Neologizmi - Terminološke zagate tehnološkega razvoja

Letos poteka 165 let, kar je (avgusta 1849) pripeljal v Ljubljano prvi vlak, seveda z velikim pompom in cesarju posvečenimi slovestnostmi, iz takratne prestolnice na Donavi. Že tri leta prej, 2. junija 1846, je iz Gradca v Celje pripeljal vlak prvič v zgodovini tudi po slovenskem ozemlju. Kmetijske in rokodelske novice so se o pomembnih dogodkih, ki so temeljito preoblikovali in spremenili gospodarsko podobo slovenske dežele, večkrat na široko razpisale. Prav majski članek ("v sredo 13. Velkitravna 1846"), ki napoveduje prihod vlaka v Celje, in že tri leta pred tem izobraževalni članek Od shelesne zeʃte kaj: Sa tiʃte, kteri ʃhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je niʃo vidili, tudi ʃe ne po nji vosili, ki predstavlja in razlaga tudi nekatere Slovencem še povsem nove besede, sta me spodbodla k današnjemu pisanju. Ob nekaterih skoraj nerešljivih terminoloških zagatah današnjega vsakdana (npr. selfie, velnes, hashtag) pogosto pozabljamo, da sta bila tehnološki in družbeni razvoj prinašalca novih, neznanih in problematičnih besed že tudi v času naših pradedov.

" . . . zavoljo tega jo bomo v slovenskim jeziku prihodnič železni kolovoz , ali železni kolesnik imenovali, ravno tako moramo vozovam , ki po takih kolesnikih derčijo, in vsi perpravi, kar je k temu gre, nove imena dati, zato, ker so vse te tudi nove reči, ki jih do zdaj nismo poznali.   . . . Voz, v kterim sta ogenj in voda čudno napravljena, de ga ognjena vročina in vodna soparica podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vozovi, ktere hlapon za seboj vleče, nimajo v slovenskim jeziku nič posebniga imena [besedo vagon smo očitno dobili mnogo kasneje].   . . . Taka vožnja s vozovami na hlapon perpetimi vkup naj bo vozovlak (Train) imenovana." (Leskovic, Peter: Od shelesne zeʃte kaj. Kmetijske in rokodelske novice, letnik 1, številka 13. (27.09.1843)).

Novotvorjenka ali neologizem je beseda ali besedna zveza, ki v jeziku še ni splošno uveljavljena, kot tako jo obravnavamo, dokler se ohranja občutek, da je nova oziroma dokler se nanjo ne navadimo. Neologizmi nastajajo kot nove enote v danem jeziku s prevzemanjem iz tujih jezikov (npr. velnes), poskusi prevajanja tuje besede (npr. tiskalnik), kovanjem novih, še neobstoječih besed (npr. zgoščenka), ponovno oživitvijo besed, ki so v jeziku že obstajale (npr. elektronsko črnilo) ali celo kombinacijo teh metod (npr. stvarni katalog iz nem. Sachkatalog). Novotvorjenka, ki jo govorci sprejmejo v sporazumevalni jezik, se navadno sčasoma udomačijo in izgubijo pridih prišleka ali celo tujke. O tem, kako smo Slovenci pred stoletji dobili knjigo in knjižnico, sem na tem mestu pred časom že pisal (Kako so bukve knjiga postale in Kako je bukvarnica knjižnica postala). Tudi ti, danes povsem domači besedi, sta bili takrat novotvorjenki, novi, neznani in v boju za preživetje.

Kot takrat tudi danes botruje vdoru in/ali tvorbi novih besed najpogosteje tehnološki napredek z novimi izdelki in načini uporabe, pa seveda novosti v načinu življenja nasploh. Nekatere desetletja bijejo bolj ali manj uspešen boj za obstanek, občudovane in popljuvane hkrati (spomnimo se npr. zgoščenke), včasih grdi rački obstanejo samo zato, ker ne najdemo ničesar prikladnejšega (tak je primer online, ki ga nihče ne mara in vendar vsi uporabljamo, isto velja za hashtag), spet druge se za nekaj desetletij primejo in potem izginejo (npr. avtostrada ) ali po ne vem kakšnem naključju preživijo tudi ob mnogo lepši povsem slovenski sopomenki (npr. aerodrom, aeroplan ). Nekatere so se ohranile v (navadno poslovenjeni) obliki tujega izvirnika in nikoli niso imele prave konkurence poizkusa slovenskega ustreznika (npr. kinematograf, radio, televizija - zanimiva in uspešna pa je bila nemščina s svojimi poimenovanji Hörfunk, Rundfunk ter Fernsehen; nekaj podobnega doživlja digitalen, ki ga je v francoščini nadomestila povsem izjemna oblika numérique, srbščina pa je presenetljivo poizkusila z ubrojčavanje - gl. Do kod naj sega besedotvorna fantazija?). Področje informacijske tehnologije nas vsak dan obdaruje z novimi, še bolj njena uporaba (npr. crowdsourcing, za katerega Wikipedia ponuja še variante: moč množic, množično izvajanje, množično povezovanje, množično sodelovanje, znanje množic, vpreženje množice in na spletu pogosto preigravano množicanje, pa družbena / družabna / socialna omrežja, folksonomija), v bibliotekarstvu prav tako nismo imuni na novosti (npr. integrirni vir, kontinuirani vir), prinaša jih tudi politično življenje (npr. evroskepsa, evrofobija, tajkun) in seveda sladkosti življenja (npr. velnes, velneški, fitnes, paleoprehrana, eko- , bio- , piling, stand-up komedija, performans). Eden od šampionov je zagotovo selfie, ki so ga avtorji uglednih slovarjev angleškega jezika Oxford Dictionaries razglasili za besedo leta 2013, pri nas pa poleg oblike selfie buri domišljijo in spravljajo v obup komentatorje spletnih strani, blogerje, tviteraše in tudi prevajalce sebek, sebka, selfi, svojčica in vsaj še ducat nič boljših resnih in/ali sarkastičnih poizkusov slovenjenja (če ne štejemo še poimenovanj podvariant z račje spačeno gofljo, slikanjem nog, popka, ritnic in še kaj oz. česa!).

Ste že posneli svoj sebek? Kako pa mu rečete vi?

Kmetijske in rokodelske novice v sredo 13. Velkitravna 1846, str. 76 Kmetijske in rokodelske novice, 1843

OD ŽELEZNE CESTE France Prešeren "Bliža se železna cesta, nje se, ljubca! veselim; iz Ljubljane v druge mesta, kakor tiček poletim." "Ak je blizo tista cesta, moraš vzet' me, ljubček moj! de, pogledat tuje mesta, bom peljala se s teboj." "Sam se po železni cesti vozil bom od nas do nas; drugo ljubco v vsakem mesti ímel bom za kratek čas." "Ceste tebi ne zapéram, ne na Dunaj, v Gradec, v Trst; ti pa mene pusti zméram, pet 'mam boljših na vsak prst." "Ve Kranjice ste košate, so prijazne Štajerke; Trst dekleta 'ma bogate, Dunaj zal' oblečene." "Smo poštene mé Kranjice, vsak sleparček ni za nas; mé pa hočmo bit ženice, ljubce ne za kratek čas." "Ve si pa žel'te možičke, ki ne stópjo z vójence, zmeram vprežene osličke, dolgočasne revčeke." "Tebe sla pa h krotkim ticam vleče, buzakljunski kos! Veter dal boš dvajseticam, pricapljal nazaj boš bos." "Jaz popeljem se tje v Brno, snubit Judnje kršene; bom priženil z ženo črno penezov na mernike." "Jaz pa iz domačih starcov si moža zvolíla bom; ímel bo ko peska dnarcov, mene várval bo in dom." "Žene jaz ne bom zapiral, bal ne bom se zanjo nič; nje obresti bom pobiral, živel brez skrbi ko tič." "Jaz pa hlače bom nosila, gospodar bom čez mošnjó; bom vabila na kosila, kogar meni bo ljubó." "Varij! celi dan bo gódil, vso noč kašljal stari mož; bo te še od hiše spodil, ak mu stregla prav ne boš." "Judnja je ko satan zvita, kadar boš z njo zavozlan, privošíla skoporita komej ti bo sok neslan." "Torej bodi meni zvesta, sej te ljubim le samó; kje je še železna cesta, koj mi v zakon daj rokó." "Tebi jaz ne bom nezvesta, ljubček! ti si tiček zrel: ko železna pride cesta, varij, de ne boš mi ušel!" "Po nji peljal te ženico bom na Dunaj, v Gradec, v Trst, zvesto kazat jim Kranjico, ak ne bo na poti - krst." "Ak kaj tacga se napravi, boš počakal, ljubček moj! Vselej mož najmanj zapravi, ak ženico 'ma s seboj." . . . Bere Jerca Mrzel

Do kod naj sega besedotvorna fantazija ?

© Musings of a Corporate Consigliere

Po dokaj dolgem po(l)letnem odmoru, ki pa ni posledica (samo) lenarjenja, začnimo terminološko jesen s čim lažjim in ne preveč problematičnim. Tega je dovolj in preveč na zalogi za kasneje! Pisanja se je še toliko laže lotiti, ker je današnja zadeva resna in komična hkrati, pa še sosedom se je lažje smejati kot samemu sebi. Slaba tolažba, saj se je nekaj podobnega pred časom dogajalo tudi pri nas, a o tem na koncu sestavka.

Nedavno tega je (konec septembra in v začetku oktobra ob Evropskem dnevu jezikov) potekal čisto pravi javni razpis Kulturnega centra Novi Sad in Javnega komunalnega podjetja "Informatika" za novo besedo, ki bi v srbskem jeziku nadomestila tujki "digitalizacija" in "digitalno". Konkurz je potekal v maniri evrosongov in nacionalnih talentov, zato rezultat seveda ni mogel izostati. Na veliko veselje enih in zaprepadenost ter zgražanje drugih je kot najboljši prispeli predlog zmagala beseda "ubrojčavanje". Po navodilih razpisne komisije naj bi se besede v začetku, dokler se ne primejo, uporabljale vzporedno ("Novi pojam će u prvobitno biti korišćen u zagradi nakon postojećeg digitalizacija (ubrojčavanje), digitalizovano (ubrojčano), digitalno (brojčano), digitalizovati (ubrojčavati ili ubrojčati, u zavisnosti od glagolskog vida"). Sama zmagovalna beseda in seveda tudi način "izbiranja" novih izrazov sta povzročila v javnosti nemalo nemira in razprav, za okus navajam samo objavo in komentarje za Radio 021 in članek v rumenem tisku. Vse skupaj se je preselilo tudi na družbena omrežja, kjer seveda prevladujejo šale in norčevanje (npr.: "Ako je srpska reč za digitalizaciju ubrojčavanje, onda bi hard disk mogao biti čvrsnik" ali namig na potencirano jezikovno izvirnost sosedov "zajebali smo i Hrvate"), za nameček pa je začinjeno še s sumom oz. očitkom, da so na vodilnih položajih institucij, ki sta vse skupaj zakuhali, simpatizerji oz. nastavljenci politične organizacije Treća Srbija (ki je sredi oktobra postala stranka). Vihar ni mogel mimo televizije, ki je (na srečo) povabila na pogovor tudi strokovnjake jezikoslovce.

RTVojvodine - Intervju z jezikoslovko prof. Svenko Savić

Večina narodov je besede digital, digitize, digitization prevzela in bolj ali manj prilagodila rabi svojega jezika, kot smo tudi mi povsem posvojili digitalen, digitalizirati, digitalizacija. Ena redkih izjem so Francozi, ki so že zgodaj uveljavili svoje iz besede števka (digit) izpeljane oblike. Teh se trdno, dosledno in brez sramu oklepajo in niti na misel jim ne pride, da bi se jim odpovedali.

numérique	digitalen, elektronski	npr. catalogue numérique
numériser	digitalizirati
numérisateur, numériseur	skener
numérisation	digitalizacija	npr. numérisation de livre
numérisé	digitalen, elektronski

Pa nazaj v Slovenijo. Tudi mi imamo talente in tudi mi imamo natečaje za najboljšo besedo. Leta 2012 so bili ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, v Atriju ZRC razglašeni trije zmagovalni glagoli za prostovoljstvo, ki jih je v okviru natečaja Bodi UP! Slovenska filantropija iskala skupaj z mladimi in širšo javnostjo. Prispela je kar pisana rešta 369 predlogov (večina se jih začne s črko d, meni so zelo všeč npr. dobroveziti, brezdenariti, dašdobiti, ejtučositi . . .), ki jih je žirija ocenila takole: "Zbirka prispelih glagolov kaže izjemno raznolikost v ubesedovalnem procesu, preizkušanje v jezikovni ustvarjalnosti, pravi mavrični lok prizadevanja mladih v iskanju vsebinsko čim bolj povednih, izrazno zanimivih in obenem izvirnih glagolov za prostovoljstvo" . . . V svojem govoru ob razglasitvi zmagovalnih glagolov je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prof. dr. Marko Snoj, pozdravil vse starše in botre nove besede, ki bo odslej naša skupna. »Uporabljajmo jo in jo imejmo radi. Ker je tudi naš inštitut eden njenih botrov, jo v življenje pospremljamo z uvrstitvijo v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, kar že skoraj zagotavlja njeno pojavitev v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Besedi želim tako kot Tinkara in Rožle Kekcu: Srečno!« (Vir: Slovenija prostovolji!). Beseda je čisto zares našla svoj prostor pod soncem in jo prav zares najdemo v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (2013).

O tem se je takrat v svojem Jezikovnem kotičku časopisa Misli slovensko razpisal tudi dr. Marko Stabej (Iskanje najdenega glagola), o tvorbi novih besed pa zaključil: " . . . naredimo jih takrat, ko se nam zdi, da jih res potrebujemo. Bodisi zaradi večje natančnosti poimenovanja bodisi zaradi boljše izraznosti, zaradi veselja nad novim ali naveličanosti s starim … če bodo besede dobre, se bodo prijele – in našle bodo tudi pot v slovar. Ko bi le našel dober sodobni slovar slovenščine pot do nas!

Janez Vesel Koseski Vir: Wikipedija	Janez Vesel Koseski: Kdo je mar? Kmetijske in rokodelske novice v sredo 5. Velikega serpana 1846, List 31 Vir: dLib.si

"Koseskizmi" in "gromovniška" poezija slavljenega Jovana/Janeza Vesela Koseskega so bili vedno hvaležen predmet kritik, smeha in zabavljanja vse od Levstika do danes.