglist and the like (BiK Terminology - Solving the terminology puzzle, one posting at a time).

"Top hit" lestvica - Deset v šestih letih najpogosteje obiskanih objav

Zanimiv je vpogled v seznam najbolj branih oz. obiskanih objav – na vrhu so vsebine, ki so bile zanimive tudi drugim bralcem, ne samo bibliotekarjem, npr. o iskanju, poizvedovanju in metaiskalnikih, digitalnih merskih enotah in enotah, ki jih srečujemo pri svojem delu bibliotekarji, elektronskih knjigah, ločilih in posebnih znakih, različnih označevalnikih, odprtem dostopu, slovarjih nasploh in tudi Bibliotekarskem terminološkem slovarju, besedilnem korpusu in pogostosti besed v bibliotekarskih besedilih, družbenih omrežjih, računalništvu v oblaku itn. Sestavka o iskanju in poizvedovanju in digitalnih merskih enotah za količino podatkov sta daleč najbolj brana, obiskalo ju je 4.594 oz. 4.411 bralcev. Nekatere zamisli in rešitve so se porodile ob sodelovanju s kolegi iz drugih strok, npr. v slovaropisni skupini za Islovar s področja informatike, pa tudi med razpravo v nekaterih skupinah na družbenih omrežjih.
Najbolj obiskana je bila seveda glavna stran z objavami, vendar je bilo tudi 3.445 obiskov podstrani s slovarji in 2.507 obiskov Korpusa bibliotekarstva, ki je bil vzpostavljen in javno dostopen od poletja 2011.

Kljub dokajšnjemu zanimanju za objavljene teme in tudi njihovemu všečkanju, kadar so bile objave najavljene na Facebooku, so ostale reakcije bralcev zadržane, skupaj je prišlo v tem času samo 223 komentarjev (vendar vključno z mojimi odgovori na nekatere od njih). Pasivno spremljanje objav brez komentiranja in vključevanja v razprave je na žalost ena osnovnih značilnosti strokovnega komuniciranja na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru nasploh in ni samo žulj Bibliotekarske terminologije.

Prikaz tedenskega obiska od začetkov 2010 do februarja letos, skupaj 38.757 obiskov.
Značilna so sezonska nihanja, tudi bibliotekarji se poleti polenimo in najbolj aktiviramo spomladi in jeseni.

Dva zanimiva, lahko bi rekel res navdušujoča primera prikaza zadnjih desetih obiskovalcev. Na desni je bilo deset obiskovalcev v petih urah, na levi pa v celem dnevu, vendar obakrat polovica tujcev, za mnoge bi rekli, da iz eksotičnih krajev.

 
Kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo?

Podatki o obisku in obiskovalcih v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja, razlikovanja in natančnosti (npr. glede na državo, obiskovalčevo spletno vedénje, osveževanje strani ipd.) in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga že od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi še precej bolj pohvalili.

Obiski februarja 2016

V šestih letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 27.353 obiskovalcev iz 129 držav, ki so obiskali blog 38.825 krat in opravili skupaj 131.665 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 113 jezikovnih variantah (namenoma uporabljam izraz jezikovne variante, kakor koli pač to analitika evidentira, saj je že na oko jasno, da je evidenca jezikov zelo vprašljiva in nenatančna). Po več kot deset obiskovalcev je bilo iz 65 držav, iz 19 držav pa več kot sto obiskovalcev. Evidentirani so bili dostopi iz 1.646 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (21.030), nato pa Maribora (3.875), Celja (1.434), Kopra (765) in Kranja (711), kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem tudi London, New York, Bruselj, Moskva, Dunaj, Varšava, St. Petrsburg, Berlin, Rim, Mountain View v Kaliforniji in Pariz. ZDA so s 970 obiski na drugem mestu pred Srbijo, Hrvaško, Nemčijo in Veliko Britanijo. Nenavadno dosti zanimanja je bilo torej tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini.

Ker sta spol in starost znana le za okrog 1 % obiskovalcev (to so obiskovalci, ki so bili vpisani v svoj Google račun in je iskalnik "vedel", kdo so), ta podatek ni relevanten in ga zato ne prikazujemo.

Spletno vedénje obiskovalcev

V povprečju so obiskovalci pregledali ob vsakem obisku po 3,39 strani in ostali na blogu nekaj manj kot dve minuti, 10 % obiskov je presegalo tri minute, 5,5 % obiskov pa je bilo celo daljših od 10 minut. Presenetljivo nizka je stopnja t.i. odboja (odboj ali odskok? gl. sestavek Bounce, bounce rate), to je deleža obiskovalcev, ki so obiskali samo prvo stran bloga in z nje takoj odšli, ne da bi sledili še kateri koli od povezav - takih skoraj da ni (samo nekaj več kot 3,5 %). Zanimiv je tudi pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med našimi obiskovalci je 70% takih, ki so doslej prišli samo enkrat in se nikoli niso vrnili, ker je bil njihov obisk rezultat iskanja z Googlom in so pričakovali kaj drugega, ali pa jim vsebina ni bila zanimiva oz. so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave. Takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več je 6.449 obiskovalcev (16,6 %), skupaj pa je kar 3.206 (8,2 %) takih obiskovalcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat, med njimi pa je 870 zares zvestih bralcev, ki so prišli že več kot dvestokrat. Nekateri se usmerjajo na spletno stran bloga neposredno (4%) ali z iskanjem (56 %, npr. Google), sicer pa je bilo okrog 40 % obiskov posledica napotitev z drugih strani, največ z Bibliobloga (3.932), sledi Facebook s 1.906 napotitvami, DruBiMa 570, ZBDS 315, Domblog 167, LiLoLe 151, Twitter 93 itd.

Naši obiskovalci uporabljajo različne naprave, največ še vedno namizne računalnike (97%), tablice 2,6% in pametne telefone 0,7 %; z mobilnimi napravami je bilo skupaj 1,239 obiskov. Tudi porazdelitev brskalnikov, s katerimi prihajajo na blog, je pestra - največ jih uporablja brskalnik Chrome 40 %, Firefox 29 %, IE 24 %, Safari 3,4 %, Opera 1,5 % in Androidove brskalnike 0,5 %.

Obiskovalci prihajajo z vseh kontinentov in iz skoraj vseh držav (129) z izjemo nekaterih afriških. 85 % obiskovalcev je seveda Slovencev, največ z območja Ljubljane.	Med obiskovalci bloga so zastopane prav vse države v ZDA, največ obiskov pa je bilo iz Kalifornije (129).

Odmevnost in jezik objavljanja

Priznanje relativne odmevnosti in strokovnosti objavljanja v slovenskem prostoru je tudi dejstvo, da je bil blog Bibliotekarska terminologija leta 2014 kot spletni kontinuirani vir uvrščen v vzajemno bibliografsko-kataložno bazo COBIB in mu je bila dodeljena tudi Mednarodna standardna številka serijske publikacije (ISSN 2350-515X).
V letih 2013 in 2014 je naš blog sodeloval na natečaju blogosfere "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in se v močni mednarodni konkurenci več kot tisoč jezikovnih blogov obakrat uvrstil med 100 nominirancev za najboljše kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih "velikih" svetovnih jezikov, kar je še ena potrditev več, da bi objavljanje v angleškem jeziku pritegnilo razmeroma široko in številno publiko. Že takoj ob začetkih pisanja in prvih pogostejših obiskih bralcev iz tujine je bilo treba zastaviti uredniško politiko tudi glede jezika pisanja, saj je jasno, da objavljanje v slovenskem jeziku močno zoži nabor bralcev kljub izkazanemu interesu v tujini. Ker pa je predmet pisanja slovenski jezik oz. terminologija v slovenskem bibliotekarstvu in je namenjen predvsem in najprej slovenskim knjižničarjem, odločitev ni bila težka. Objave bodo v slovenskem jeziku, izjema bodo besedila gostujočih avtorjev ali izjemoma naša besedila, namenjena izrecno tujim kolegom. Jezik zagotovo ostaja eden ključnih problemov prepoznavnosti in vplivnosti na prenekaterem področju. Vsaka svoboda in vsak ponos nekaj stane, to ceno moramo včasih (raje: pogosto) požreti in plačati, če ju hočemo ohraniti. Res je torej, da se mora človek danes pogosto zavestno odločiti za pisanje v slovenščini in tako tudi zavestno odreči delu odmevnosti svojega početja, s tem pa seveda tudi komuniciranju z velikim številom somišljenikov, ki komunicirajo na spletu pretežno ali samo v angleškem jeziku. Obisk bloga Bibliotekarska terminologija in interakcija s kolegi bi bila zagotovo mnogo večja, če bi ga pisali v angleščini! Povsem enako smo pred leti ugotavljali tudi za Biblioblog.

Blogu Bibliotekarska terminologija želimo uspešno nadaljevanje zastavljene poti, vas, zveste ali naključne bralce pa vabimo k branju, razmišljanjem in komentiranju! Tudi ustvarjalnemu klepetu. Bodite kritični in pokažite na nepravilnosti, težave in nedorečenosti, če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev!

Tri leta terminološkega bloga

S spomladanskim enakonočjem se je sklenilo že tretje leto obstoja bloga Bibliotekarska terminologija, enega redkih bibliotekarskih blogov pri nas in najbrž edinega, ki se posveča terminologiji neke izbrane stroke. V tem času je dokaj uspešno premagoval otroške hibe in bolezni, doživljal pa je tudi neprijetnosti kibernetskega nadlegovanja – od lanskega poletja je stalna tarča napadov nekaterih ameriških in britanskih strežnikov, ki ga bombandirajo s t.i. zlonamernimi komentarji, samo v zadnjih dveh mesecih jih je bilo 1.616! Česa vse ljudje ne počno za svojo reklamo, dvomljivi biznis in mogoče "slavo"! Bilo pa je seveda predvsem dosti obiskov občasnih in celo rednih bralcev, zato se prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste blogu z branjem, pripombami in vprašanji vdihnili življenje in potrdili koristnost njegovega obstoja. Več kot deset tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in kakih tri tisoč obiskovalcev se redno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so objave dovolj zanimive, strokovno utemeljene in morebiti kdaj komu tudi koristne, kar kaže tudi bežen pregled iskalnih izrazov, ki so bralce pripeljali na ta blog (tabela na koncu). Če je tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob začetku - da bi se med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije, ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo. Pri tem seveda nismo spregledali, da se v sodobnem svetu bibliotekarska dejavnost in terminologija prepletata z mnogimi drugimi, kar pogosto odražajo tudi objave na blogu.

Terminološki blog se je rodil iz skromne ambicije po občasnem objavljanju enega ali največ dveh prispevkov mesečno, ki pa je bila kmalu presežena. V treh letih je bilo 137 objav in sedaj je tedensko objavljanje že skoraj pravilo, če le ne zmanjkuje prehudo časa. Prispevki so razglabljali predvsem o nekaterih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih, najpogosteje takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov ali smo jih kar v celoti prevzeli in posvojili iz angleščine, ustreznikih v tujih jezikih ter seveda vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj. Kot ljubitelj slovarjev sem pisal seveda tudi o njih in nekajkrat podrobneje o našem Bibliotekarskem terminološkem slovarju. Več objav se je razgovorilo o pojavnosti nekaterih izbranih terminov v strokovnih besedilih pa tudi o bolj splošnih zanimivostih s področja jezikovne rabe, katerih analizo in prikaz je omogočil Korpus bibliotekarstva, ki je postal tudi sestavni del bloga in je javno dostopen. Objave so navedene v kumulativnem predmetnem kazalu. Avtorju so se v tem času pridružile tudi štiri gostje, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja. V kratkem z veseljem pričakujem sestavek tuje kolegice, ki se je pred kratkim lepo naučila slovenščine.

Zanimiv je vpogled v seznam najbolj branih objav – na vrhu so vsebine, ki so bile zanimive tudi drugim, ne samo bibliotekarjem, npr. o digitalnih merskih enotah, elektronskih knjigah, odprtem dostopu, slovarjih nasploh in tudi Bibliotekarskem terminološkem slovarju, poimenovanjih srečanj in kongresov, besedilnem korpusu in pogostosti besed, družbenih omrežjih, računalništvu v oblaku itn. Sestavka o merskih enotah za bibliotekarje sta daleč najbolj brana, obiskalo ju je več kot dva tisoč bralcev. Na objave je prišlo 172 komentarjev.

Kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo? Podatki o obisku in obiskovalcih v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi še precej bolj pohvalili.

V treh letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 10.812 posameznikov iz 92 držav, ki so obiskali blog 18.702 krat in opravili skupaj 74.433 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 69 jezikih. Po več kot deset obiskovalcev je bilo iz 34 držav. Evidentirani so bili dostopi iz 539 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (12.000), nato pa Maribora, Celja, Kopra in Kranja, kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem pa Pelotas (brazilski Slovenci?), Dunaj, Moskva, Varšava, Bruselj, London, Kiev, Mountain View v Kaliforniji in Pariz. ZDA so s 129 obiski na četrtem mestu za Srbijo in Hrvaško. Nenavadno dosti zanimanja je bilo torej tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini.

V povprečju so obiskovalci pregledali po 4 strani in ostali na blogu nekaj več kot dve minuti in pol, 14% obiskov je presegalo tri minute, 8% obiskov pa je bilo celo daljših od 10 minut. Presenetljivo nizka je stopnja t.i. odboja (gl. sestavek Bounce, bounce rate), to je deleža obiskovalcev, ki so obiskali samo prvo stran bloga in z nje takoj odšli, ne da bi sledili še kateri koli od povezav - takih skoraj da ni (samo nekaj manj kot 2%). Zanimiv je tudi pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med našimi obiskovalci je 57% takih, ki so doslej prišli samo enkrat in se nikoli niso vrnili, ker je bil njihov obisk rezultat iskanja z Googlom ali pa jim vsebina ni bila zanimiva oz. so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave. 5.100 obiskovalcev (27%) je takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več. Skupaj je kar 2.807 (15%) takih obiskovalcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat, med njimi pa je 812 zares zvestih bralcev, ki so prišli že več kot dvestokrat. Nekateri se usmerjajo na spletno stran bloga neposredno (9%) ali z iskanjem (45%, npr. Google 7.958 iskanj), sicer pa je bilo 46% obiskov posledica napotitev, največ z Bibliobloga (3.167), sledi Facebook s 1.329 napotitvami, DruBiMa 290, ZBDS 198, Domblog 167, LiLoLe 106, Twitter 98 itd.

Naši obiskovalci prihajajo skoraj z vseh koncev sveta. Največ jih uporablja brskalnike IE, Firefox
in Chrome (skoraj izenačeno z 31% in neznatno prednostjo IE), 188 dostopov je bilo z mobilnih
naprav, od tega dobra polovica z Applovih.

Kaj so iskali obiskovalci, ki jih je na blog pripeljal Google? Med 3.775 zabeleženimi iskalnimi izrazi (toliko je različnih oblik, saj se nekateri ponavljajo) sem izbrskal le nekaj zanimivosti. Očitno je, da je bilo marsikatero od teh vprašanj na blogu že obravnavano in so zapisi torej (upam!) bralcu koristili. Tudi tu so različna vprašanja o digitalnih merskih enotah po pogostosti daleč v ospredju. Analiza vprašanj pa bo najbrž dala tudi kakšno sugestijo za kasnejše pisanje.

	8 gigabajtov koliko je megabajtov	Karl May v slovenščini
	abeceda hieroglifov	kdo so uporabniki knjižnic
	analfabet	koliko stane licenca COBISS
	ante meridiem	pomen besede ad usum delphini
	arhivistika slovar	primerjava ZBDS in IFLA
	bajt, gigabajt	razlika med knjižničarjem in bibliotekarjem
	barvna terminologija	razlika med notebook in ultrabook
	bibliotekarska terminologija	redke besede
	bibliotekarski izrazi v hrvaščini in angleščini	rimske številke
	binarni številski sistem	slovarji
	bukvarnica	slovensko turški žepni slovar
	časnik, ki izhaja štirikrat letno	socitiranje
	digital natives prevod	terminologija
	ducat merska enota	tuji izrazi v javnosti
	izvor besede knjiga	pa tudi
	kaj so bukve	англицизми
	kamela ali velblod, terminologija	старе букве

Upam, da bo blog Bibliotekarska terminologija doživel še kakšno obletnico in uspešno nadaljeval zastavljeno pot, vas pa vabim k branju, razmišljanju in komentiranju! Bodite kritični in ustvarjalni, pokažite na nepravilnosti in če se le da, predlagajte boljšo rešitev, predvsem teh nam pogosto manjka.

Drugi rojstni dan

Danes minevata dve leti, kar je začel objavljati blog Bibliotekarska terminologija, ki je dopolnil še vedno redke vrste slovenskih blogov s področja bibliotekarstva. Takrat se je rodil tudi prvi slovenski blog, posvečen terminologiji neke stroke. Prav lepo se zahvaljujem vsem, ki ste mu z branjem, komentarji in vprašanji vdihnili življenje. Več kot pet tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in dva tisoč obiskovalcev se redno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so objave dovolj zanimive in morebiti kdaj komu tudi koristne. Če je tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob začetku - da bi se med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije,ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo.

Zamisel o terminološkem blogu izhaja iz skromne ambicije po rednem objavljanju enega ali dveh prispevkov mesečno, ki pa je bila kmalu presežena, v dveh letih je bilo 93 objav in prav kmalu je postalo redno tedensko objavljanje že skoraj pravilo. Prispevki so razglabljali o slovarjih in nekajkrat podrobneje o Bibliotekarskem terminološkem slovarju, o nekaterih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih, predvsem takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov, o pojavnosti nekaterih terminov v strokovnih besedilih in ustreznikih v tujih jezikih, vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj in bolj splošnih zanimivostih s področja jezikovne rabe, katerih analizo in prikaz je omogočil Korpus bibliotekarstva, ki je postal tudi sestavni del bloga. Objave so navedene v kumulativnem predmetnem kazalu. Avtorju so se pridružile tudi štiri gostje, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja.

Kaj je pritegnilo največ zanimanja? Sestavka o merskih enotah za količino podatkov v računalništvu sta s 1.138 in 644 ogledi nedvomno najbolj brana, sledi prispevek o odprtem in prostem dostopu, na četrtem mestu je predstavitev vsebine in nabora terminov Bibliotekarskega terminološkega slovarja, prispevek ameriške kolegice pa je po obiskanosti na osmem mestu. Velik obisk sta zabeležili tudi strani s slovarji (4.249) in Korpusom bibliotekarstva (1.586), ki je bil vzpostavljen šele avgusta lani. V povprečju so obiskovalci pregledali po 4,3 strani in ostali na blogu 3 minute in 8 sekund. Vseh komentarjev, vključno z odgovori, je bilo v tem času 172.

Najpogosteje obiskane in brane objave.

Po dveh letih uspešnega "izhajanja" je čas, da pogledamo, kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo. Nova vsebina na spletu ni ostala neopažena in že v prvem letu je bil zabeležen nadvse zadovoljiv obisk, ki se je še povečeval. Nenavadno dosti zanimanja je bilo tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini. Podatki o obisku v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi mnogo bolj pohvalili.

V dveh letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 5.649 posameznikov iz 78 držav, ki so obiskali blog 10.787 krat in opravili skupaj 46.578 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 50 jezikih. Evidentirani so bili dostopi iz 310 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (7.368), nato pa Maribora (1.003), Celja, Kranja in Kopra, kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem pa še Mountain View v Kaliforniji, Moskva, Varšava, Bruselj in Toronto. ZDA so s 180 obiski na drugem mestu pred Srbijo in Hrvaško.

Zanimiv je pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med obiskovalci je 52% takih, ki se nikoli niso vrnili, ker jim vsebina ni bila zanimiva ali so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave, 32% pa je takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več. Skupaj je kar 1.911 takih obiskovalcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat, med njimi pa je 713 zares zvestih bralcev, ki so prišli že več kot dvestokrat. Nekateri se usmerjajo na spletno stran bloga neposredno, sicer pa je bilo največ napotitev z Googla (4.920), sledi Biblioblog z 2.814 napotitvami, Facebook 757, Domblog 158, Drubima 92, Twitter 91, LiLoLe 86, BIKterminology (ZDA) 51 itd.

Naši obiskovalci prihajajo skoraj z vseh koncev sveta.

Blogu Bibliotekarska terminologija želimo uspešno nadaljevanje zastavljene poti, vas pa vabimo k branju, razmišljanjem in komentiranju! Bodite kritični in ustvarjalni, pokažite na nepravilnosti in če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev! Če se bomo potrudili, bomo lahko skupaj upihnili še kakšno svečko.

Prvi rojstni dan

Vir: Blogwerk

Te dni mineva leto dni, kar je zagledal luč sveta blog Bibliotekarska terminologija in dopolnil redke vrste slovenskih blogov s področja bibliotekarstva. Tako se je rodil tudi prvi slovenski blog, posvečen terminologiji neke stroke. Prva objava je sledila kmalu po izidu Bibliotekarskega terminološkega slovarja in tako uresničila želje avtorja, da bi se med slovenskimi bibliotekarji razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije,ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, saj jih ni malo. Blog izhaja iz skromne ambicije po rednem objavljanju enega ali dveh prispevkov mesečno, ki pa je bila kmalu presežena, v letu dni je bilo 48 objav in od jeseni je postalo redno tedensko objavljanje že skoraj pravilo. Prispevki so razglabljali o slovarjih in nekajkrat podrobneje o Bibliotekarskem terminološkem slovarju, o tiskanih in elektronskih slovarjih, o nekaterih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih, predvsem takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov, o problematiki razumevanja terminologije za uporabnike, o pojavnosti nekaterih terminov v strokovnih besedilih in ustreznikih v tujih jezikih, o poimenovanjih za bibliotekarje pomembnih merskih enot, vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj. Objave so navedene v kumulativnem predmetnem kazalu. Avtorju so se pridružile tudi štiri gostje, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja. S prispevkom v angleščini smo na povabilo iz tujine tudi mi gostovali na ameriškem terminološkem blogu, kjer je bil prispevek med bolj odmevnimi, prišlo pa je tudi že vabilo za članek v znanstvenem časopisu instituta za ukrainski jezik v Kievu. Po enem letu uspešnega "izhajanja" je čas, da pogledamo, kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo.

Kdo bere Bibliotekarsko terminologijo?

Nova vsebina na spletu ni ostala neopažena in v tem letu je bil zabeležen nadvse zadovoljiv obisk. Nenavadno dosti zanimanja je bilo tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini. Podatki o obisku v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi mnogo bolj pohvalili. V letu dni je števec Google Analytics zabeležil dostop 2,337 posameznikov iz 52 držav, ki so obiskali blog 4.810 krat in opravili skupaj 22.947 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 29 jezikih. Evidentirani so bili dostopi iz 192 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (3,394), nato pa Maribora, Celja, Kranja in Kopra, sledi Beograd in od drugih tujih mest je Mountain View v Kaliforniji že na desetem mestu, potem kmalu sledijo še Moskva, Varšava, Bruselj in Sarajevo.

Sestavek o odprtem dostopu je s 723 ogledi 274 različnih bralcev nedvomno najbolj bran, sledita mu prispevka o merskih enotah za bibliotekarje, na četrtem mestu je predstavitev Bibliotekarskega terminološkega slovarja, prispevek ameriške kolegice pa je po obiskanosti peti. V povprečju so obiskovalci pregledali po 4,8 strani in ostali na blogu 4 minute in 2 sekundi.

Obiskovalci prihajajo skoraj z vseh koncev sveta

Zanimiv je pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med obiskovalci je 48% takih, ki se nikoli niso vrnili, ker jim vsebina ni bila zanimiva ali so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave, več kot 34% pa je takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več. Skupaj je 788 takih bralcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat. V nadaljevanju je preglednica za Biblioblog, ki kaže za isto obdobje skoraj povsem enako strukturo bralcev in njihovega vračanja na blog ob približno štirikrat večjem skupnem številu obiskov.

34,4% bralcev se je vrnilo na blog več kot desetkrat, med njimi je takih 788, ki so prišli več kot petdesetkrat.

Primerjava z obiskovalci Bibliobloga v istem obdobju kaže ob sicer štirikrat večjem obisku v odstotkih skoraj identično
strukturo zvestobe bralcev, ki se vračajo.

Skladno s pričakovanji uporablja skoraj polovica obiskovalcev brskalnik IE, približno tretjina Firefox, vsak šesti Chrome, sledi pa še neznaten delež devetih drugih brskalnikov za osebne računalnike, evidentiranih pa je bilo tudi 25 dostopov s 6 vrstami mobilnih naprav. Skupaj 12 različnih operacijskih sistemov, vključno z mobilnimi napravami, predvsem prepričljivo seveda vodijo različne verzije Windows s 96,8%.

 

Blogu Bibliotekarska terminologija želimo uspešno nadaljevanje zastavljene poti, vas pa vabimo k branju, razmišljanjem in komentiranju! Če se bomo potrudili, bomo lahko skupaj prižgali tudi dve svečki.