Prvi slovenski računalniški slovar(ček)

Prva jugoslovanska računalniška kaseta je izšla pri Radiu študent spomladi leta 1984. Med desetimi programčki, namenjenimi za delo s hišnim računalnikom ZX Spectrum 48K, je bil tudi Dispel, prvi slovenski računalniški slovarček. (levo) Jeseni 1984 je izšel Angleško-slovenski slovarček tudi na samostojni kaseti pri ZOTKS. Tudi risba ptice je nastala z urejevalnikom INES, ki je učinkovito obvladal besedila, grafiko in podatkovne zbirke. (desno)

Prvi slovenski slovarji Če ne štejemo krajših seznamov slovenskih besed Trubarja, Krelja, Dalmatina, Bohoriča in še nekaterih avtorjev, je "prvi pravi slovar, ki vsebuje (tudi) slovenščino, Dictionarium quatuor linguarum *1 (Slovar štirih jezikov) Hieronima Megiserja iz leta 1592. Prvi slovar s slovenščino kot izhodiščnim jezikom je slovensko-nemško-latinski rokopisni slovar Krajnsko besedische iz 2. polovice 17. stoletja, ki je deloma prirejen po Megiserjevem mnogojezičnem slovarju iz leta 1603. Prvi natisnjeni slovar s slovenščino kot izhodiščnim jezikom je Tu malu besedishe treh jesikov Marka Pohlina iz leta 1781. Prvi enojezični razlagalni slovar slovenščine je Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja iz leta 1936". (Jezikovna Slovenija). Štiristo let kasneje so v digitalni svet kot gobe po dežju vznikali elektronski slovarji, tudi slovenski – majhni in veliki, enojezični in prevajalni, splošni in terminološki, najprej na kasetah in disketah, potem na cederomih, danes praviloma skoraj vsi dostopni na spletu. Prav bogata bera jih je npr. v slovarskih zbirkah Fran in Termania, mnogi pa so kot samohodci razpršeni po spletu in jih je treba pač iskati. Elektronska verzija Slovarja slovenskega knjižnega jezika je prvič izšla leta 1997 na enajstih 3,5-palčnih disketah, kasneje na cederomu, danes je v uporabi več spletnih verzij, nastaja pa tudi nova izdaja. Pri slovarjih, isto velja tudi za leksikone in enciklopedije, je prišlo s prehodom na elektronski medij tudi do povsem novega koncepta organizacije gradiva in njegove uporabe, torej za revolucionaren kvalitativni preskok. Na elektronskem mediju so to podatkovne zbirke z vsemi značilnostmi in lastnostmi besedilnih podatkovnih zbirk vključno s posebnim programom za njihovo urejanje, upravljanje in uporabo. To je treba upoštevati že pri zasnovi in gradnji slovarja, za učinkovito uporabo pa mora kaj o tem vedeti tudi uporabnik, saj je lahko uporaba nekaterih elektronskih slovarjev že zelo zapletena reč. Velik poudarek je na namenski programski opremi, ki omogoča poizvedovanje in s tem povezane raznovrstne možnosti priklica in tudi prikaza podatkov. Prav organizacija slovarja kot podatkovne zbirke in slovarski program za poizvedovanje sta pogoj in kriterij, ki neki slovar uvršča med elektronske slovarje (računalniški slovar je sopomenka). Primeri digitaliziranih (skeniranih) slovarjev ali izvorno digitalnih oblik slovarjev v datotekah formata .doc/.docx, .xls/xlsx, .pdf in še kaj niso računalniški slovarji, pač pa samo slovarji v elektronski obliki (glej objavo Elektronski slovar in slovar v elektronski obliki). Kateri pa je prvi slovenski računalniški slovar, tak, ki je bil objavljen kot elektronska publikacija in dostopen uporabnikom? In kdaj je nastal? Kristusova leta prvega slovenskega računalniškega slovarja Kristusova leta navadno uporabljamo za ljudi, tiste, ki so dopolnili 33 let in kdo ve, kaj jih potem čaka . . . Letos je stopil v Kristusova leta tudi prvi slovenski računalniški slovar. To je publikacija, ki jo je leta 1984 dobila slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica kot obvezni izvod, je na kompaktni magnetni (zvočni) kaseti za uporabo na Sinclairjevem ZX Spectrumu in ga knjižnica uporabniku prav gotovo več ne more dati v uporabo. Tudi sam bi ga kot avtor z velikimi težavami obudlil v življenje, če tiste škatlice pod mizo v garaži sploh še delujejo. Naredila sva ga s kolegom Primožem Jakopinom, on vso programsko podporo najprej za njegovo izdelavo in seveda potem predvsem uporabo, jaz slovarski del, takrat skromnih tisoč besed v angleškem in slovenskem jeziku, ampak čisto dovolj, da je do skrajnosti izkoristil zmogljivosti za tiste čase genialnega hišnega računalnika (home computer) Sinclairjevega ZX Spectruma 48K (da, prav ste prebrali, imel je 48 KB pomnilnika! Za program in za podatke!). Leta 1984 je v založbi ZOTKS in Radia študent izšla prva slovenska računalniška kaseta, deklarirana tudi kot prva jugoslovanska računalniška kaseta (taka, kot se je uporabljala tudi za zvočni kasetofon, Spectrum pa jo je uporabljal za zunanji pomnilnik) z desetimi programčki (Kontrabant – najbolj znan in najbolj odmeven, Loght Show, ZX Spectrum Tracer, Music Meni, Podmornica, Synti, Dispel, Risar, Sound Manager in LLIST). Med njimi se je, precej drugačen od drugih, ugnezdil tudi najin slovar z imenom Dispel (Dictionary and Spelling, ker ga je spremljal tudi programček za učenje besed). Še isto leto je izšel tudi Angleško-slovenski slovarček kot samostojna kaseta, h kateri je napisal ambientalno glasbeno spremljavo Boris Kramberger, eden od takratnih Pankrtov. Takrat še ni bilo miške, ikon, grafičnega uporabniškega vmesnika z izbirnimi meniji, bila je zgolj in samo ukazna vrstica. Če se komu ljubi, je različica slovarja z emulatorjem za osebni računalnik dostopna na spletu (v "arheološkem arhivu" računalniških programov), deluje pa kar spodobno. Slovarček so spremljala enostavna zaslonska navodila za uporabo: Slovarček je nastal spomladi leta 1984. Ivan Kanič ga je izbral, prenesel v računalniško obliko in uredil (z INES-om); Primož Jakopin je napisal (in še piše) ustrezno programsko opremo. Pri postavitvi slovarja in tudi pri njegovem sortiranju (gradiva je 85K) je šlo brez velikih računalnikov - delo so opravile Mavrice. In kako slovarček uporabljamo: ko ga naložimo v pomnilnik (LOAD »DISPEL« /ENTER), se znajdemo pred:       1. iskanje pojma       2. brskanje po slovarju       3. preverjanje znanja       4. spreminjanje določil       5. črno/belo       6. konec Izberemo lahko le osnovno iskanje (1) ali pa eno izmed pomožnih izbir (4 do 6); iskanje po slovarju (2) in preverjanje znanja (3) bodo dostopni kasneje. Če se odločimo za navadno iskanje, se znajdemo pred praznim zaslonom s kazalcem v levem zgornjem kotu. Kazalec ne utripa. Vnesemo besedo, katere prevod bi radi, in pritisnemo še ENTER, če z ukazom 4 nismo določili drugače, bomo poizvedovali po slovenskih prevodih angleških besed. Kadar iščemo v drugo smer, dobimo sičnike in šumnike s pritiskom na tipko SYMBOL SHIFT in eno izmed qwe (za CSZ) ali asd (za ČŠŽ). Če je iskani pojem v slovarju, dobimo ustrezne pomene v drugem jeziku, sicer pa sporočilo: »te besede ne poznam«. Kadar poizvedujemo za slovenskimi pomeni angleških besed, program ne pozna slovenskih pojmov; če nas zanima, kaj pomenijo naše besede v angleščini, pa ne angleških. Besede moramo napisati pravilno in brez presledkov spredaj ali zadaj. Iskanje končamo z vrstico, v kateri pritisnemo samo na tipko ENTER. S spreminjanjem določil (4) izberemo drug jezik - določilo spremenimo s tipko ENTER, nedotaknjenega pa pustimo s pritiskom na presledek (SPACE). Ukaz 5 spremeni ton ozadja in črk na zaslonu v komplementarno vrednost. Za oči je ugodneje, če uporabljamo svetle črke na temnem ozadju. Važno je tudi, da je prostor v katerem delamo, zračen in dobro osvetljen - predvsem površine za ekranom morajo biti svetle. Z ukazom 6 se od programa poslovimo. Če si premislimo in bi radi nazaj si pomagamo z RUN. Program, ki je v treh delih: BASIC, del v strojnem jeziku in slovar sam, se nalaga s kasetofona približno štiri minute. Če imate na razpolago mikrotračno enoto (čas nalaganja se skrajša na deset sekund), je potrebno spremeniti vrstici 900 in 906 ter program shraniti z: SAVE »m«; 1;»DISPEL« LINE 900: SAVE »m«; 1; »DISmc« CODE 63501, 2035: SAVE »m«; 1; »An-Slo« CODE 30001, 30230 Dopolnitev programa (2,3) je v teku, konec jeseni bo morda že na voljo tudi obsežnejša verzija slovarja (3000 angleških in 6000 slovenskih besed na računalniku Sinclair QL.

Mavrica, kot smo ljubeče poimenovali ZX Spectrum, je bila iz druge generacije teh hišnih računalnikov (home computer) z nenatančnimi gumijastimi tipkami (poimenovanimi tudi radirke), ki je uporabljala za zaslon navaden televizor, kot zunanji pomnilnik pa klasično zvočno kaseto in kasetofon. Delovni pomnilnik 48 KB so znali dobri programerji odlično izkoristiti! Neverjetno se zdi, da ima lahko danes "navaden" telefon tudi 100.000-krat zmogljivejši pomnilnik! Nalaganje slovarčka s kompaktne kasete je trajalo (če se ni vmes kaj zataknilo, kar ni bilo redko) okrog štiri minute. Tukaj si lahko ogledate nalaganje programa na Mavrico (zvok in slika, vključite zvočnike!). Slovarček je bil zasnovan kot prevajalni angleško-slovenski slovar, ki je omogočal tudi iskanje v nasprotni smeri. Ob 1.100 slovenskih besedah, izbranih kot neke vrste temeljni besedni zaklad (pri tako majhnem številu besed izbor seveda ni lahek in vedno daje dovolj možnosti za kritiko in očitke), je okrog 2.100 angleških ustreznic. Glede na omejitve, ki sta je postavljala računalnik in zelo omejen pomnilnik, smo dosegli maksimalno velikost slovarja. Gradivo je bilo tako obsežno, da je bilo treba ob pripravi slovarja besede alfabetirati v več delih in delne rezultate potem združevati! Urejevalnik besedil in podatkovnih zbirk INES, ki smo ga uporabili za sestavljanje, obdelave in uporabo slovarčka, se je živahno razvijal tudi na naslednjih generacijah računalnikov in operacijskih sistemov. Z Mavrice je pod različnimi imeni presedlal na Atarija in kasneje na tradicionalni PC, tudi na spletu še vedno deluje. Poganja nekatere priznane jezikovne vire kot so Nova beseda, SSKJ in nekateri drugi slovarji. S tem orodjem sta nastala tudi oba bibliotekarska terminološka slovarja, ki sta kasneje prišla na Termanio.

Slovar se upravlja, kot vse takratne programe, z ukazno vrstico, meni je kot seznam zgolj uporabniku v pomoč. Miške, ikon, gumbov in druge tovrstne navlake takrat še nismo poznali. Slovar ponuja iskanje, kar je seveda primarna funkcija slovarja, brskanje po slovarju, preverjanje in ocenjevanje poznavanja besed, spreminjanje nastavitev programa in seveda zaključek dela. Zaslon je lahko temen s svetlimi črkami ali svetel s črnim besedilom. Iskanje je mogoče v obe smeri (ang-slo in slo-ang), čeprav je slovar smiselno urejen kot angleško-slovenski. Besede so besednovrstno označene, česar uporabnik na zaslonu sicer ne vidi, lahko pa nastavi iskanje in brskanje samo po izbrani(h) besedni(h) vrsti/vrstah.

Primeri izpisa rezultatov iskanja v angleškem in slovenskem jeziku. Glede na zelo omejen izbor besed je seveda odgovor "te besede ne poznam" dokaj pogost. Iskanje po tem nerodnem "praslovarju" lahko čisto zares preizkusite s pomočjo emulatorja.

Obvezni izvod publikacije (kasete) je bil seveda oddan tudi v Narodno in univerzitetno knjižnico v trajno hrambo za zanamce. Gotovo je varno shranjena, dvomim pa, da imajo ustrezno opremo za njeno uporabo. Matjaž, ki skrbi za elektronsko plat NUK-a, je bil sicer zelo uspešen z nekaterimi poizkusi emulacije.

Če vas zanima, kako je ta nerodna zadeva delovala pred 33 leti, se lahko z emulatorjem odpravite v te skoraj predzgodovinske čase uporabe računalnika. Ne bodite nestrpni, emulator rabi nekaj časa . . .

---

¹Hieronymus Megiser: Dictionarium quatuor linguarum, videlicet, Germanica, Latina, Illyrica, (qua vulgo Sclavonica appellatur) et Italica, sive Hetrusca. Auctore, Hieronymo Megisero. [In fine:] Appendix. Exempla aliquot declinationum et conjugationum. Impressum Gracii Styria [Graz], a Iohanne Fabro; Cum S. Cas. Majestatis Privilegio Octennali. Anno M D XCII. [1592].

Dan slovarjev

© National Day

Besedi slovar in dan v 26 jezikih.

Med različnimi svetovnimi ali mednarodnimi dnevi zdravja in bolezni, Sonca in Zemlje, vode in zraka, tolerance in sodelovanja, ljubezni in proti sovraštvu, rastlin in živali, telesa in duše, gibanj proti in gibanj za ter še mnogočesa, se je znašel tudi dan slovarjev, ki ga obeležujemo danes, ko ima rojstni dan znameniti ameriški slovaropisec Noah Webster (rojen 16. oktobra 1758, umrl 28. maja 1843). Živel je v za Novi svet pomembnih in prelomnih revolucionarnih časih in goreče je verjel v razvoj porajajoče se kulturne neodvisnosti Združenih držav, pomemben gradnik te pa je bil zanj predvsem tudi jasno opredeljen in razločevalen ameriški jezik z lastnim besednjakom, izgovarjavo in stilom. Po vsem zvetu je znan njegov veličastni opus z naslovom American Dictionary of the English Language, zaradi katerega se je naučil 26 jezikov, med njimi tudi anglosaščino in sanskrt, da bi lahko podrobno in kompetentno proučil ter opisal izvor jezika svoje domovine. Slovar, s katerim je postavil nova izhodišča in standarde leksikografije, je izšel v dveh knjigah leta 1828, obsegal je okrog 70.000 leksikografskih enot, od tega okrog 12 tisoč takih, ki se v drugih slovarjih še nikoli niso pojavile. Tako je po obsegu in tudi normativnosti močno prekosil mojstrovino Britanca Samuela Johnsona (1755). Čeprav je živelo po podatkih popisa (1830) v Združenih državah samo okrog 13 milijonov prebivalcev, je Webster smelo napovedoval, da bo ameriško angleščino govorilo več ljudi, kot bo govorcev vseh drugih dialektov angleškega jezika skupaj. Ni se zmotil. S tem slovarjem je Webster izoblikoval to, kar danes razumemo kot ameriški pravopis. Kot reformator pravopisa je trdil, da so pravopisna pravila angleškega jezika dosti preveč zapletena, zato je v slovarju uvedel nova pravila, npr. pisanje color za colour, wagon za waggon, center namesto centre. Želel je, da bi postale Združene države v kulturi prav tako samostojne, kot so bile politično.

Noah Webster 1758 – 1843 Leksikograf, jezikoslovec, novinar, politik, pisatelj © Wikipedia

V predgovoru je Noah Webster leta 1828 zapisal: It is not only important, but, in a degree necessary, that the people of this country, should have an American Dictionary of the English language; for, although the body of the language is the same as in England, and it is desirable to perpetuate that sameness, yet some differences must exist. Language is an expression of ideas; and if the people of one country cannot preserve an identity of ideas, they cannot retain an identity of language.

An American Dictionary of the English Language. New York, 1828 © Wikiwand

Plagiatorstvo (2)

© PaperRater

Plagiatorstvo je goljufija, hotena ali povzročena iz površnosti in pogosto tudi neznanja, ki obsega tako krajo intelektualnega dela nekoga drugega kot tudi kasnejše prikrivanje tega dejstva. Prisvajanje celotnega dela še nekako sprejemamo in razumemo kot plagiatorstvo (npr. t.i. literarna kraja), pri kopiranju in uporabi delov, odlomkov, idej pa se pogosto spozabljamo in spregledamo resnost dejanja (Wikipedia ima med navodili za avtorje prav posebno poglavje, namenjeno t. i. copy & paste "metodologiji"). Plagiatorstvo namreč predstavljajo vse oblike prisvajanja in nespoštovanja tujega avtorskega dela, zlasti pa predstavljanje tujega dela kot lastno. Sem sodi tudi kopiranje oziroma prepisovanje tolikšne količine besedila ali idej iz drugega vira, da predstavljajo večji del novega dela, ne glede na to, ali je vir korektno naveden ali ne. (Kaj več o plagiatorstvu in njegovem preprečevanju glej Kanič, I: Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje, Knjižničarske novice 9/10, letnik 26 (2016), str. 7-11; prosto dostopno brez gesla tudi v formatu HTML).

Pred kratkim smo v objavi Plagiatorstvo na blogu že spregovorili o rabi slovenskih terminov plagiat, plagiator, plagiatorka, plagiatorstvo, plagiarizem, plagirati, plagiirati, plagiatorski, samoplagiat, samoplagiatorstvo, plagiatstvo, plagiatirati, plagiranje, plagiran, plagirajoč in protiplagiatorski ter prikazali ustreznike za termina plagiat in plagiator v 31 drugih jezikih. Tokrat poglejmo izraze, ki se uporabljajo v zvezi s plagiatorstvom v sobesedilu.

Prominentni profesor jezikoslovja na Univerzi v Birminghamu Wolfgang Teubert je strnil svoj pogled na pomen in vlogo sodobnih računalniških jezikovnih tehnologij v kratko trditev: "Dandanes je korpus osnovni vir skoraj vsakomur, ki se ukvarja z jezikoslovjem. Nobena introspekcija si ne more lastiti verodostojnosti brez preverjanja v avtentičnem jezikoslovnem gradivu. Korpusna analiza je postala ključni element skoraj vseh jezikoslovnih študij." (Teubert, W. (2005). My version of corpus linguistics. International Journal of Corpus Linguistics, 10 (1), 1–13.). V jezikoslovju je besedilni korpus velika in strukturirana zbirka avtentičnih besedil, navadno grajena, hranjena in obdelana računalniško, nastala po vnaprej določenih merilih in z določenim ciljem ter opremljena z orodji, ki omogočajo večplastno iskanje jezikovnih podatkov. Korpuse se uporablja za statistične analize pisanega in/ali govorjenega jezika, za preverjanje pojavitev besed in besednih zvez ali pa za potrditev lingvističnih pravil v določenem jeziku. So tudi nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi splošnih in tudi terminoloških slovarjev, zato jih že nekaj let gradimo in uporabljamo za proučevanje bibliotekarske terminologije. Tokrat bomo uporabili korpusno orodje za vizualizacijo sopojavljanja besed in terminov v besedilih.

Vizualizacija, to je slikovna predstavitev, z oblakom besed najbolj nazorno prikaže, s katerimi besedami se termin najpogosteje srečuje v sobesedilu splošnega in/ali strokovnega jezika. Za vizualizacijo jezikovnega okolja, v katerem se pojavlja termin plagiat, smo uporabili dva zelo obsežna referenčna korpusa, slovenskega in angleškega. Specializiranega korpusa bibliotekarstva ni bilo mogoče uporabiti, ker je pojavnost terminov plagiat in plagiatorstvo premajhna (bibliotekarji o tem pač ne pišemo). V obeh jezikih se ob plagiatu pojavljajo besede ponaredek, prepisovanje, ponarejanje, koruptivnost, goljufija, oškodovanje, varanje, okoriščanje, oškodovanje ipd. Zelo podobno sliko dajejo tudi referenčni korpusi drugih jezikov, na primer nemški, francoski in hrvaški.

Oblak besed, ki se pojavljajo v sobesedilu z besedo plagiat v korpusu Slovenian Web 2015 (830 milijonov besed).

Oblak besed, ki se pojavljajo v sobesedilu z besedo plagiarism v korpusu English Web 2013 (19,6 milijarde besed).

Po članku Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje povzemamo tudi kratek glosarček terminov, ki spremljajo plagiatorstvo:

	avtorska pravica (ang. copyright) – pravica avtorja, da premoženjsko izkorišča svoje delo, da je priznavan in navajan kot avtor (materialna avtorska pravica, moralna avtorska pravica, male avtorske pravice, velike avtorske pravice)
	avtorsko delo (ang. copyright work) – duhovna stvaritev s področja umetnosti, znanosti in drugih področij duhovne ustvarjalnosti neglede na vrsto, način in obliko izražanja
	avtorstvo (ang. authorship) – dejstvo, da je oseba izvirni avtor dela
	bibliografski citat (tudi: citat, bibliografska navedba, bibliografska referenca, referenca) (ang. bibliographic citation, reference) – navedba bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji v drugem dokumentu, publikaciji zaradi identifikacije citiranega dela, publikacije
	citat (tudi: navedek) (ang. citation, quote) – besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno
	citiranje (tudi: navajanje) (ang. citing, quoting, referencing) – 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, praviloma z navedbo vira; 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature
	intelektualna lastnina (ang. intellectual property) – intelektualna stvaritev, ki se jo lahko zaščiti z avtorskimi pravicami
	javna domena (ang. public domain) – delo v javni domeni lahko uporabi vsakdo, ne da bi moral zaprositi za to pravico ali plačati kakršno koli odškodnino. V elektronskem okolju pogosto dela z licenco CC. Tudi dela v javni domeni je treba ustrezno citirati.
	kršitev avtorskih pravic (ang. copyright infringement) – prilaščanje oz. neupravičeno izkoriščanje materialnih ali moralnih avtorskih pravic nekoga drugega
	namerno plagiatorstvo (ang. intentional plagiarism) – uporaba celotnega dokumenta ali njegovih delov in njegovo predstavljanje kot lastno delo. Sem sodi tudi kraja obsežnejših zamisli
	navajanje (tudi: citiranje) (ang. citing, quoting, referencing ) – 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, praviloma z navedbo vira; 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature
	navedek (tudi: citat) (ang. citation, quote) – besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno
	nenamerno plagiatorstvo (ang. unintentional plagiarism) – površno, nepravilno ali pomanjkljivo citiranje, ki lahko povzroči pri bralcu napačno sklepanje o pravem avtorju ali onemogoči njegovo prepoznavanje
	parafraziranje (ang. paraphrasing) – preoblikovanje krajšega besedila ali njegovega dela z drugačnimi besedami, stavčnimi konstrukcijami, pogosto zaradi pojasnjevanja oz. lažjega razumevanja
	plagiator (ang. plagiarist, plagiary) – kdor prevzame, si prisvoji tuje delo in ga objavi, prikaže kot svoje lastno
	plagiatorstvo (ang. plagiarism) – vsi načini prisvajanja katere koli oblike tujega avtorskega dela in nespoštovanja moralnih pravic avtorja oz. predstavljanje njegovega dela kot svoje lastno
	poštena raba (ang. fair use) – nadaljnja uporaba avtorskega dela tako, da so spoštovane vse pravice avtorja
	povzemanje (ang. summarizing) – skrajšana predstavitev izvirnega dela besedila, navadno z drugimi besedami in poenostavljeno
	priznavanje avtorstva (ang. authorship recognition) – ustrezno, pravilno in prepoznavno navajanje avtorja in njegovega dela tako, da je povsem jasno, kdo ima zanj zasluge
	soavtorstvo (ang. co-autorship) – avtorstvo dveh ali več avtorjev istega, v sodelovanju pripravljenega dela
	spletno plagiatorstvo (ang. Internet plagiarism) – kopiranje in nalaganje celotnih člankov in drugih dokumentov ali njihovih delov (slike, videoposnetki, grafikoni, tabele in podobno) s spleta ter njihovo nadaljnje objavljanje brez ustrezne navedbe avtorja
	splošno znano dejstvo (ang. common knowledge) – dejstvo, ki ga pozna širši krog ljudi in ga navadno obravnava že večje število strokovnih, znanstvenih del, oz. zanj lahko trdimo, da je splošno znano (npr. Evro je bil uveden v Sloveniji kot uradna valuta 1. januarja 2007)

Bloger, blogar in blogerat

© Blogging Place

Ni dolgo tega, kar je dosegel polnoletnost izraz weblog (menda je bil prvič uporabljen decembra 1997), predhodnik današnje v vseh jezikih prisotne besede blog. Prvi poskusi slovenjenja so rodili poimenovanje spletni dnevnik, kar pa se je izkazalo kot neustrezno predvsem zaradi vse pogostejših blogov z novicami, mnenji ali krajšimi članki s tematiko, ki je lahko tudi strokovna ali znanstvena. Taki seveda bolj spominjajo na tradicionalne podlistke in kolumne ali časopisne članke (po bibliotekarskih kriterijih sodi blog med kontinuirane vire) kot pa dnevnik. Ustreznejšega izraza očitno nismo našli niti nismo skovali novega, zato se je tudi v slovenščini "prijela" beseda blog in iz nje tudi vrsta izpeljank, ki tvorijo celo družino. O tem sem pred leti že pisal v objavi Blog, spletnik, spletnikar in spletična?, nekaj podobnega pa je bilo tukaj objavljenega tudi že o terminologiji, povezani s tvitanjem (Tvitminologija in nato še Tvitam, tvitava, tvitamo…).

Takratni "stari " SSKJ besede blog še ne pozna, zato pa obravnava novi SSKJ² pet z njim povezanih gesel:

blôg in blóg -a m spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja, spletni dnevnik: objaviti na blogu / avtor, pisec bloga; pisanje bloga; vsebina bloga
blôganje in blóganje -a s glagolnik od blogati: ideja o knjigi se je porodila med bloganjem
blôgati -am in blógati -am nedov. pisati blog, spletni dnevnik: blogati je začel pred dobrim letom
blôger in blóger -ja m kdor piše blog: dobro obiskani spletni portal blogerjem utrjuje popularnost med bralci; slaven, znan bloger; zapisi blogerjev; novinar in bloger / politični bloger
blôgerka in blógerka -e ž ženska, ki piše blog: slavna, znana blogerka; strastna, talentirana blogerka; zapisi blogerke; novinarka in blogerka / dobro brana blogerka / modna blogerka ki piše blog o modi

Tudi besedilni korpus Gigafida jih je evidentiral v velikem številu (blog 20.366, bloger 2.435 in blogerka 457, blogar 278 in blogarka 11). Majhno negotovost v rabi lahko zasledimo pri variantnih oblikah bloger/blogar, saj se v govoru in v pisnih besedilih pojavljata obe obliki. Prav o tem so na vprašanje bralca pisali tudi v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (2013):
" . . . Beseda bloger je torej motivirana v angleščini in v slovenščino prevzeta le z najnujnejšimi podomačitvami v izgovoru, zapisu in pregibanju; beseda blogar pa je slovenska tvorjenka iz glagola blogati ali samostalnika blog. Sistemsko upravičena rešitev je torej blogar. V SNB so se za blogerja odločili na osnovi prevladujoče rabe."
"Načela aktualnega slovenskega pravopisa iz l. 2001 govorijo seveda v prid podomačenim oblikam. Ker pa je beseda bloger močno prevladujoča v rabi, tega ob odločanju ne smemo prezreti. Za enkrat bi bilo najbolj ustrezno dopustiti obe obliki. Predlagam, da se odločite v skladu s predstavljenimi utemeljitvami: če vam zveni beseda bloger angleško, potem uporabljajte blogar." (dr. Marko Snoj in dr. Helena Dobrovoljc: Ali se pravilno piše "bloger" ali "blogar"?. )
Sam pogosteje uporabljam bloger, kaj pa vi?

Ocena starostne strukture blogerjev leta 2010 Inside blogger demographics: Data by gender, age, etc.

V teh dveh desetletjih se je bloganje močno razmahnilo in se v raznovrstnih oblikah in vsebinah razširilo med različnimi sloji uporabnikov spleta. Po nekaterih podatkih je njihovo število iz približno 30.000 leta 1998 naraslo na vsaj 3 milijone v začetku leta 2004. Mlajše, sprva za bloganje zelo navdušene generacije, so prevzele nove oblike družbenega mreženja (npr. Twitter, Instagram, Tumblr ipd.), se preselile tja in blogosfero zapustile. Od tod vse pogostejša trditev, da postaja bloganje domena srednje in starejše generacije.

• Po nekaterih podatkih je povprečna starost obiskovalce (bralcev) blogov danes okrog 41 let (Blog readership demographics – investigating the world's top blogs. 2013),
• oz. celo 55 % bralcev je starejših od 35 let (Blog demographics 2015 Edition: If life were a game, you would be champions)
• med pisci blogov je 70 % v starostni skupini med 20 in 50 let oz. 27 % starejših od 35 let (Inside blogger demographics: Data by gender, age, etc. 2010).

Nekateri pregledi kažejo še mnogo bolj izrazit pomik starosti navzgor, vendar je treba biti pozoren in pri tem upoštevati vrste oz. področja blogov, ki jih analize obravnavajo (npr. strokovni, znanstveni in poslovni blogi, kjer je delež mlajših od 24 let razumljivo le nekaj odstotkov (npr. 2013 State of Wine Blogging Report, v ZDA leta2013). Nasprotno pa nekatere druge analize združujejo podatke o klasičnih blogih in mikroblogih kot so npr. Twitter,Tumblr, Facebook ipd. (Does Blogging Have Anything to Do With Age?) ter s tem seveda zajamejo mnogo večji delež mlajše populacije piscev in bralcev. Podatki vsekakor niso zanesljivi in jih je treba interpretirati v kontekstu in upoštevaje metodologijo zajemanja, za orientacijo pa kar dobro služijo.

Pisec bloga v (nekaterih) jezikih EU © IATE

Strokovni in znanstveni blogi so bili od začetka deležni bolj skepse in kritik kot odobravanja, ker so pač del družbenega mreženja, ki je najprej sodilo izključno v domeno zabave (od tod tudi začetni poskusi slovenjenja social network kot družabno omrežje, nad katerim pa je kasneje prevladala oblika družbeno omrežje), kmalu pa se je izkazalo, da je lahko blog zelo koristno in učinkovito komunikacijsko orodje prav tako v stroki, znanosti in tudi v poslovnem svetu. Čeprav je število uporabnikov blogov glede na spletne razsežnosti relativno majhno (po nekaterih podatkih (2009) si je samo 17% internetnih uporabnikov vsaj enkrat ogledalo blog), lahko njihov vpliv preseže količino bralcev. Na znanstvene bloge, njihovo pomembnost in razširjenost je že pred časom opozarjal tudi naš kolega, starosta slovenskih blogeratov in tviteratov, prof. dr. Franc V. Nekrep (npr. Kaj je znanstveno bloganje? in Znanstveni blogi širijo krila), nekaj pogledov na znanstveno bloganje pa je npr. v objavah

• An antidote to futility: Why academics (and students) should take blogging / social media seriously
• Should you enter the academic blogosphere? A discussion on whether scholars should take the time to write a blog about their work
• Seven reasons why blogging can make you a better academic writer

V tej skupini blogov je seveda populacija piscev in tudi bralcev nekoliko starejša in bolj izkušena. Za pisca bloga se je že kmalu uveljavilo poimenovanje blogger v angleškem jeziku in bloger-ka ali blogar-ka pri nas. Izvirno ali podomačeno različico je sprejela večina jezikov. Kasneje se mu je pridružil še drug, "odličnejši" naziv, to je blogerat oz. pogosteje blogerati, kar pa ni samo množinska oblika, temveč tudi poimenovanje cele skupnost blogeratov. Podobno se je zgodilo tudi s tvitanjem, kjer poznamo poleg osnovnega poimenovanja tviteraš (tega ima že tudi SSKJ²) tudi termin tviterat(i), to pa so "elitni" pisci sporočil (tvitov), ki privabljajo veliko število bralcev, spremljevalcev.
Blogerat je torej pripadnik neformalne skupnosti, ki jo imenujemo blogerati in jo opredeljujejo kot inteligenco blogosfere, najvplivnejše in najprodornejše blogerje, ki pišejo kakovostne objave in imajo največ bralcev, največjo odmevnost in veliko število spletnih povezav. Termin ima lahko tudi ironičen ali celo sarkastičen prizvok spletne aristokracije v blogosferi.

Pa ženska oblika? Po zgledih literat-ka, demokrat-ka je blogeratka primerna oblika temina, daljši variantni obliki blogeratinja pa bi se zaradi dolžine in nerodnosti izraza raje izognil (čeprav npr. uporabljamo dvojnici aristokratka/aristokratinja).

V poplavi bolj ali manj (ne)popolnih seznamov besed in tudi že kar solidnih spletnih glosarjev s področja bloganja je mogoče najti marsikaj zanimivega in koristnega, predlagam brskanje po treh, iz prvega sem tudi črpal razlago za blogerate:

• Blog terms: Glossary
  
• Glossary of blogging (Wikipedia)
  
• The A to Z Blogging Glossary

Kot marsikaj na spletu in družbenih omrežjih imajo tudi nekateri blogerski termini humorno ozadje, nekaj takih sem nabral za sladokusce:

Blargon - Blogging slang. What this glossary contains. (blog + jargon)
Blogerati - 1. The collective blogging intelligentsia, commonly understood as being the most influential
      and highly trafficked bloggers online by page rank and the effect of link traffic. 2. The most intellectually
      hefty subsection of this group.
Blogoholic - A blogger addicted to blogging, to such a large extent that it detracts from other areas of the
      blogger's life.
Blogorhhea - Excessive and overly verbose posting on a blog, often unedited in a stream of consciousness
      style. (blog + logorrhea)
Blogstipation - 1. The condition of being unable to thinking of anything post anything on a blog (blog +
      constipation) 2. The state of being unable to post to a blog because the hosting service is unavailable.
Linguablog - A blog that focuses on linguistics, translation, languages, or other language-related subjects.
      (V to skupino sodi blog Bibliotekarska terminologija)
Shocklog - A blog that intentionally provokes discussion by posting content aimed at shocking readers.
Splog - A blog composed of spam, or, more widely, any blog whose creator doesn't add any written value
      of his or her own. Synonyms include spam blog and blam, though the latter is used infrequently. (spam + blog)
Troll - A contributor to an online discussion whose purpose in posting is primarily is to generate intense
      debate, often with intentionally inflammatory rhetoric. Troll literally "troll," a form of fishing, for reaction
      from contributors to the forum with the intention of stimulating a flamewar.

Kdor želi še malo zabave, lahko najde nekaj slovenskega humorno obarvanega izrazja o tvitanju v teh zapisih:

• Čas-opis
  
• The L files

© CoxAndForkum

Gostujoče pero: Spoštuj moj jezik, če ga že jaz sam ne spoštujem…

Nemško kolegico, bibliotekarko in samostojno založnico Elisabeth Simon, smo na straneh bloga Bibliotekarska terminologija že nekajkrat brali (njeni prispevki v angleščini Knjižnica ali arhiv?, Issues on library terminology from the perspective of a German librarian in Appreciation of terminology and misunderstanding - Internationality of Terminology), pa tudi sicer slovenskim knjižničarjem ni neznana, z njo smo se že večkrat srečali. Bila je že predavateljica na naših mednarodnih seminarjih in referantka na posvetovanjih ZBDS, njena privatna založba je pred leti brezplačno omogočila izid humorne knjižice Knjižničar – Monodrama v slovenščini, gotovo pa se je spomnijo tudi slovenski bibliotekarji (sedaj ne več prav mladi), ki jim je desetletja omogočala študijske obiske in potovanja v Nemčiji, ni jih bilo malo. Po upokojitvi, ko je zapustila sedaj že nekdanji Deutsches Bibliotheksinstitut, je ustanovila lastno založbo Simon Verlag für Bibliothekswissen, ki je specializirana za bibliotekarstvo in informacijsko dejavnost, glasbo, zgodovino in nekatera druga področja kulture. Več o avtorici današnjega prispevka, ki ga je napisala v nemščini in smo ga zato prevedli, lahko preberete v predstavitvi ob njenem prvem prispevku Gostujoče pero – Elisabeth Simon

---

Pretežka je glava za nemške besede
ali
Bidermajer z angleškim naglasom

Vsiljujemo beguncem nemški jezik, medtem ko ga sami nenehno angliziramo? Kako se znajdemo z lastnim jezikom v odnosu do drugih? O tem razmišlja Elisabeth Simon po obisku Festivala o vprašanjih sodobnosti v Berlinu.

Ko je pred skoraj štiridesetimi leti mlada nemška učiteljica od ravnateljice zahtevala razred s turškimi otroki, ker ni več prenesla nereda, ki so ji ga med poukom povzročali bolj nadarjeni otroci priseljenih delavcev (tudi mi smo jim rekli gastarbajterji, op. JK), je doživela ob gledanju televizijskih poročil popoln poraz. Prav od Zelenih je doživela zaušnico, češ da je hotela na tak način z nemščino turškim otrokom spodrezati kulturne korenine. To negovanje kulturne dediščine je šlo menda tako daleč, da so celo grah uvažali iz Turčije, kot nam je pripovedovala takratna direktorica Turške knjižnice v Berlinu – knjižnico so medtem že zdavnaj zaprli, kar je za bralno napredno državo kot je Turčija zelo presenetljivo.

Ti - govoriti – nemško? Da, seveda. In če se želite naučiti tudi vi, me lahko mirno kdaj pokličete.

Medtem smo korenito spremenili svoja stališča in se kjer je le mogoče začeli zgledovati po vzorih in izkušnjah drugih držav. Avstralija, ki je bila v šestdesetih letih cilj mnogih nemških priseljencev, je zahtevala od prišlekov izpit iz znanja angleščine. Tudi Združene države so postavile znanje jezika kot pogoj za sprejem in izdajo ustreznega vizuma, kot to drastično opisuje v svoji življenjski zgodbi Joseph Kazickas (Wege der Hoffnung. Simon Verlag für Bibliothekswissen, 2014).

Danes beguncem iz številnih dežel ne le da jezikovne tečaje ponujajo, ampak jih celo vzpodbujajo k učenju jezika države gostiteljice, vendar ne vedno uspešno, kot je pred kratkim v večernih poročilih ARD dal vedeti volonter. Sledil mu je sirski begunec in se potožil, da je njegova glava po ločitvi od družine prepolna vsega hudega, da bi sprejela še vse te nemške besede. In on ni edini, ki se je znašel v taki situaciji. Mnogi begunci poudarjajo, da hočejo delati, vendar si pri tem predstavljajo dobro plačano fizično delo, za katero ni potrebno poznavanje jezika. Tako se tudi na strani beguncev že kažejo obrisi jutrišnjih konfliktov.

Odkar so našo znanstveno skupnost preplavile vsebine, metode in z njimi tudi merila ameriškega znanstvenega in raziskovalnega okolja, smo začeli tudi pri nas s študijskimi programi in predavanji v angleškem jeziku. Kot država, katere znanstvena pomembnost se je močno zmanjšala, smo se nadejali, da si bomo tako priborili boljše mesto v mednarodnem znanstvenem komuniciranju. Ob tem, da je v nemškojezičnem znanstvenem okolju vse več disciplin, kjer poteka poučevanje, raziskovanje in objavljanje v angleškem jeziku, ostajajo nasprotne pozicije in mnenja skoraj povsem tiho. Nekateri so vsaj poizkusili, kot npr. Dorothea Hofmann in Rubus Bussano Riccardi ("Die Kraft des Wortes. Plädoyer für den Gebrauch der Muttersprache" v: Forschung und Lehre, 12 /2015), ki pišeta, da ne more nič nadomestiti neposrednega dostopa do virov v maternem jeziku. In vendar je dobila TU München (Technische Universität München) leta 2015 razvpito negativno "priznanje" Sprachpanscher des Jahres (negativno priznanje, ki ga od leta 1997 podeljuje Združenje za nemški jezik tistim, ki so najbolj "zaslužni" za velike spodrsljaje pri obravnavanju nemškega jezika. TU München naj bi načrtovala odpravo nemškega jezika in vpeljavo angleščine na skoraj vseh smereh magistrskega študija. Op. JK ). Nadomeščanje maternega jezika z angleškim bi na koncu vodilo v odtujevanje mišljenja in veliko zmanjševanje vloge univerz kot prostora za svobodno izražanje.
(Prav o tem poteka že nekaj časa burna debata tudi pri nas, gl. npr. Borovnik, S.: O slovenščini kot jeziku znanosti. Delo, 31.3.2016. Op. JK)

Še več izkušenj glede ravnanja z maternim jezikom sem pridobila na prireditvi MaerzMusik letošnjega Berlinskega festivala. Prireditev so pomenovali Festival o vprašanjih sodobnosti, prav gotovo zaradi "novega formata", in vabili občinstvo k thinking together. Še dobro, da je po angleško, saj bi se sicer lahko vprašali, kako bo to delovalo, in seveda tudi, ali ne gre bolj za feeling together.

Teze za social acceleration, ki jih je nanizal eden od govornikov, so bile prejkone trivialne in ozko enosmerne, ampak to si morebiti lahko opazil šele kasneje, saj so bile izpeljane v angleščini. Govornik, še vedno zaprisežen zagovornik social change, je prešel v razlagi na accelaration of time, ne da bi o tem kaj več povedal. Samo to: Potem, ko je človeštvo prestalo povečevanje hitrosti, ki sta jo povzročila kolo in železnica, mu dela sedaj preglavice negativna rast sedanjosti in mu celo grozi, da bo lose the connection ali celo nevarnost, da izgubi obstoj. Pri tem pomagajo samo places of resilience kot sta Bog in Narava. Nasploh so centres of resilience za vsakega posameznika zelo pomembni, saj lahko sicer izgubi outreach ali celo, bognedaj, zboli. Umik kot panaceja, zdravilo za vse? Kaj pa, če bi bila to domovina, prijatelji, družina ali celo umetnost, kot je predlagal eden od poslušalcev? O tem predavatelj ni niti muksnil, samo voice of nature kot izhod za ultimate reality. Ja, zakaj se ne bi vrnili v bidermajer, pa čeprav bi morali Ludwiga Uhlanda in Clemensa von Brentana naglašati po angleško?

Ne, nisva v kloštru! Med zasluženim odmorom se hladiva na vrtu knjižnice.
Herder-Instutut, Marburg, 2008

Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1)

© www.andrew.cmu.edu

Ob objavi Prolog, epilog, predgovor, zagovor in še vse vmes . . . , kjer sem napovedal razpravo o "poljudnih in/ali strokovnih besedilih, ki spremljajo drugo besedilo", me je kolega, starosta slovenskih tviteratov in blogerjev ( LiLoLe in še nekateri drugi), v komentarju prijazno opozoril, da sodijo v to skupino "spremljevalnih besedil" tudi izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija in še kaj s področja strokovnega in znanstvenega objavljanja. Tokrat bom zato skušal zapolniti to vrzel.

Področje je terminološko na videz skromno in enostavno, vendar temu v resnici ni tako. Osnovnima terminoma izvleček in povzetek se pridružuje še dolga vrsta sestavljenih podpomenk (npr. avtorski izvleček, kumulativni izvleček ipd.) ter njihovih sopomenk in seveda še številnih sopomenk s tujko abstrakt. Problem zase pa je njihovo definiranje in medsebojno razlikovanje (zlat primer je genialna razlaga v srednješolcem namenjenih navodilih za pisanje seminarskih nalog: "Povzetek je informativni izvleček naloge, ki …"). Zaradi obsežnosti gradiva bo prispevek objavljen v treh delih, tokrat najprej nekaj o evidentiranih angleških terminih in njihovi zastopanosti v slovarjih, naslednjič o slovenskih ustreznikih in njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in v strokovnih bibliotekarskih besedilih, nato pa še kaj več o njihovih značilnostih, pomenu in razlikovanju med njimi.

V spletnem Angleško-slovenskem slovarju bibliotekarske terminologije (2002), ki je dostopen tudi na slovarskem portalu Termania, je najpogosteje zastopan abstract, ki se v angleških besedilih zares tudi najpogosteje pojavlja. Ob tem velja opozoriti na praktično značilnost angleškega jezika, da lahko enaka oblika besede nastopa v vlogi različnih besednih vrst, v našem primeru kot samostalnik, glagol in pridevnik, kar je razvidno tudi iz primerov v slovarju. Ta navaja poleg glagola še 13 vrst abstraktov, nekateri med njimi so tudi sopomenke, česar pa ta slovar ne označuje (npr. automatic abstract, machine abstract). Pomensko se razlikujejo predvsem glede na način prikazovanja vsebine (analytical abstract, descriptive abstract), način nastanka (author abstract, machine abstract) ali zgradbo (structural abstract). V petih primerih je beseda rabljena pridevniško in dopolnjuje nek drug termin (npr. abstract card, abstract journal). V to skupino pomensko sodita tudi synopsis in abstracting synopsis, prvi je v angleščini zelo pogost in ga kot tujko poznamo tudi pri nas (pred leti je bil zlasti popularen med dokumentalisti), drugi pa je tudi v angleških besedilih dokaj redko.

abstract v, sestaviti izvleček (v), sestaviti abstrakt (v)

abstract n, izvleček (m), abstrakt (m)

abstract bulletin n, bilten izvlečkov (m), referatni bilten (m)

abstract card n, analitična kartica (f), dokumentacijska kartica (f)

abstract card index n, kartoteka analitičnih kartic (f), kartoteka dokumentacijskih kartic (f)

abstract journal n, referatni časopis (m)

abstract section n, referatni oddelek (m)

analytical abstract n, analitični izvleček (m), analitični abstrakt (m)

author's abstractn 1. avtorski izvleček (m), avtorski abstrakt (m) 2. sinopsis (m)

author abstract n, avtorski izvleček (m), avtorski abstrakt (m)

auto-abstract n, računalniški izvleček (m), računalniški abstrakt (m)

automatic abstract n, računalniški izvleček (m), računalniški abstrakt (m)

comprehensive abstract n, informativni izvleček (m), informativni abstrakt (m)

descriptive abstract n, opisni izvleček (m), deskriptivni izvleček (m), deskriptivni abstrakt (m)

indicative abstract n, indikativni abstrakt (m), indikativni izvleček (m)

indicative-informative abstract n, indikativno-informativni abstrakt (m), indikativno-informativni izvleček (m)

informative abstract n, informativni abstrakt (m), informativni izvleček (m)

machine abstract n, računalniški izvleček (m), računalniški abstrakt (m)

structural abstract n, strukturirani izvleček (m), strukturirani abstrakt (m)

synopsis n, sinopsis (m), avtorski izvleček (m)

abstracting synopsis n, izvleček izvlečka (m)

Pogostost uporabe termina summary je v angleškem jeziku velika, žal (pre)pogosto neprecizno oz. zavajajoče v odnosu do termina abstract (tako nerodnost ima v razlagi celo Wikipedia: "An abstract is a brief summary of a research article, thesis…" ). Kot bomo videli v nadaljevanju te objave prihodnjič, je tudi v slovenščini raba terminov izvleček/povzetek pogosto nedosledna oz. napačna.
Argument je pogosteje v rabi le na področju leposlovja, epitome pa obdaja tančica starinskosti in ni več prav pogost. Je pa zato toliko pogostejši v vseh treh svojih pomenih izraz annotation, ki ga kot tujko brez slovenskega ustreznika uporabljamo tudi pri nas, prav tako pridevnik anotiran.

summary n, povzetek (m)
author's summary n, avtorski povzetek (m)
argument n 1. sinopsis (m), avtorski povzetek (m) 2. tema (f)
epitome n, povzetek (m)
précis n, povzetek (m), rezime (m)
annotation n 1. anotacija (f) 2. opomba (f) 3. komentar (m)
annotate v 1. anotirati (v), opremiti z opombami (v) 2. komentirati (v)
annotated bibliography n, anotirana bibliografija (f)
annotated edition n 1. anotirana izdaja (f) 2. komentirana izdaja (f)
annotated entry n, anotirani vpis (m)
annotator n 1. pisec anotacije (m) 2. komentator (m)

Zaradi obsežnosti gradiva se bo tokratni prispevek nadaljeval še v dveh nadaljevanjih, najprej o slovenskih ustreznikih in njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in v strokovnih bibliotekarskih besedilih, nato pa še kaj več o njihovih značilnostih, pomenu in razlikovanju med njimi.
Nadaljevanje: Pa še abstrakt po slovensko (2)

Metaforika digitalnega prostora

The Web – pajčevina Zgodnje avgustovsko jutro na zaplanski košenici, 2012

Pred težko pričakovanimi prazniki in ob tem še napovedanem koncu sveta (kar koli bo pač prej!) se lotevam nekoliko lagodnejše in bolj sproščene teme, take, ki najbrž ne more sproži pomislekov pa tudi provokativna ni, da bi od tega koga žulj bolel. Ob prebiranju literature o specializiranih besedilnih korpusih me je pritegnil članek o tvorbi terminov na področju računalništva in sprejemanju že znanih besed iz okolja, ki so ob tem pridobile v računalništvu nov pomen (Izwaini, Sattar: A corpus-based study of metaphor in information technology), in slikoviti metaforiki, ki je prav za računalništvo zelo značilna (SSKJ: metáfora -e ž (á) lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojava z izrazom, ki označuje v navadni rabi kak drug podoben pojav). V preteklosti so že mnogi avtorji ugotavljali, da metaforika v strokovnem jeziku odraža razvoj in "stanje duha" na določenem strokovnem ali znanstvenem področju in tako zaznamuje predvsem novejše panoge in dejavnosti. Analiza korpusa angleških besedil s področja informacijske tehnologije, ki obsega okrog 7 milijonov besed, kaže bogat nabor terminov, ki se sicer uporabljajo v splošnem jeziku v zvezi z živimi bitji, z delavnicami in pisarnami, gradbišči in delovišči, morjem in celo v vojaškem življenju. Tudi naša knjiga sodi v to zbirko metafor.

Avtorjeve ugotovitve na kratko povzemam v spodnji tabeli, pri tem pa sem zaradi večje ilustrativnosti ostal pri angleških izrazih, ker bi slovenjenje ponekod zabrisalo osnovni smisel.

 

Živo bitje assistant, awake, bug, client, communicate, conflict, deamon, dialogue, freeze, generation, hibernation, host, language, memory, mouse, protocol, syntax, widow/orphan, proxy, sleep, spine, virus, web, wizard, worm       Delavnica device, download, equipment, hardware, install, installation, load, template, utility, task, tool, workstation       Pisarna archive, attachment, copy, desktop, directory, document, erase, file, folder, library, mail, page, trash, trash can, wastebasket, write       Gradbišče, delovišče access, address, architecture, destination, firewall, gateway, harvest, home, location, mining, sign in/log in, sign out/log out, platform, port, portal, site, storage, visit, wallpaper, window, workstation       Cesta access, block, bus, highway, map, path, shortcut, speed, superhighway, traffic, transport       Knjiga bookmark, browse, browser, page, publish, read, write       Morje flow, navigate, pirate, stream, surf       Vojaški svet attack, combat, command, cracking, delete, disable, escape, instruction, password, save, security, target, war, warfare

Euro-English?

Zaradi današnje podobnosti med večino evropskih jezikov in nekaterimi azijskimi jeziki so jezikoslovci domnevali, potem pa tudi dokazali, da ti jeziki, med njimi tudi slovenščina, izvirajo iz skupnega indoevropskega prajezika, ki je samo eden od številnih prajezikov, oblikovanih po svetu. S preseljevanjem ljudstev se je širil iz pradomovine med Karpati in Altajem proti Indiji, Mali Aziji in Evropi, v novih domovinah so plemena izgubila stik med seboj ali se pomešala, zato so se jeziki v novih razmerah razvijali po svoje (biblijska zgodba o Babilonskem stolpu in premešanih jezikih), kljub temu pa so se ohranile nekatere sorodnosti in presenetljive podobnosti, ki so opazne še danes. Jeziki so si na prvi pogled in po splošnem prepričanju zelo različni, tako različni, da pogosto slišimo stavek "V tem jeziku pa ne razumem niti besede!". Z nekaj poznavanja pravil, ki so določala razvoj jezikov, pa postanejo te razlike pogosto premostljive in sorodstvene vezi med jeziki spet pridejo na dan. Šaljiv ilustrativen primer je spodnje preoblikovanje besedila, ki se z nekaj pritiski na tipke pred našimi očmi prelevi iz enega (navidezno) v drug jezik.

The European Commission has just announced an agreement whereby English will be the official language of the EU rather than German which was the other possibility. As part of the negotiations, Her Majesty’s Government conceded that English spelling had some room for improvement and has accepted a five year phase-in plan that would be known as “Euro-English”. In the first year, “s” will replace the soft “c”. Sertainly, this will make the sivil servants jump with joy. The hard “c” will be dropped in favour of the “k”. This should klear up konfusion and keyboards kan have 1 less letter. There will be growing publik enthusiasm in the sekond year, when the troublesome “ph” will be replaced with “f”. This will make words like “fotograf” 20% shorter. In the 3rd year, publik akseptanse of the new spelling kan be ekspekted to reach the stage where more komplikated changes are possible. Governments will enkorage the removal of double letters, which have always ben a deterent to akurate speling. Also, al wil agre that the horible mes of the silent “e”s in the language is disgraseful, and they should go away. By the fourth year, peopl wil be reseptiv to steps such as replasing “th” with “z” and “w” with “v”. During ze fifz year, ze unesesary “o” kan be dropd from vords kontaining “ou” and similar changes vud of kors be aplid to ozer kombinations of leters. After zis fifz yer, ve vil hav a reli sensibl riten styl. Zer vil be no mor trubl or difikultis and evrivun vil find it ezi to understand ech ozer. Ze drem vil finali kum tru! And zen world! Vir: Bird

"Družinsko drevo" indoevropskih jezikov (Vir: The Tree of Life)

Netspeak - Internetna angleščina

© Latest Digitals

Po nekaterih podatkih naj bi bila leta 1880 porazdelitev jezikov v mednarodnih strokovnih in znanstvenih publikacijah ocenjena takole: angleščina 35.8%, francoščina 27.2%, nemščina 23.6%, ruščina 1,5%, drugi jeziki tik nad 0%. Danes je več kot 80% strokovnih in znanstvenih del najprej objavljenih v angleškem jeziku, devet od desetih računalnikov, povezanih z internetom, je v angleško govorečem svetu in več kot 80% spletnih strani je napisanih v angleščini. Enak delež mednarodnih organizacij uporablja angleščino kot uradni ali enega od delovnih jezikov. Po pogostosti in razširjenosti uporabe v svetu ni angleščini niti blizu noben drug jezik. Po nekaterih ocenah naj bi angleščini sledila nemščina, vendar je v tem jeziku manj kot 5% spletnih strani. Strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2050 več kot polovica svetovnega prebivalstva obvladala angleški jezik. Vendar je pričakovati, da bo ta nova oblika svetovne ("World Speak") angleščine precej drugačna od današnje. Strokovnjaki so uporabo angleškega jezika po svetu že danes razvrstiti v tri kategorije:

• standardna ameriško-britanska angleščina kot materni jezik nekaterih narodov in držav (npr. ZDA, VB, Avstralija, Nova Zelandija – ne glede na razlike med njimi) ter negovani jezik strokovne in znanstvene literature,
• govorna in "ljudska" angleščina (imenovana OVE – Oral and Vernacular English) kot mešanica angleškega in lokalnih jezikov ali različice lokalnih jezikov, npr. Konglish - amalgam korejskih jezikov in ameriškega slenga, Singlish in Chinglish (singapurska in kitajska angleščina), ki služijo kot sredstvo za poulično komuniciranje pripadnikov različnih jezikov in komuniciranje s tujci. Nekateri lingvisti prištevajo v to skupino tudi druge primere jezikovnih mešanic, npr Japlish, Denglish, Franglais, Spanglish, Swenglist ipd, o katerih smo že pisali, kjer pa gre za vsebnost večjega števila angleških izrazov v jeziku, ki ga uporabljajo pripadniki istega jezika, pogosto namenoma zaradi doseganja učinka in videza sodobnosti, pomembnosti, enkratnosti, svetovljanskosti (npr. reklamna sporočila, govor mladostnikov ipd.). (Nič bolje ni v ne-internetnem svetu – v majhnim otrokom namenjeni trgovinici sredi nakupovalnega centra se blešči z barvnimi kredami in roko slovenskega aranžerja napisan slogan Back to school).
• mednarodna pogovorna angleščina, to je hitro spreminjajoči se svetovni jezik, ki temelji na angleščini, vendar vključuje veliko število izposojenk iz drugih jezikov, delno tudi ameriški poulični sleng in krajšave ali celo simbole po vzoru kratkih sporočil, uporablja pa se na različnih nivojih, od komuniciranja mladostnikov do poslovnežev.

V čem sta genialnost in moč angleškega jezika, da mu je uspelo nadvladati svet in priti v vse sfere civilizacije, od žlobudranja (pred)najstnikov in branjevk na azijskih tržnicah pa vse do jezika kulture, gospodarstva, diplomacije, zanosti in tehnologije po vsem svetu? V čem se angleščina s tega vidika razlikuje od drugih jezikov? Angleščina nima ničesar takega ali tako posebnega, to ni zasluga ali uspeh jezika samega. Gre za uspeh in vplivnost narodov ter držav, kjer se je ta jezik govoril. V zgodovini, žal tudi danes, predvsem njihova vojaška moč in podreditev drugih, trgovina in ekonomska nadmoč in kot posledica te v nadaljevanju tudi uspehi in ekspanzija na področju znanja in razvoja. Kot je Cezarjeva latinščina z mečem, znanjem in kulturo podredila Galce in zaplodila francoski, italijanski, španski in še kak jezik, normanska francoščina po bitki pri Hastingsu zatrla jezike Anglov in Sasov, da se je rodila sodobna angleščina, še vedno germanski jezik, vendar z močnimi in vidnimi vplivi latinskega in francoskega jezika. Zato govorijo v srednji in južni Afriki nemško, portugalsko, nizozemsko, v Južni Ameriki špansko in portugalsko, francosko v Centralni Ameriki, severni Afriki in velikih predelih južne Azije . . . Britanki imperij se je raztezal okrog sveta in sonce v njem nikoli ni zašlo, v tem sta čudež in uspeh angleškega jezika. Ti isti razlogi lahko seveda vodijo tudi v nasprotno smer – zato se govori slovenščina na vedno ožjem območju . . .
Ilustrativen primer vztrajanja pri uporabi lastnega jezika: časopisna poročila o reakciji francoskega predsednika Jacquesa Chiraca marca 2006, ko je francoski poslovnež na vrhu EU imel govor v angleščini.

Internetni sleng se je razvil v dvajsetih letih internetnega komuniciranja in se uporablja na različnih področjih in v različnih okoljih komuniciranja. Začelo se je seveda na področju uporabe in razvoja strojne in programske opreme, kjer se je takoj naselil že uveljavljeni računalniški žargon predinternetnega obdobja, potem pa je seveda sledila elektronska pošta, forumi in neposredni klepet, spletne strani, družbena omrežja in vse bolj tudi pošiljane kratkih sporočil SMS. Uspeh in razširjenost mobilnih naprav in aplikacij je že skoraj povsem zabrisale mejo med "klasičnim" internetom in temi mobilnimi tehnologijami. Večina internetnega slenga je seveda v angleščini oz. vezana na angleščino, kakšen izraz pa je tudi že poslovenjen. Zelo pogoste so kratice za ustaljene, pa tudi manj ustaljene posamezne besede ali cele fraze, značilne so tudi sličice ali iz simbolov in številk sestavljene besede, sličice. V nekaj manjši meri velja isto tudi za slovenščino. Nekaj primerov: FYI, mi2, U3, FY, brb, :-) , <3 ipd.

Nekaj značilnih kratic, ki se najpogosteje pišejo z malimi črkami ali celo mešano (npr. LOL, lol, LoL):

LOL	Laughing Out Loud (glasno smejanje)
ROFL	Rolling On the Floor Laughing (smejanje do onemoglosti)
BRB	Be Right Back (pridem takoj)
BBL	Be Back Later (pridem še nazaj)
OMG	Oh My God (o moj bog!)
AFK	Away From Keyboard (nisem pri računalniku)
A/S/L	Age/Sex/Location (starost,spol,kraj)
NP	No Problem (ni problema)
PPL	People (ljudje)
FYI	For Your Information (v védenje)
PM	Private Message (zasebno sporočilo)
ASAP	As Soon As Possible (čim prej, prosim)
AFAIK	As Far As I Know (kolikor mi je znano)
BTW	By The Way (mimogrede)
4YEO	For Your Eyes Only (samo zate, osebno)

Nekatere kratice kot so LOL, OMG, IMHO ipd. so postale del "uradnega" angleškega jezika in Oxford English Dictionary je napovedal dodajanje nekaterih od njih v svoj slovar, pri tem pa omenja tudi nekatere zanimivosti o njihovem izvoru. Mnoge od njih na primer sploh niso nastale v internetnem okolju in so obstajale že desetletja pred pojavom interneta.

Nekatere besede so nastale kot internetni žargon, vendar so kasneje zaradi razširjenosti in očitne uporabnosti prešle v v strokovno terminologijo in jih več ne dojemamo kot žargonske, npr. anime, back button, bandwidth, cookie, hot spot, huge pipe, navigate, plug-and-play, spam, host, inbox, messaging, email, download, toolbar, firewall, blog, poke, reboot, meatspace in cyberspace ipd. O njihovi uporabi v slovenskem prostoru in jeziku kdaj drugič.

Razlike med angleškim jezikom za internetno komuniciranje in tistim za uporabo v drugih domenah človeškega delovanja je tako velika, da je dobil novi lingvistični fenomen tudi posebno ime netspeak, globespeak, Netlish (Netspeak + English), Weblish (web + English), Internet language, cyberspeak, Webspeak in še kaj (Crystal. D. 2001. Language and the Internet. Cambridge: Cambridge University Press). Za spoznavanje in razumevanje tega področja je zelo priročen in bogat spletni (in tiskani) priročnik NetLingo.com, ki že od leta 1994 združuje funkcionalnost slovarja, leksikona in pravega vodiča po internetni kulturi v različnih sferah.

Angleščina se kot vodilni jezik na internetu spreminja z naraščajočo hitrostjo, vendar narašča tudi uporaba nekaterih drugih jezikov, ki bi utegnili postaviti pod vprašaj izjemnost angleščine (tako David Crystal, urednik Cambridge Encyclopedia of the English Language). Crystal ocenjuje, da narašča besedišče "mednarodne pogovorne angleščine" s tempom okrog 5000 novih besed letno. Spremembe so tako hitre, da ostajajo poskusi uredništva Oxford English Dictionary daleč za dogajanji in ne uspejo zajeti in kodificirati niti deleža novih besed. "Dejstvo je, da so angleško govoreče države opustile lastništvo nad angleškim jezikom. Ni več poti nazaj - angleščina je svetovni jezik". (David Crystal, BBC news article, 23. marec 2001).

Kratko predavanje o zgodovini internetne angleščine.