Feminizacija in poimenovanja poklicev v knjižnici

© 24kul.si

© gettyimages

1. Knjižničarstvo je feminiziran poklic

Vse od Asurbanipalovih knjižničarjev, preko antičnih aleksandrijskih, srednjeveških samostanskih do akademikov novega veka pa vse v 19. stoletje, so bili varuhi knjig, to je knjižničarji, praviloma moški. Izjeme se bile silno redke, ena takih, morebiti prva knjižničarka, naj bi bila Hypatia, znanstvenica in filozofinja v Aleksandriji, ki je v nevarnosti prej reševala knjige kot svoje življenje. Prva pomembna slovenska knjižničarka je bila v prvi polovici 20. stoletja izjemna Melitta Pivec-Stele, dvojna doktorica in dobitnica Čopove diplome. Kljub tako izključno moškemu poklicu, ali pa prav zato, so si poleg svetega Hieronima za zaščitnico izbrali tudi sveto Katarino Aleksandrijsko. Nič ne de, da jo ima kot zavetnico še kakih 30 poklicev, med njimi npr. brusilci nožev, mehaniki in pravniki…

Pa vendar danes pogosto govorimo o knjižničarstvu kot feminiziranem poklicu. Feminizirani so tisti poklici, v katerih delež spolov ni uravnotežen, kar pomeni, da ni prisotnih vsaj 40 odstotkov pripadnikov drugega, to je moškega spola. Tipični feminizirani poklici so v vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu, zdravstvu, pravosodju in bančništvu. Da je s knjižničarstvom tako, po občutku vsi vemo, saj kolegice na vseh sestankih, zborovanjih in drugih dogodkih krepko prevladujejo. Natančnejših podatkov o deležu žensk oz. moških med zaposlenimi v slovenskih knjižnicah pa nisem našel, zato v razmislek le dva ilustrativna primera. Na spletnih straneh Zveze bibliotekarskih društev slovenije Organi in delovna telesa ZBDS za mandatno obdobje 2013-2017 je na seznamu 59 oseb, od tega 48 žensk (81 %) in 11 moških (19 %). Skoraj povsem enako razmerje prikazuje v diplomskem delu Z. Gradišnik glede zaposlenih v Mariborski knjižnici, med 59 zaposlenimi je 83 % žensk in 17 % moških (Gradišnik, Z.: Izobraževanje zaposlenih v Mariborski knjižnici. Diplomsko delo, 2007). Po podatkih SURS je bilo v začetku leta v Sloveniji med 797.360 zaposlenimi 55,1 % moških in 44,9 % žensk.

Razlogi za tako izrazito neuravnoteženost zastopanosti spolov v stroki oz. v poklicu so različni, dr. Aleksander Zadel z Inštituta za osebni razvoj razmišlja takole (Feminizacija poklicev): "Na prvi pogled se zdi, da so nekateri poklici feminizirani zaradi narave samega dela. Marsikoga bi težko prepričali, da temu ni tako. Večina ljudi, tudi kadrovskih delavcev, meni, da imamo v vrtcih pretežno vzgojiteljice (ne vzgojiteljev) in v bolnicah medicinske sestre (ne medicinskih tehnikov) zato, ker je narava dela taka, da se pri teh delih ženske bolje znajdejo od moških. Sam sem prepričan, da poteka selekcija glede feminizacije poklicev na drug način. Večina poklicev, ki niso uravnoteženi po spolu, skriva v ozadju preprosto računico. Bolje kot je nek poklic plačan in boljša kot je njegova statusna pozicija, bolj v njem prevladujejo moški."

Stanje je tudi drugod po svetu zelo podobno in nekateri avtorji trdijo, da bodo v naslednji generaciji zaposlenih v knjižnicah postali moški že "redka vrsta", saj je bilo npr. leta 2002 v knjižnicah ZDA po uradnih statistikah 82 % žensk, med diplomanti bibliotekarstva in informacijskih znanosti pa le 21 % moških (Gordon, R. S. (2004). The men among us. Library Journal, 129(11), 49), več podatkov je zbranih tudi v objavi Librarians in the United States from 1880-2009.

Delež bibliotekark (ciklame) in bibliotekarjev (spominčice) v ameriških knjižnicah od leta 1880 do 2009. Beveridge A. A., S. Weber, S. Beveridge Librarians in the United States from 1880-2009

Ameriška kolegica se je temu vprašanju obširno posvetila v svojem magistrskem delu (Exline, Eleta: Gender Composition and Salary Gaps in Association of Research Libraries (ARL) Institutions (2014). Master's Theses and Capstones. Paper 3). Ugotovila je, da so bile ženske v ameriških knjižnicah sredi 19. stoletja prava redkost, ob prelomu stoletja in v začetku 20. stoletja pa je postalo knjižničarstvo kot posledica nekaterih zgodovinskih dejstev že feminiziran poklic, v katerem je močno prevladal delež žensk med zaposlenimi. Zelo pomembna je bila nenadna in hitro rastoča potreba po visoko izobraženih vendar slabo plačanih knjižničnih delavcih, ki je značilna za zadnjo četrtino 19. stoletja, ko je v ZDA nastajal sistem javnih knjižnic, hkrati z vse večjo razpoložljivostjo izobražene ženske delovne sile. Ni nepomembno, da so veljale knjižnice kot kulturne ustanove za ženskam primerno delovno mesto, kjer so se delovne naloge dovolj dobro skladale z "ženskimi veščinami", medtem ko so se ženske v drugih zahtevnih delovnih okoljih in v uveljavljenih poklicih nenehno srečevale z odpori in nasprotovanjem. Vse to je vplivalo na razvoj knjižničnega izobraževanja in usposabljanja prav z namenom zagotoviti ženskam možnosti zaposlitve. Tako je bilo leta 1920 v ameriških knjižnicah že 78 % žensk, leta 1920 pa je dosegel njihov delež vrhunec s kar 90 %. Kot v drugih feminiziranih poklicih je imela zgodovinska prevlada žensk v knjižničarstvu dolgoročne posledice, med drugim nizko raven plač glede na zahtevano izobrazbo, znanja in veščine, s tem pogojeno pa zopet trajno nizko zastopanost moških v poklicu. V ZDA je bilo v zadnjem času izvedenih več poglobljenih študij o izobraževanju, zaposlovanju in seveda nagrajevanju žensk/moških v knjižničarstvu, s tem se ukvarja tudi IFLA, npr. Women's Issues at IFLA: Equality, Gender and Information on Agenda (Saur, 2003).

2. Jezikovna plat

Enakopravno obravnavanje delavk in delavcev, strokovnjakov in strokovnjakinj se v spolno zaznamovanih jezikih izraža tudi v ustreznem poimenovanju njihovih poklicev, nazivov v ženskem spolu. Spolno občutljiv jezik oz. spolno zaznamovan jezik je jezik, ki ima posebna obrazila, s katerimi lahko izražamo, ali gre za osebo moškega ali ženskega spola. Slovenščina je tipičen spolno zaznamovan jezik, saj se spol vedno odraža v obliki samostalnika, pridevnika, glagola in zaimka sočasno. Feminizacija v jeziku oz. raba ženskih oblik v imenovanju poklicev je v Sloveniji prvič omenjena leta 1995, tega leta je Svet Evrope tudi začrtal smernice odpravljanja seksistične rabe jezika, kar je pomenilo tudi nepristransko naslavljanje oseb ženskega spola v delovnih razpisih in drugih uradnih dokumentih. To je pomenilo, da bi se v Sloveniji morala uveljaviti raba ženskih oblik tudi za poklice, ki niso tradicionalno "ženski" (kot so npr. učiteljica, profesorica, medicinska sestra, čistilka ...). Politični problem je tako hitro postal tudi jezikoslovni, ker veliko poklicev, posebno tujih besed, ni imelo ženske oblike (npr. informatik). Ženske oblike je bilo treba izpeljati in uzakoniti. Jezikoslovno-politična razprava je s prekinitvami trajala dve leti in se je, predvsem zaradi političnega pritiska, končala v korist žensk – spolno zaznamovani poklici so v relativno kratkem času postali del uradnih dokumentov, zakonov in pravopisa. Standardna klasifikacija poklicev z obema oblikama je bila v Sloveniji sprejeta že leta 1997, raba ženskih oblik pa je bila celo tematizirana istega leta na 33. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Danes jezikovnih razprav o spolno zaznamovanem jeziku v Sloveniji ni več, slovenščina se je odprla feminizirani rabi poimenovanj poklicev, ki so odraščajoči mladini čisto naravni. Nasprotno pa je npr. srbski jezik še vedno primer konservativnega jezika, ki je manj odprt za spremembe, kar je razvidno tudi iz ankete v raziskavi, kjer anketiranci žensko označujejo z moško obliko ali pravijo, da ženska oblika ne obstaja. (Povzeto po Bajić Lajkovac, N.: Spolno (ne)občutljiva raba jezika v Srbiji in Sloveniji v teoriji in praksi

Nikakor ne spreglejte knjižničnih uradnikov in knjižničnih uradnic. Tega poimenovanja v knjižnicah ne uporabljamo.
Pri vzgoji in izobraževanju sta potem še šolski knjižničar in šolska knjižničarka. (Klasifikacija poklicev, SURS)

Z vidika besedotvorja za nova ženska poimenovanja v slovenskem jeziku ni ovir. Besedotvorni postopki omogočajo tvorbo ženskega para h kateremu koli moškemu poimenovanju, to velja tudi za poimenovanja poklicev in zato Standardna klasifikacija poklicev za vse obstoječe poklice podaja tako moško kot žensko obliko prav zaradi uresničevanja načela o enakovredni uporabi oblik za moški in ženski spol v slovenskem jeziku. Nekaj predlogov za spolno nediskriminatorno ("neseksistično") rabo samostalnikov, ki označujejo osebe, podajajo Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika Komisije za ženske v znanosti, več pa je tudi zanimivih in koristnih objav z jezikovnimi nasveti, npr. Uveljavljanje ženskih poimenovanj v uradnih dopisih ali Tvorba ženskih oblik iz moških občnih imen.

V formalnem jeziku pravnih dokumentov, npr. pravilnikov ali zakonov, je lahko pogosta vzporedna raba moške in ženske oblike obremenjujoča in celo moteča za razumevanje, zato ni redkost, da naletimo na eno od dveh oblik "racionalizacije". Prva je uporaba moške oblike z dodano žensko končnico (npr. bibliotekar-ka, inventarizator-ka ali bibliotekar/ka, inventarizator/ka), ali pa v preambuli naletimo na dikcijo "V tem zakonu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol", v nadaljevanju pa se ženske oblike sploh ne pojavljajo. Praktično in korektno hkrati.
Vedno (?) racionalni Nemci so si izmislili nekaj prav posebnega – moško obliko poimenovanja in žensko končnico so zlili v eno besedo, pri kateri pa je začetnica končnice pisana z veliko črko (npr. BibliothekarIn), v nekaterih primerih pa ženski obliki poimenovanja dodali moško končnico (npr. BibliotheksbediensteteR) in tako z eno besedo dovolj zadovoljivo pokrili žensko in moško obliko. Te novotvorbe so bile nekaj časa dokaj moderne, deležne seveda tudi posmeha, sedaj pa se je njihova raba nekoliko umirila.

3. Ženske oblike v Bibliotekarskem terminološkem slovarju

Ob pripravi Bibliotekarskega terminološkega slovarja je skušala slovaropisna skupina zajeti čim več poimenovanj poklicev, profilov in strokovnih nazivov, ki jih srečamo v knjižničarstvu kot stroki in dejavnosti. Pri tem si je prizadevala enakovredno izbirati in obravnavati za posamezna poimenovanja obe obliki, moško in žensko. Vir za tradicionalna in/ali starejša poimenovanja so bila starejša strokovna besedila, za katera pa je značilno, da so vsebovala praviloma samo moško obliko poimenovanja, ženske pa ne. Najnovejši vir je bil trenutno veljavni Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/09 in 108/11), ki že upošteva zahtevo po enakopravnosti spolov tudi z navajanjem ženskih oblik. (V skladu z določili dopolnjenega Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1) bo predvidoma še letos do poletja sprejet nov Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ki bo, kot kaže, uvedel še eno novo poimenovanje za delavca/delavko na začetku strokovne kariere). O strokovnih nazivih je bilo pred časom že govora v objavi Strokovni nazivi v knjižničarstvu.

Za današnjo objavo sem izbral le poimenovanja za tipične delavce/delavke v knjižnici, drugih oseb, ki prihajajo s knjižnico na tak ali drugačen način v stik, pa ne. Tako so izpuščene vse vrste obiskovalcev (bralec, član, obiskovalec, uporabnik, knjigoljub ipd.), avtorjev (avtor, prevajalec, prireditelj ipd.) ter pripadnikov drugih strok (knjigovez, tiskar, knjigar, knjigarnar, akviziter, urednik, cenzor ipd.) in še nekatere funkcije, npr. direktor, vodja, predstojnik, ravnatelj (ti so že bili izpostavljeni v objavi Predstojnik knjižnice).

Po teh kriterijih se je v izbor za slovar uvrstilo 65 poimenovanj za moške in 59 ustreznih poimenovanj za ženske (po Murphyju se mi je zagotovo še kakšen skril in ga nisem opazil), le šest poimenovanj je torej ostalo brez ženske oblike. To so bibliotekarski tehnik, čitalniški nadzornik, informacijski posrednik, kustos, samostanski knjižničar in sistemski knjižničar. Pri poimenovanjih čitalniški nadzornik, informacijski posrednik in sistemski knjižničar ni razloga za opustitev in gre za napako oz. površnosti pri naboru terminov za slovar (Standardna klasifikacija poklicev na primer pozna sistemsko inženirko). Pri preostalih treh bi si upal trditi, da so bili izpuščeni namerno:

• bibliotekarski tehnik je bil strokovni naziv do leta 1951 in je po takratnem pravilniku obstajala samo moška oblika
• kustos je opremljen z vrednostnim kvalifikatorjem (zgodovinsko) in se je uporabljal v času Licejske knjižnice oz. v samostanskih knjižnicah, takrat zagotovo samo moška oblika (ženski obliki kustosinja, kustodinja se danes uporabljata, vendar ne v knjižničarstvu)
• samostanski knjižničar je bil v preteklosti zagotovo samo moški; nimam pa podatkov, kako je s tem v današnjih samostanih.

Bibliotekarski terminološki slovar je zajel in predstavil naslednjih 59 poimenovanj za delavke, strokovnjakinje in ženske oblike strokovnih nazivov v knjižničarstvu:

amaterska knjížničarka -e -e ž ženska, ki nepoklicno dela v knjižnici; sin. knjižničarka amaterka; ant. poklicna knjižničarka ; prim. volonterska knjižničarka

analítičarka -e ž v dokumentalistiki ženska, ki vsebinsko, analitično obdeluje publikacije, dokumente; prim. geslilka, klasifikatorka

arhivárka -e ž strokovna delavka v arhivu

arhivístka -e ž strokovna delavka z visoko izobrazbo v arhivu

artotékarka -e ž strokovna delavka v artoteki

bibliográfka -e ž 1. strokovnjakinja za bibliografijo (1) 2. sestavljalka bibliografije (2)

bibliotéčna délavka -e -e ž gl. knjižnična delavka

bibliotekárka informátorka -e -e ž bibliotekarka (1), ki je usposobljena za zahtevnejše informacijsko delo v knjižnici; prim. referenčna bibliotekarka

bibliotekárka specialístka -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visoko izobrazbo in specialističnim izpitom

bibliotekárka z doktorátom -e -- -- ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z doktoratom znanosti

bibliotekárka z magistêrijem -e -- -- ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko s specializacijo po univerzitetni izobrazbi ali z magisterijem

bibliotekárka -e ž 1. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visoko izobrazbo 2. delavka v knjižničarstvu; sin. knjižničarska delavka, knjižničarka (1)

bibliotekárska specialístka -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo višji od višje bibliotekarke

bibliotekárska svetoválka -e -e ž najvišji strokovni naziv za delavko v bibliotekarstvu

diplomírana bibliotekárka -e -e ž naslov (3), ki si ga ženska pridobi ob zaključku univerzitetnega študija bibliotekarstva

dokumentalístka -e ž strokovnjakinja za dokumentalistiko, zlasti za analitično obdelavo (1) dokumentov

domoznánka -e ž ženska, ki se ukvarja z domoznanstvom

fakultétna knjížničarka -e -e ž visokošolska knjižničarka v fakultetni knjižnici

geslílka -e ž ženska, ki določa predmetne oznake ; prim. analitičarka, klasifikatorka

informacíjska ménedžerka -e -e ž strokovnjakinja za informacijski menedžment

informacíjska specialístka -e -e ž strokovnjakinja za določeno strokovno področje, informacijsko dejavnost

informacíjska znánstvenica -e -e ž strokovnjakinja za področje informacijske znanosti ; prim. informatičarka

informátičarka -e ž strokovnjakinja za informatiko ; prim. informacijska znanstvenica

informatológinja -e ž strokovnjakinja za informatologijo

informátorka -e ž gl. knjižničarka informatorka

inventarizátorka -e ž knjižničarka (1), ki inventarizira knjižnično gradivo

izposojeválka -e ž 1. uslužbenka knjižnice, ki izdaja knjižnično gradivo uporabnikom in vodi ustrezne evidence o tem ; prim. bralec, uporabnik 2. ženska, ki si v knjižnici izposodi gradivo za uporabo v čitalnici ali na domu

klasifikátorka -e ž ženska, ki določa klasifikacijske oznake ; prim. analitičarka, geslilka

knjížničarka amatêrka -e -e ž gl. amaterska knjižničarka

knjížničarka informátorka -e -e ž knjižničarka (1), ki daje informacije v knjižnici; sin. informatorka; prim. referenčna knjižničarka

knjížničarka volonterka -e -e ž gl. volonterska knjižničarka

knjížničarka -e ž 1. delavka v knjižničarstvu; sin. bibliotekarka (2), knjižničarska delavka 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko s srednjo izobrazbo

knjížničarska délavka -e -e ž delavka v knjižničarstvu; sin. knjižničarka (1), bibliotekarka (2)

knjížničarska manipulántka -e -e ž delavka, ki je usposobljena za opravljanje tehničnih in manj zahtevnih strokovnih opravil v knjižnici

knjížničarska referentka -e -e ž strokovni naziv v knjižničarstvu za knjižničarko (2) z večletnimi izkušnjami

knjížnična délavka -e -e ž ženska, ki dela v knjižnici; sin. bibliotečna delavka

konzervátorka -e ž strokovnjakinja za konzerviranje knjižničnega gradiva ; prim. restavratorka

kreátorka zapísa -e -- ž strokovnjakinja, ki je prva oblikovala in vnesla podatke za nov kataložni zapis

ljúdska knjížničarka -e -e ž gl. splošna knjižničarka

mladínska knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v mladinski knjižnici ali mladinskem oddelku knjižnice;prim. otroška knjižničarka

otróška knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v otroški knjižnici ali otroškem oddelku knjižnice; prim.mladinska knjižničarka

poklícna knjížničarka -e -e ž ženska, ki je strokovno usposobljena za delo v knjižnici in je v njej redno zaposlena; ant. amaterska knjižničarka

potujóča knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v potujoči knjižnici

referénčna bibliotekárka -e -e ž bibliotekarka (1), ki opravlja referenčno delo; prim. bibliotekarka informatorka

referénčna knjížničarka -e -e ž knjižničarka (1), ki opravlja referenčno delo; prim. knjižničarka informatorka

restavrátorka -e ž strokovnjakinja za restavriranje knjižničnega gradiva ; prim. konzervatorka

samostójna bibliotekárka -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo višji od bibliotekarke (4)

sodélavka -e ž ženska, ki je v manjši meri sodelovala z avtorjem, urednikom pri nastanku kakega dela

specializírana knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki je posebej usposobljena za določeno vrsto knjižničarskega dela

speciálna bibliotekárka -e -e ž bibliotekarka, ki dela v specialni knjižnici; sin. specialna knjižničarka

speciálna knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v specialni knjižnici; sin. specialna bibliotekarka

splôšna knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v splošni knjižnici (2); sin. ljudska knjižničarka

šólska knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v šolski knjižnici

visokošólska knjížničarka -e -e ž knjižničarka, ki dela v visokošolski knjižnici

víšja bibliotekárka specialístka -e -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za bibliotekarko specialistko z večletnimi izkušnjami

víšja bibliotekárka -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visoko izobrazbo in večletnimi izkušnjami

víšja knjížničarka -e -e ž strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z višjo izobrazbo

víšja knjížničarska referentka -e -e -entka ž strokovni naziv v knjižničarstvu za višjo knjižničarko z večletnimi izkušnjami

volonterska knjížničarka -e -e ž ženska, ki prostovoljno, neplačano, nepoklicno dela v knjižnici; sin. knjižničarka volonterka ; prim.amaterska knjižničarka

Če poznate še kakšnega, ki se je izmuznil mojim očem ali pozornosti slovaropisne skupine, vas prosim, da se oglasite!

Bibliotekarski terminološki slovarji z vmesnikom ASPplus

V začetku meseca maja so pri Amebisu dali v uporabo nov vmesnik za delo s slovarji na portalu Termania. Vmesnikoma Termania za Android in Termania za iPhone so dodali še vmesnik za operacijski sistem Windows, ki pa so ga zaradi povsem marketinških razlogov in v spomin na predhodne Oknom namenjene aplikacije poimenovali ASPplus. Začetna in javnosti že dostopna različica aplikacije ASPplus (beta) vsebuje ta hip 35 slovarjev, ki se ponašajo s preko 1,67 milijona gesel, vendar se seznam slovarjev dinamično spreminja, saj stalno dodajajo nove slovarje – po lanskih izkušnjah v povprečju več kot en slovar mesečno. Poleg splošnih slovarjev za nekaj jezikov so vključeni tudi terminološki slovarji, ki pokrivajo specifična področja, na primer slovarji s področja medicine, biologije, poslovnih ved, avtomobilizma … dva sta seveda tudi bibliotekarska. Vsi slovarji v paketu ASPplus so, podobno kot na spletni Termanii, trenutno brezplačni in prosto dostopni, odvisno od želja in zahtev založnikov pa bodo nekateri slovarji lahko sčasoma tudi plačljivi, zato že razvijajo rešitev, ki bo to omogočala na vseh Amebisovih vmesnikih. Pričakujemo, da bodo kmalu na voljo tudi različice ASPplus za pametne mobilnike in tablice.

ASPplus vsebuje nekatere nove funkcionalnost, ki smo si jih mnogi želeli že na Termanii, pa jih tam za zdaj še ni. Za lažje in hitrejše iskanje si lahko uporabnik programa ASPplus pomaga z enostavno nastavljivimi trenutnimi ali trajnimi filtri, s katerimi izbere in določi, po katerem slovarju (katerih slovarjih) želi iskati.

Malo nostalgije za tiste, ki ste uporabljali Amebisove slovarje starejših verzij in na starejših operacijskih
sistemih. Levo spodaj Windows95 na še vedno delujočem prenosniku Toshiba Satellite iz tistih časov.
Slovar slovenskega knjižnega jezika je prišel na enajstih 3,5" disketah, treba ga je bilo namestiti
na računalnik, potem pa je "delal ko šus".

Stara knjižna polica in najnovejša ikona za ASPplus.

Bibliotekarski terminološki slovar v okolju ASPplus (beta).

Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije v okolju ASPplus (beta).

Bibliotekarstvo osvaja Termanio!

Prav te dni mineva eno leto, kar sem oznanil, da je Bibliotekarski terminološki slovar že javno dostopen na portalu Termania, danes pa z veseljem napoved razširjam in dopolnjujem – na slovarskem portalu Termania je odslej tudi Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije, ki ga je marsikdo med vami doslej gotovo že uporabljal bodisi tukaj na blogu Bibliotekarska terminologija ali na izvirni lokaciji, kjer ga je leta 2002 objavila Narodna in univerzitetna knjižnica. Ob vse večjem pojavljanju spletnih slovarjev na enotno organiziranih spletnih portalih in ob uporabi enotnega uporabniškega vmesnika smo se tudi pri tem slovarju odločili stopiti na pot tehnološkega poenotenja. Narodna in univerzitetna knjižnica je kot založnik dovolila prenos slovarja v novo okolje in spletno objavo vzporedne izdaje, Bibliotekarska terminološka komisija je dodala znanje, izkušnje in nekaj neprespanih noči, pri Amebisu pa so z dosedanjimi bogatimi izkušnjami izvedli konverzijo in namestitev v svoje okolje slovarskega portala Termania.

Na portalu Termania sta dva bibliotekarska terminološka slovarja.

Že obstoječa in leta 2002 na spletu prvič objavljena slovarska zbirka je bila načrtovana in strukturirana tako, da omogoča natančen in konsistenten izvoz podatkov v druge sisteme, Amebisova specializirana programska orodja in že razvita platforma prosto dostopnega portala Termania pa omogočata prav tak uvoz naših podatkov. Za računalniške sladokusce naj omenim, da je slovar začel nastajati pred dolgimi leti še na znameniti "Mavrici" ZX Spectrum in je uspešno prestal vse migracije na novejšo strojno in programsko opremo, vključno z obilico različic operacijskih sistemov.

Termania je prosto dostopen spletni slovarski portal, namenjen predvsem iskanju po slovarskih zbirkah, njegova prednost pred drugimi slovarskimi portali je predvsem v tem, da so na enem mestu preko enotnega vmesnika na voljo slovarji povsem različnih tipov in struktur, in to ne samo za uporabniško iskanje, temveč tudi z možnostjo urejanja in gradnje slovarjev za urednike. Na portalu je že dostopnih nekaj pomembnih slovarjev (npr. SSKJ, Slovenski pravopis, Presisov večjezični slovar ipd.), ki pa so predvsem splošni, zato je smiselno dodali tudi čim več terminoloških slovarjev, za katere je precej zanimanja predvsem strokovne javnosti. Mednje sodita tudi Bibliotekarski terminološki slovar in Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije, ki ju želimo ponuditi uporabnikom ob hkratnem dostopu do vseh ostalih zbirk. Na uspeh, da sta med temi prosto dostopnimi spletnimi slovarji tudi dva bibliotekarska slovarja, smo upravičeno ponosni.

Na portalu Termania je trenutno 26 slovarjev, zadnji je bil dodan decembra 2012 (predstavitev portala), že nekaj časa jih je mogoče uporabljati tudi na mobilnih napravah. Termania za Android je brezplačen odjemalec za dostop do novega Amebisovega spletnega slovarskega portala Termania, na katerem so prav tako brezplačni enojezični (npr. SSKJ, Slovenski pravopis, medicinski slovar ipd.) in večjezični slovarji (angleški slovar, nemški slovar ...).

Termania za Android, brezplačna aplikacija

Slovarje je mogoče za silo uporabljati tudi z vsakim povsem preprostim pametnim telefonom

Uspešna slovarska projekta

V sredo, 11. aprila 2012, je bila na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport predstavitev petih izbranih projektov z lanskega razpisa za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika. Na kratko so jih orisali predstavniki Amebisa, Slovenskega društva Informatika, Glasbene matice Trst in Osnovne šole Grm iz Novega mesta. Na lanski razpis takrat še Ministrstva za kulturo se je prijavilo okrog 80 projektov, izbranih je bilo 13, pet najuspešnejših pa je bilo tokrat predstavljenih. Z veseljem sporočam, da sta med petimi tako izpostavljenimi projekti tudi dva za nas zanimiva in pomembna slovarja – spletni terminološki slovar informatike Islovar in na slovarskem portalu Termania dostopen Bibliotekarski terminološki slovar. Udeležence predstavitve sta nagovorila državni sekretar Aleksander Zorn in vodja Sektorja za slovenski jezik dr. Simona Bergoč, ki je pojasnila namen vsakoletnega javnega razpisa in spregovorila o sedanjem delu sektorja.

Islovar je razlagalni in informativni terminološki slovar informatike, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica. Slovar zajema temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so baze podatkov, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. O njem je na blogu Bibliotekarska terminologija pred časom že pisala urednica mag. Katarina Puc. Tokrat je na Ministrstvu slovar in delo slovaropisne skupine predstavil predsednik Terminološke sekcije Slovenskega društva Informatika dr. Tomaž Turk. Z njegovim dovoljenjem objavljam tudi njegovo predstavitveno gradivo.

Miro Romih, direktor Amebisa, je predstavil dva uspešna projekta: Amebisov spletni pregibnik Besana in prenos Bibliotekarskega terminološkega slovarja na spletni slovarski portal Termania, o čemer je na tem blogu tudi že tekla beseda. Termania je prosto dostopen spletni slovarski portal, namenjen iskanju po slovarskih zbirkah, njegova prednost pred drugimi slovarskimi portali je predvsem v tem, da so na enem mestu preko enotnega vmesnika na voljo slovarji povsem različnih tipov in struktur, in to ne samo za iskanje, temveč tudi za urejanje. Na portalu je že dostopnih nekaj pomembnih slovarjev (npr. SSKJ, Slovenski pravopis, Presisov večjezični slovar ipd.), med prvimi terminološkimi pa je tudi bibliotekarski.
Z avtorjevim dovoljenjem objavljam tudi njegovo predstavitveno gradivo.

Naslednji dan je Ministrstvo objavilo tudi kratko notico s poročilom o dogodku.

Bibliotekarski terminološki slovar je že javno dostopen na portalu Termania

Skupna prizadevanja Bibliotekarske terminološke komisije in podjetja Amebis, ki je znano po svojih elektronskih slovarjih in jezikovnih orodjih, je obrodilo sadove! Na razpisu Ministrstva za kulturo za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2011 smo nastopili kot partnerji in skupaj pridobili sredstva za prenos Bibliotekarskega terminološkega slovarja na novi slovarski portal Termania. Ob vse večjem pojavljanju spletnih slovarjev na enotno organiziranih spletnih portalih in ob uporabi enotnega uporabniškega vmesnika smo se tudi pri Bibliotekarskem terminološkem slovarju odločili stopiti na pot tehnološkega poenotenja.

Z veseljem vas obveščamo, da je Bibliotekarski terminološki slovar že javno dostopen na portalu Termania in vas vabimo, da ga preizkusite in uporabite.
Termania je prosto dostopen spletni slovarski portal, namenjen predvsem iskanju po slovarskih zbirkah, njegova prednost pred drugimi slovarskimi portali je predvsem v tem, da so na enem mestu preko enotnega vmesnika na voljo slovarji povsem različnih tipov in struktur, in to ne samo za iskanje, temveč tudi za urejanje. Na portalu je že dostopnih nekaj pomembnih slovarjev (npr. SSKJ, Slovenski pravopis, Presisov večjezični slovar ipd.), ki pa so predvsem splošni, zato je smiselno dodali tudi čim več terminoloških slovarjev, za katere je precej zanimanja predvsem strokovne javnosti. Mednje sodi tudi Bibliotekarski terminološki slovar, ki ga želimo ponuditi uporabnikom ob hkratnem dostopu do vseh ostalih zbirk. Sedaj je med temi prosto dostopnimi spletnimi slovarji tudi Bibliotekarski terminološki slovar, na kar smo upravičeno ponosni.

Predstavitev slovarskega spletnega iskalnika povzemam kar po navodilih s portala Termania.

Osnovno iskanje
Osnovno iskanje omogoča hitro in enostavno poizvedovanje vseh po slovarjih hkrati ali po posameznih izbranih slovarjih, ki jih določi uporabnik sam. Osnovna iskalna stran je enostavna, primerljiva s klasičnimi spletnimi iskalniki, z iskalnim oknom in nekaterimi dodatnimi možnostmi: povezava na zaslonsko tipkovnico za vnos posebnih znakov, povezava na napredno iskanje ter izbiro med iskanjem s splošnimi ali osebnimi uporabniškimi nastavitvami.

Nastavitve iskanja / napredno iskanje
S pomočjo naprednega iskanja oz. z nastavitvami iskanja ima uporabnik možnost omejiti iskanje na določeno lastnost, kot je element slovarja (iztočnica, prevod, drugo), jezik, področje ali določen slovar, ter določiti število izpisanih zadetkov na strani.
Če želite iskati samo po Bibliotekarskem terminološkem slovarju in se izogniti prevelikemu številu zadetkov iz drugih slovarjev, nastavite iskanje samo po tem slovarju in nastavitve shranite (Glej sliko zgoraj).

Prikaz zadetkov
Rezultati iskanja se izpišejo kot skrajšana gesla oz. le tisti podatki, ki uporabnika navadno najbolj zanimajo: iztočnica, prevod in definicija, vsi ostali podatki pa le izjemoma glede na strukturo posameznega slovarja.
Razvrstitev zadetkov je bistvenega pomena za uporabnost portala, kot se je to že pokazalo tudi pri običajnih spletnih iskalnikih. Pri razvrščanju zadetkov se zato upošteva več kriterijev:
- izbrani jezik vmesnika (uporabniki različnih jezikovnih vmesnikov pričakujejo različen vrstni red zadetkov);
- mesto zadetka v geselskem članku (najprej iztočnica, prevod, drugo);
- pomembnost slovarjev ali posameznih gesel;
- abecedni vrstni red.
Na vrstni red izpisa zadetkov lahko z ocenjevanjem posameznih gesel ali slovarjev vplivajo tudi uporabniki.

Prikaz gesla
Na zahtevo lahko uporabnik vidi celotno geslo - z vsemi podatki, ki jih neki geselski članek vsebuje, in v obliki, ki je za značilna za konkretni slovar.

O slovarju
Za vsakega od slovarjev je mogoče pogledati osnovne informacije, kot so npr. lastnik, področje, datum kreiranja, datum zadnje spremembe in trenutno število gesel, lahko pa tudi podatke o zgodovini nastanka, celotni uredniški ekipi, podrobnosti o strukturi gesel ipd., odvisno od želja posameznih avtorjev ali urednikov.

Seznam slovarjev
Slovarji, do katerih lahko dostopa uporabnik, so razporejeni v tri skupine: "Moji" so tisti, v katerih je uporabnik del uredniške ekipe, "Vsi" so tisti, ki jih uporabnik lahko ureja ali išče po njih, "Priljubljeni" pa so tisti, ki jih uporabnik iz prvih dveh skupin izbere za svoje priljubljene.

Odslej Bibliotekarski terminološki slovar javno dostopen tudi na portalu Termania

Habent sua fata libelli

Liber catenatus Vir: Ferecături de cărţi medievale în descoperirile arheologice din Transilvania

"Tudi knjige imajo svojo usodo" je zapisal antični slovničar Terencijan Maurus konec 2. stoletja pr. n. št. v svoji pesnitvi "O črkah, o zlogih, o metrih". Citat je uporabil tudi Umberto Eco v svojem slavnem romanu Ime rože, čeprav v precej predrugačenem pomenu, ki pa smo ga danes že posvojili in ob tem pozabili izvirni pomen, ki malce spominja na Ranganathana (Wiki ). S knjigo povezana latinska poimenovanja in nekatere fraze so se v bibliotekarstvu ohranili skozi stoletja v mnogih jezikih, tudi v slovenskem. Pri tem ne mislim samo na slovenska poimenovanja, ki po svoji etimologiji izvirajo iz latinskega prednika neposredno ali preko katerega od posrednikov kot sta pri nas pogosto nemščina in angleščina (npr. avtor, biblioteka, deskriptor, indeks, paginacija, papir, pergament, tezaver ipd.), ampak na izvirne latinske besede in besedne zveze, vzete neposredno iz latinščine. Pri latinskih terminih imamo pogosto težave z naglašanjem, ob prehajanju izposojenk v slovenski jezik pa sta značilna sprememba spola in števila pri latinskih samostalnikih in/ali pridevnikih srednjega spola, npr. corrigenda, errata, periodica, rara, scripta, slovenica (v latinščini množina srednjega spola) postanjo v slovenščini korigenda, erata, periodika, skripta, slovenika (ednina ženskega spola) in besede tako tudi uporabljamo. Bibliotekarski terminološki slovar je evidentiral in razložil 71 latinskih terminov, med njimi tudi 17 okrajšav.

ad usum delphini neskl. [ád úzum delfíni] lat. 1. (za kraljeviča) za različne namene prirejene izdaje besedila 2. zgod. po latinskih piscih prirejene izdaje za kraljeviča, sina Ludvika XIV. adversária neskl., lat., zgod. knjige pri Rimljanih, v katerih so listi popisani samo po eni strani, da je bila druga prazna za zapiske armárium -a m, lat., gl. armarij armárius -a m, lat., zgod. srednjeveški bibliotekar v samostanski knjižnici bíblia páuperum -e -- ž, lat., zgod. srednjeveška Biblija v slikah za nepismene ca okrajš. (lat. circa; okoli) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pred podatkom, npr. trajanje posnetka, leto izida, ki je samo ocenjen, npr. ca 60 min; sin. ok. capsa -e [kápsa] ž, lat., zgod. škatla v obliki valja, namenjena za shranjevanje zvitkov v antičnih knjižnicah; prim. scrinium carniólica -e [karniólika] ž, lat., gl. karniolika continuánda -e [kontinuánda] ž, lat., gl. kontinuanda córpus separátum -a -a [kórpus] m, lat., gl. korpus separatum corr. okrajš. 1. (lat. correxit; popravil je) oznaka v besedilu, navadno rokopisu, kodeksu, pred katero je ime osebe, ki je besedilo popravila 2. nekdaj, v katalogizaciji (lat. corrigenda) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je publikaciji dodan list s seznamom napak in popravkov corrigénda -end [korigénda] s, mn., lat. 1. seznam tiskarskih napak z ustreznimi popravki; sin. errata (1) 2. publikaciji priložen listek s seznamom napak in popravkov; sin. popravki, errata (2); prim. tektura 3. gl. corr. (1, 2) edítio castráta neskl. [edício kastráta] lat., zgod. iz moralnih razlogov vsebinsko prečiščena izdaja; sin. editio expurgata edítio definitíva neskl. [edício] lat., zgod. zadnja, dokončna izdaja, pri kateri je sodeloval avtor edítio expurgáta neskl. [edício ekspurgáta] lat., zgod. iz moralnih razlogov vsebinsko prečiščena izdaja; sin. editio castrata edítio óptima neskl. [edício] lat., zgod. najboljša izdaja glede na kakovost izdelave edítio prínceps neskl. [edício] lat., zgod. 1. prvotna, prva tiskana izdaja kakega dela (1), npr. prvi natis 2. najrazkošnejša izdaja kakega dela (1) err. okrajš. (lat. erratum) gl. errata et al. okrajš. (lat. et alii; in drugi) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je poleg navedenega še več avtorjev; sin. in dr. etc. okrajš. (lat. et cetera; in tako dalje) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti poleg navedenega kraja in/ali založnika še več krajev in/ali založnikov; sin. itd. ex authentico líbro neskl. [éks auténtiko] lat., zgod. zagotovilo v srednjeveškem rokopisu, da je natančen prepis predloge ex dóno -- -a [éks] m, lat. oznaka posameznega primerka iz daru določenega darovalca, ki ji sledi darovalčevo ime ex líbris -- -a [éks] m, lat., gl. ekslibris explicit -a [éksplicit] m, lat., gl. eksplicit i. e. okrajš. (lat. id est; to je) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pri napačnih ali okrajšanih podatkih na predlogi, ki ji sledi popravljen ali izpisan podatek; sin. tj.; prim. sic íbidem neskl., lat. (prav tam; okrajš. ib., ibid.) oznaka v besedilu, ki pove, da je določen podatek, citat (1) v istem, že prej navedenem viru; prim. loco citato íncipit -a m, lat. uvodni obrazec v srednjeveških kodeksih, inkunabulah s podatki o avtorju in naslovu dela; prim. eksplicit, naslovna vrstica index -a [índeks] m, lat., zgod. paličica z naslovnim trakom na papirusovem zvitku; sin. situbos Index expurgatórium -a -- [índeks ekspurgatórium] m, lat. seznam mest, ki jih je bilo treba odstraniti iz besedil, predno so bila po oceni rimskokatoliške cerkve primerna za branje; prim. Indeks prepovedanih knjig Index librórum prohibitórum -a -- -- [índeks] m, lat., gl. Indeks prepovedanih knjig Index translationum -a -- [índeks translaciónum] m (lat. kazalo prevodov) mednarodna bibliografija prevodov del v posamezne jezike v določenem obdobju, npr. slovenskih del v nemščino, tujih del v slovenščino iugoslavica -e [jugoslávika] ž, lat., gl. jugoslavika librárius -a m, lat., zgod. menih, ki je delal v skriptoriju kot prepisovalec ali iluminator líbri catenati neskl. [katenáti] m, mn., lat., gl. priklenjene knjige loco citáto neskl. [lóko] lat. (na navedenem mestu; okrajš. l. c.) oznaka v besedilu, ki pove, da je določen podatek, citat (1) v navedenem viru; prim. ibidem locus -a [lókus] m, lat., gl. lokus miscellanea neskl. [miscelánea] ž, nav. v mn., lat. zbirka spisov različne vsebine in različnih avtorjev númerus currens -a -a [kúrens] m, lat. zaporedna številka kot kriterij za mehanično razvrščanje gradiva, npr. postavitev po numerusu currensu; sin. tekoča številka (4) p. neskl. [p\] okrajš., v katalogizaciji 1. (pagina) oznaka za pagino 2. (lat. pars; del) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana publikacija določen del publikacije v več zvezkih p. a. okrajš. (lat. pro anno; za vse leto) oznaka pred letnico pri inventarizaciji serijske publikacije, ki je opisana po prvi številki v letu, ne po celotnem letniku página víva -e -e ž, lat., gl. živa pagina plágula -e ž, lat., zgod. kvadratna pola pravokotno prepletenih papirusovih pramenov v postopku izdelave papirusa (2) pró ánno lat., gl. p. a. rára -e ž, lat. zbirka (1) raritet in dragocenega gradiva recto -a [rékto] m (okrajš. r. in ro) lat. zgornja, prva oziroma neparna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. čelna stran, desna stran; prim. verso regést -a m, lat., zgod. 1. prepis ali izvleček iz pomembnih spisov, listin, npr. dvorne pisarne 2. mn. kronološko urejen seznam takih listin z datumom nastanka, označbo vsebine s. a. okrajš. (lat. sine anno; brez leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni navedeno in ni ugotovljeno leto izida; sin. b. l. s. d. okrajš. (lat. sine die; brez datuma) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen datum izida; sin. b. d. s. l. okrajš. (lat. sine loco; brez kraja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen kraj izida; sin. b. k. s. l. a. okrajš. (lat. sine loco et anno; brez kraja in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena kraj in leto izida; sin. b. k. l. s. l. t. a. okrajš. (lat. sine loco, typographo et anno; brez kraja, tiskarne in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni kraj izida, založba, tiskarna in leto izida; sin. b. k. t. l. s. n. okrajš. (lat. sine nomine; brez imena) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen založnik; sin. b. i. s. n. l. okrajš. (lat. sine nomine et loco; brez imena in kraja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena založnik in kraj izida; sin. b. i. k. s. n. l. a. okrajš. (lat. sine nomine, loco et anno; brez imena, kraja in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni založnik, kraj in leto izida; sin. b. i. k. d. s. t. okrajš. (lat. sine typographo; brez tiskarne) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena založba in tiskarna; sin. b. t. scrinium -a [skrínium] m, lat., zgod. posoda v obliki valja s pokrovom, namenjena za shranjevanje rokopisnih zvitkov pri starih Rimljanih ; prim. capsa sic neskl. [sík] lat. (točno tako) v katalogizaciji oznaka, ki v oglatem oklepaju označuje tiskarsko napako, prepisano iz publikacije; prim. klicaj, i. e. síne ánno lat., gl. b. l. síne díe lat., gl. b. d. síne loco [lóko] lat., gl. b. k. síne loco et anno [lóko áno] m, lat., gl. b. k. l. síne nómine lat., gl. b. i. slovénica -e [ka] ž, lat., gl. slovenika stílus -a m, lat., zgod. antično pisalo v obliki paličice, ki je na eni strani zašiljena in na drugi ploščata, za pisanje na povoščeno tablico; sin. graphium stóa -e ž, lat., zgod. dvorana za branje in študij v antični knjižnici styriaca -e [stiriáka] ž, lat., gl. stiriaka substantívum régens -a -a m, lat., gl. vodilni samostalnik tábula ceráta -e -e ž, lat., gl. povoščena ploščica in povoščena tablica títulus -a m, lat., gl. naslovni trak umbilicus -a [umbílikus] m, lat., zgod. okrogel glavič lesene palice, na katero je prilepljen in navit papirusov zvitek verso -a [vêrzo] m (okrajš. v. in vo) lat. spodnja, druga oziroma parna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. hrbtna stran, leva stran; prim. recto

Bibliotekarski terminološki slovar na portalu Termania

Izid slovenskega Bibliotekarskega terminološkega slovarja konec leta 2009 pomeni nov mejnik v razvoju in dokončni uveljavitvi bibliotekarske stroke in znanosti pri Slovencih. Z njim sta dobili bibliotekarska in informacijska znanost tudi temeljno delo za svojo uveljavitev, večjo domačo in mednarodno razpoznavnost ter strokovno in raziskovalno delovanje. Izšel je v obliki dvojne redne številke 53. letnika revije Knjižnica, istočasno pa je delovna elektronska verzija javno dostopna tudi na spletu. Ob vse večjem pojavljanju spletnih slovarjev na enotno organiziranih spletnih portalih in ob uporabi enotnega uporabniškega vmesnika smo se tudi pri Bibliotekarskem terminološkem slovarju odločili stopiti na pot tehnološkega poenotenja. Z veseljem sporočamo, da je bila naša skupna prijava s podjetjem Amebis, ki je znano po svojih elektronskih slovarjih in jezikovnih orodjih, na Javnem razpisu Ministrstva za kulturo za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2011 - JPR-UPRS-2011 uspešna! Projekt “Bibliotekarski terminološki slovar na portalu Termania" sodi v tisto skupino izbranih projektov, katerih rezultat je širjenje uporabe slovenščine v informacijsko-komunikacijski tehnologiji. Cilj projekta je prenos Bibliotekarskega terminološkega slovarja, ki vsebuje več kot 6.500 bibliotekarskih terminov, na novi slovarski portal Termania do jeseni 2011.

Že obstoječa slovarska zbirka je bila načrtovana in strukturirana tako, da omogoča natančen in konsistenten izvoz podatkov v druge sisteme, Amebisova specializirana programska orodja in že razvita platforma prosto dostopnega portala Termania pa omogočata prav tak uvoz naših podatkov. Spletni slovarski portal podjetja Amebis je nastal predvsem zaradi terminoloških razlogov, njegov cilj pa je na enem mestu združiti (vsa) slovarska dela, tako enojezična kot večjezična. Portal Termania ponuja posameznikom, skupinam in organizacijam brezplačna osnovna orodja za interaktivno gradnjo in vzdrževanje slovarskih del, uporabnikom pa na drugi strani ponuja predvsem brezplačen dostop do vseh teh vsebin na enem mestu, preko enotnega iskalnika. Na portalu je že dostopnih nekaj pomembnih slovarjev (npr. SSKJ, Slovenski pravopis, Presisov večjezični slovar ipd.), ki pa so predvsem splošni, zato je smiselno dodali tudi čim več terminoloških slovarjev, za katere je precej zanimanja predvsem strokovne javnosti. Mednje sodi tudi Bibliotekarski terminološki slovar, ki ga želimo ponuditi uporabnikom ob hkratnem dostopu do vseh ostalih zbirk na slovenskem jezikovnem portalu Termania.
Kratka predstavitev portala v nastajanju.

O poteku in rezultatih projekta vas bomo seveda sproti obveščali.

Sto najpogostejših

Ko vzamem v roke slovar, se mi samo po sebi utrne vprašanje, koliko bogastva je v njem, koliko besed, koliko od tega je še neznanih. Profesionalna deformacija. Ta teden sem vsak večer preživel s slovarjem v roki, tistim klasičnim tiskanim slovarjem, že malo posivelim tam sredi obreze, kjer palec išče med listi . . . so že vedeli Angleži, zakaj so rodili izraz "to thumb" za naše opisno "obrabiti knjigo z listanjem"! Zakaj nisem segel po čem sodobnejšem? Ker pač tak, kot sem ga potreboval, v elektronski obliki še ne obstaja, ker je tiskani bogat in podroben, poln fines in mu elektronski bratec ne sega niti do kolen. Pa saj bo zrasel. Takrat bom segel po elektronskem. Ko torej vzamem slovar v roke, mi že občutek debeline, teže, bežen prelet prstov in oči med stranmi ustvari zadovoljiv vtis o tem, kaj lahko v njem pričakujem. Ko vstopim v neznan elektronski slovar, tega vtisa navadno ni, cederomi so vsi enako debeli in istega premera, pri spletnih je z izjemo redkih zaslonska slika precej podobna zaslonski sliki . . . nad tem sem se že pritoževal.

Ko pa vzamem v roke Bibliotekarski terminološki slovar, je seveda drugače, saj sva skupaj rasla. Ko smo kakšno geslo v delovni skupini zadovoljivo obdelali, sem bil jaz tista "tipkarica", vsak znak v njem je posledica pritiska mojega prsta na tipko, najprej Spectrumovo, pa Atarijevo in pecejevo, začelo se je z 286, če komu od mlajših bralcev ta zgodovinska številka še kaj pove, potem pa na novejših vse do prenosnega hapeja, s katerim je šlo potem v tisk in tudi na splet. Z malo sreče naj bi spletna verzija do poletja prešla v drugo okolje, ampak ministrstvo spet zamuja z rezultati razpisa . . .

Tokrat bom nanizal nekaj statističnih zanimivosti o obsegu, sestavi in strukturi Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Če zanemarimo 40 grafičnih znakov (npr. #, [, ©, * ipd.), je obsegala podatkovna zbirka v času izida tiskane izdaje slovarja 6520 zapisov, torej prav toliko gesel oz. terminov in terminoloških zvez, dokaj razčlenjena podatkovna struktura zbirke pa je odraz različnih potreb, ki jih mora slovar izpolniti.

Pregled terminološke slovarske zbirke ponuja nekaj zanimivih osnovnih ugotovitev o zastopanosti besednih vrst:

• 5.767 gesel (86%) ima označevalnik za spol, so torej samostalniki ali samostalniške zveze, od tega 2.486 moškega spola, 2.483 ženskega spola in 798 srednjega spola
• glagolov je le 71, pri teh je označen tudi glagolski vid (24 dovršnih, 16 nedovršnih ter 31 dovršno in nedovršno)
• 184 je kratic in 164 okrajšav
• besednovrstno oznako ima 71 gesel, praviloma so to pridevniki - 68, po eden pa je predlog, prislov in veznik.

Teh 6520 gesel je sestavljenih iz 12.729 besed, z avtomatsko lematizacijo (lematizacija je proces pripisovanja osnovne oblike besednim oblikam v besedilu, npr. vse glagolske oblike spremenimo v nedoločnik, vse samostalniške oblike v imenovalnik ednine ipd.), za katero obstaja tudi v slovenskem jeziku že nekaj prav uporabnih spletnih programov, se je zmanjšalo število različnih besed na samo 3.016. Njihova pogostost je zelo različna, od 233 do ena, teh je največ. Zmagovalca sta nedvomno znana in povsem pričakovana, to sta knjižnica z 233 pojavljanji in knjižnični 186 pojavljanj, potem pa pogostost strmo pada. Dvanajsta najpogostejša beseda se pojavlja stokrat, petdeseta že pade pod pogostost 30, enaindevetdeseta je pod pogostostjo 20, na 210. mestu pa pogostost pade že pod 10. Od 1287. besede in naprej so besede, ki se pojavljajo samo še po enkrat, takih je 1721 (57%).

Skokovito upadanje pogostosti besed

Pri tovrstnih jezikovnih podatkih marsikdo pomisli na predpostavko Zipfovega zakona in se vpraša, ali velja tudi za ugotovitve v Bibliotekarskem terminološkem slovarju.

Primerjava teoretične Zipfove krivulje in dejanskih pogostosti besed v slovarskih geslih

Zipfov zakon temelji na trditvi, da je majhno število besed uporabljeno zelo pogosto, mnogo drugih ali skoraj vse ostale pa zelo poredko. V svoji prvotni obliki označuje empirično ugotovitev harvardskega jezikoslovca Georga Kingsleya Zipfa, da je v vsakem naravnem jeziku pogostost n-te najpogosteje uporabljane besede približno recipročno odvisna od n. Klasičen zgled Zipfove funkcije je funkcija 1/f. Če množico po Zipfovem zakonu porazdeljenih pogostosti uredimo od najpogostejše do najmanj pogoste, bo pogostost druge najpogostejše ravno ena polovica pogostosti prve, pogostost tretje najpogostejše pa 1/3 pogostosti prve itn., tako da je pogostost n-te najpogostejše 1/n pogostosti prve (Wikipedia, Zipfov zakon)

Zipfov zakon velja predvsem za živi jezik, slovarsko gradivo pa seveda od tega odstopa, še toliko bolj, ker gre za terminološki slovar, kjer nekateri poudarki strokovne terminologije pa tudi razmišljanja uredniške skupine obidejo značilnosti in zakonitosti živega jezika za vsakodnevno komuniciranje. To ponazarja odstopanje teoretične in empirične krivulje na zgornjem grafu, vendar je očitno, da se trenda krivulj ujemata.

In kakšna je lestvica stotih najpogostejših besed, med katerimi je 72 samostalnikov in 28 pridevnikov? Vodi seveda knjižnica, pomenljivo pa je informacijski že na devetem mestu z več kot sto pojavljanji, takoj za petami pa sta mu podatek in informacija. Zelo visoko sta uvrščena tudi računalniški in elektronski.

Sto najpogostejših besed v geslih Bibliotekarskega terminološkega slovarja v razpredelnici in vizualiziranih v oblaku.