Mednarodni dan maternega jezika

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika. Letos bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezičnosti za prihodnost. Združeni narodi praznujejo mednarodni dan maternega jezika kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov po svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu v protestih zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, to je bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi za prihodnost, ki jih prinaša izobraževanje v globalnem mnogojezičnem okolju. Poudarjen je izjemen pomen ustreznega jezika poučevanja v zgodnjih letih šolanja, navadno je to materni jezik. Osnovno izobraževanje v maternem jeziku nedvomno močno dvigne kakovost učenja in učnih dosežkov s poudarkom na razumevanju in ustvarjalnosti, ne pa samo na ponavljanju in pomnjenju. V ta namen so vsako leto organizirani različni dogodki, srečanja in seminarji (npr. International Mother Language Day 2017), na Facebooku pa je tudi posebna družbenokulturna spletna stran.

Evropa je jezikovno zelo razgiban in bogat prostor in prav jezik je ena najbolj prepoznavnih prvin identitete in kulture. Z vstopom Hrvaške je sedaj v EU 24 uradnih jezikov. Jezikovna pisanost in različnost v EU je zato dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi je neizogibno del našega vsakdanjika. Zato je eno izmed vodilnih načel EU na področju kulture in izobraževanja prizadevanje, da naj bi vsakdo poleg maternega govoril še vsaj dva tuja jezika.

Po Unescovih podatkih naj bi bilo na svetu med šest in sedem tisoč jezikov, v Evropi je 76 različnih jezikov. Mnogim jezikom po svetu grozi možnost izumrtja, najbolj tistim, ki jih govori le še majhna skupina ljudi (ponekod le še ena oseba ali ena družina!) in seveda tistim, ki nimajo zapisane oblike. Po nekaterih ocenah naj bi v povprečju vsaka dva tedna izginil vsaj en jezik. Pa tudi med tistimi manj ogroženimi kar devet desetin jezikov sploh ni zastopanih na svetovnem spletu. Slovenščina sodi po številu govorcev v prvo polovico evropskih jezikov – uvrščena je na 34. mesto – in po nobenem od kriterijev ne sodi med ogrožene jezike.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina, ki je postala 25. junija 1991 tudi državni jezik RS. Je uradni jezik v Sloveniji in Evropski uniji ter na območjih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Poglejmo, kako imenujejo materni jezik v nekateri evropski jezikih:

angleško mother tongue, first language, mother language, native language, heritage language, language of origin, arterial language bolgarsko първи език , майчин език, родният език bosansko maternji jezik češko první jazyk, rodný jazyk, mateřský jazyk dansko modersmål, førstesprog esperanto gepatra lingvo, denaska lingvo estonsko emakeel, esimene keel finsko äidinkieli, ensimmäinen kieli, ensiksi opittu kieli francosko langue maternelle, langue d'origine, langue première, langue natale grško πρώτη γλώσσα , μητρική γλώσσα, γλώσσα καταγωγής hrvaško materinski jezik, materinji jezik, prvi jezik islandsko móðurmál italijansko madrelingua, lingua materna, lingua madre, prima lingua katalonsko llengua materna latovsko dzimtā valoda litvansko gimtoji kalba, pirmoji kalba

madžarsko anyanyelv, első nyelv makedonsko мајчин јазик nemško Muttersprache, Herkunftssprache, Erstsprache nizozemsko moedertaal, eerste taal norveško morsmål poljsko język ojczysty, język pierwszy, język wyjściowy portugalsko língua materna, língua nativa romunsko limbă maternă, prima limbă însușită rusko родно́й язы́к slovaško materinský jazyk, materčina, materinčina, materinská reč slovensko materni jezik, materinščina, prvi jezik srbsko матерњи језик, maternji jezik špansko lengua materna švedsko modersmål, förstaspråk turško anadili ukrajinsko рі́дна, матери́на, матери́нська, ма́тірня мова

Mednarodni dan maternega jezika

Letošnji mednarodni dan maternega jezika, ki ga je za 21. februar razglasila organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco, bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezičnosti. Združeni narodi praznujejo mednarodni dan maternega jezika kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov po svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu v protestih zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, to je bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi, ki jih prinaša izobraževanje. Poudarjen je izjemen pomen ustreznega jezika poučevanja v zgodnjih letih šolanja, navadno je to materni jezik. Dostop do izobraževanja je tako pravičneje omogočen tudi pripadnikom skupin, ki govorijo manjšinske ali domorodne jezike, predvsem pa tudi deklicam in ženskam. Osnovno izobraževanje v maternem jeziku nedvomno močno dvigne kakovost učenja in učnih dosežkov s poudarkom na razumevanju in ustvarjalnosti, ne pa samo na ponavljanju in pomnjenju. V ta namen so vsako leto organizirani različni dogodki, srečanja in seminarji (npr. International Mother Language Day 2016), na Facebooku pa je tudi posebna družbenokulturna spletna stran.

Evropa je jezikovno zelo razgiban in bogat prostor in prav jezik je ena najbolj prepoznavnih prvin identitete in kulture. Z vstopom Hrvaške je sedaj v EU 24 uradnih jezikov. Jezikovna pisanost in različnost v EU je zato dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi je neizogibno del našega vsakdanjika. Zato je eno izmed vodilnih načel EU na področju kulture in izobraževanja prizadevanje, da naj bi vsakdo poleg maternega govoril še vsaj dva tuja jezika.

Eden najbolj razširjenih jezikov na svetu je angleški jezik, vendar po številu rojenih govorcev, tj. tistih, ki ga govorijo kot materni jezik, ni na prvem mestu. Med najbolj razširjene jezike po številu rojenih govorcev se uvrščajo mandarinščina, španščina, angleščina, arabščina, hindujščina in urdujščina. V Sloveniji je angleščino kot drugi tuji jezik po podatkih iz Ankete o izobraževanju odraslih za leto 2011 govorilo 65 % odraslih oseb (18–69 let), v starostni skupini 35–49 let pa 67 %. Sledili so nemški (48 %), italijanski (14 %), španski in ruski (6 %) ter francoski jezik (5 %); 81 % odraslih je odgovorilo, da obvladajo kak drug tuji jezik (to je bil predvsem nekdanji srbohrvaški jezik).

Po Unescovih podatkih naj bi bilo na svetu med šest in sedem tisoč jezikov, v Evropi je 76 različnih jezikov. Mnogim jezikom po svetu grozi možnost izumrtja, najbolj tistim, ki jih govori le še majhna skupina ljudi (ponekod le še ena oseba ali ena družina!) in seveda tistim, ki nimajo zapisane oblike. Po nekaterih ocenah naj bi v povprečju vsaka dva tedna izginil vsaj en jezik. Pa tudi med tistimi manj ogroženimi kar devet desetin jezikov sploh ni zastopanih na svetovnem spletu. Slovenščina sodi po številu govorcev v prvo polovico evropskih jezikov – uvrščena je na 34. mesto – in po nobenem od kriterijev ne sodi med ogrožene jezike.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina, ki je postala 25. junija 1991 tudi državni jezik RS. Je uradni jezik v Sloveniji in Evropski uniji ter na območjih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Ta južnoslovanski jezik, ki ga na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev, katerih večina živi v Sloveniji, je edini jezik v EU, ki pozna dvojino. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Italijanski jezik je kot materni jezik v popisu prebivalstva navedlo 0,2 % prebivalcev, madžarščino kot materni jezik pa 0,4 %. Demografski podatki za Slovenijo v zadnjih devetih desetletjih kažejo (SURS, Prebivalstvo po maternem jeziku, Slovenija, popisi 1921.2002), da je raznolikost maternih jezikov med prebivalci Slovenije večja kot v preteklosti, hkrati pa se delež prebivalcev s slovenskim maternim jezikom vse od leta 1953 zmanjšuje. Od leta 2002, ko smo v popisu prebivastva zaznali več kot 40 različnih materinščin, se je v Slovenijo vsako leto priselilo od 10.000 do 30.000 oseb (toliko se jih je priselilo v letih 2008 in 2009), največ, skoraj polovica, iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje skupne države; vsi pa prihajajo iz blizu 30 različnih držav. Ob predpostavki, da k nam priseljeni prebivalci v domačem okolju še naprej "živijo" vsak v svoji materinščini, lahko torej sklepamo, da ob slovenščini, materinščini velike večine prebivalcev Slovenije, »živi« še več kot 50 drugih maternih jezikov. (Statistični urad RS)

Tudi glede strokovne in tehnološke opremljenosti slovenščine sodimo v sam svetovni vrh jezikov. ”Če povežemo z zgodovino, smo med prvimi dobili prevod Svetega pisma, tudi med prvimi nelatinskimi narodi smo dobili svojo slovnico. Če pogledamo današnji čas, se ta kontinuiteta še zdaj v polnosti kaže. Predvsem gre tu za jezikovno tehnologijo, ki mlade tudi najbolj privlači. Tudi tukaj smo glede tehnološke opremljenosti slovenščine v svetovnem vrhu.” (Mojca Smolej z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani: Ponosni na svoj slovenski jezik in njegovih 400 tisoč lepih besed). Prav na to so želeli opozoriti tudi avtorji razstave Poljub z jezikom – slovnice in slovarji slovenskega jezika od začetkov do danes, ki je bila pred kratkim v NUK-u. Z razstavo vseh slovnic in slovarjev, ki so jo dopolnili z interaktivnimi vsebinami, želijo pokazati, da je slovenščina danes v najboljši formi in se za njeno prihodnost ni potrebno bati.

Tri drobtinice o slovenščini:
- Slovenščina ima največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot materni jezik.
- Slovenski jezik obsega okrog 400.000 besed.
- V državah, kjer slovenščina ni uradni jezik, je okoli 500.000 govorcev slovenščine – največ v Kanadi, ZDA, Argentini, Avstraliji in celo v Južnoafriški republiki.

Mednarodni dan materinščine 2014

"If you talk to a man in a language he understands, that goes to his head.  If you talk to him in his own language, that goes to his heart."    Nelson Mandela

Unesco, to je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je razglasila 21. februar za Mednarodni dan materinščine in na tak način še posebej poudarila izjemen pomen jezikovne in kulturne raznolikosti v družbi. Zamisel se je porodila v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Z Mednarodnim dnevom materinščine opozarja Unesco na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih področij v svetu ne glede na velikost jezikovnih skupin ter poudarja izjemen pomen spoštovanja do lastnega in tudi drugih jezikov. Jeziki so namreč najmočnejše orodje za ohranjanje in razvoj oprijemljive in neoprijemljive, tj. materialne in nematerialne, kulturne dediščine. Zato bodo vsa prizadevanja za vzpodbujanje in širjenje maternega jezika krepila jezikovno raznolikost in možnosti izobraževanja v različnih jezikih, istočasno pa seveda razvijala v ljudeh zavedanje jezikovne in kulturne tradicije lastnega naroda in tudi drugih po vsem svetu, kar naj bo navdih za solidarnost, temelječo na razumevanju, toleranci in dialogu.

Skozi vsakoletne dejavnosti Unesca, posvečene materinščini, teče vsakič rdeča nit vsebinskih poudarkov, posvečenih posameznim vidikom uporabe jezika. Tokratni moto Mednarodnega dneva materinščine, ki ga praznujemo od leta 2000, to je Lokalni jeziki za globalno državljanstvo: Osredotočenost na znanost, združuje že dolgo prisoten poudarek na večjezičnem izobraževanju s spoznanjem, kako pomembno je znanje, ki se je v skupnostih kumuliralo skozi stoletja preživetja v odvisnosti od narave. "V nasprotju z razširjenim mnenjem so tudi lokalni jeziki sposobni povsem in v celoti prenašati najsodobnejša znanstvena spoznanja in znanja v matematiki, fiziki, tehniki in drugih panogah. Priznavanje teh jezikov pomeni hkrati odpiranje vrat večini pogosto prezrtih spoznanj tradicionalnega znanja . . . Jezikovna in kulturna raznolikost bi tako lahko izgubili možnosti za prihodnost: V prid ustvarjalnosti, inovativnosti in vključevanju je ne smemo zapraviti!" (Iz govora Irine Bokove, Generalne sekretarke Unesca, ob Mednarodnem dnevu materinščine 2014).

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je na ozemlju Slovenije materni jezik velike večine prebivalstva slovenščina. Število prebivalcev, katerih materni jezik je slovenščina, sicer vztrajno narašča, vendar počasneje kot število vseh prebivalcev Slovenije. Delež prebivalstva, ki opredeljuje slovenščino kot svoj materni jezik, se tako v Sloveniji že od leta 1953 znižuje (leta 1953 je ob popisu prebivalstva slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 96,8 odstotkov, leta 2002 pa 87,8 odstotkov). K sooblikovanju materinščine, ki ni slovenščina, v Sloveniji pripomoreta tudi obe uradno priznani narodni manjšini in s tem italijanščina ter madžarščina kot materinščini za številne Slovence. Slovenščina z nekaj več kot dvema milijonoma govorcev v matični domovini in po svetu kljub razširjenemu mnenju ne sodi med "majhne" niti med ogrožene jezike, dokaj uspešno pa v svet prodirajo tudi prevodi nekaterih pomembnejših avtorjev v tuje jezike. Nekaj podatkov o tem je mogoče dobiti v bibliografiji prevodov Index Translationum, ki jo gradi Unesco že od leta 1932, od leta 1979 pa je računalniško vodena. Vključuje prevode iz 150 držav (nekatere podatkov ne posredujejo). Kot vse velike bibliografije tudi ta zamuja in v teku so posodobitve za leto 2009. Za slovenske podatke skrbi NUK, dosljej zajema Index Translationum 2507 prevodov iz slovenščine v druge jezike, med njimi npr. Cankar 72, Prešeren 30, Tomaž Šalamun 43, Svetlana Makarovič 8, Feri Lainšček 14 itd.

Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna je bila leta 2000 v časniku NeDelo objavljena karikatura
Marka Kočevarja, ki spodbuja k zavestni rabi slovenščine brez odvečnih tujk.

Kaj so o materinščini v preteklosti rekli nekateri naši znameniti možje?

Jezik namreč ni nekaj, kar je z nami kar samo po sebi, saj nas izkušnje iz preteklosti učijo, kako hitro nam ga lahko odvzamejo in s tem tudi nit, ki nas povezuje. Materni jezik je treba namreč negovati, se ga učiti, ga spoštovati, uporabljati ter se zavedati njegove vrednosti in edinstvenosti, saj je za slehernega Slovenca najlepša in najnaravnejša oblika sporazumevanja, ki mu je bila položena v zibel.
Ivan Cankar, Kurent

Materni jezik je nekaj, kar nas določa, bogati in razlikuje od preostalih, zato bi ga morali pravilno vrednotiti, da bi znali ceniti tudi tuje jezike. Le tako bi lahko spodbujali raznolikost človeške družbe, ne da bi vsiljevali svoje navade, kulturo, poreklo drugim. Namesto da bi se zavedali dragocenosti človeške raznolikosti, (nekateri) ljudje to zavračajo in želijo uvesti kar en, skupni jezik. A na svetu je več različnih jezikov z razlogom. Morda tudi zato, ker en sam ne zmore izraziti vsega. »Še vsaka ptica je dobila svoj glas in nikomur ne pride na misel, da bi zahteval od slavca, naj žvižga po kosje. 'Čemu potem to zahtevajo od nas, ki smo ljudje, ustvarjeni po božji podobi?'
France Bevk, Kaplan Martin Čedermac

Namen naših pesmi in druge literarne dejavnosti ni nič drugega kot kultivirati naš materni jezik.
France Prešeren v pismu prijatelju Stanku Vrazu

Mednarodni dan materinščine

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - Unesco je razglasila 21. februar za Mednarodni dan maternega jezika in s tem opozorila na veliko jezikovno in kulturno raznolikost v svetu ter poudarila izjemen pomen spoštovanja do lastnega in tudi drugih jezikov. Letos ga praznujemo že štirinajstič. Zamisel je nastala kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Z mednarodnim dnevom maternega jezika skuša Unesco opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti posameznih področij po svetu. Jeziki so najmočnejše orodje za ohranjanje in razvoj oprijemljive in neoprijemljive, tj. materialne in nematerialne, kulturne dediščine. Zato bodo vsa prizadevanja za vzpodbujanje in širjenje maternega jezika krepila jezikovno raznolikost in možnosti izobraževanja v različnih jezikih, istočasno pa seveda razvijala v ljudeh zavedanje jezikovne in kulturne tradicije lastnega naroda in tudi drugih po vsem svetu, kar bo navdih za solidarnost, temelječo na razumevanju, toleranci in dialogu.

Tema letošnjega dneva materinščine je pisana na kožo knjižničarjem. S sloganom Knjige za izobraževanje v maternem jeziku želi Unesco ob dnevu materinščine podpreti produkcijo knjig za izobraževalne namene v maternem jeziku, saj knjige in učbeniki pripomorejo k bogatenju jezika in opismenjevanju v maternem jeziku. Natisnjena gradiva v materinščini so še vedno zelo pomemben temelj za učenje, je mogoče prebrati na Unescovi spletni strani. Danes je sicer pri mnogih jezikih še vedno mogoče opaziti pomanjkanje natisnjenih gradiv, čeprav je v zadnjem času zaznan tudi napredek. Računalniška tehnologija in relativno nizki stroški digitalnega tiska obetajo cenejše natisnjena gradiva, kar je povezano tudi z njihovo širšo dostopnostjo.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je na ozemlju Slovenije materni jezik velike večine prebivalstva slovenščina. Število prebivalcev, katerih materni jezik je slovenščina, sicer vztrajno narašča, vendar počasneje kot število vseh prebivalcev Slovenije. Delež prebivalstva, ki opredeljuje slovenščino kot svoj materni jezik, se tako v Sloveniji že od leta 1953 znižuje (leta 1953 je ob popisu prebivalstva slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 96,8 odstotkov, leta 2002 pa 87,8 odstotkov). K sooblikovanju materinščine, ki ni slovenščina, v Sloveniji pripomoreta tudi obe uradno priznani narodni manjšini in s tem italijanščina ter madžarščina kot materinščini za številne Slovence. Z vprašanjem Zakaj ne po slovensko? se je te dni našega odnosa do materinščine kritično lotil tudi dr. Marko Stabej.

"V obdobju novih tehnologij ostajajo knjige neprecenljivo orodje, s katerim je lahko rokovati, ob tem pa je dovolj robustno in praktično za širjenje informacij, vzajemnega razumevanja in odprte poti v svet za vse. Knjige so stebri na znanju temelječih družb in so nepogrešljive za vzpodbujanje svobode izražanja in izobraževanja za vse."
Irina Bokova, Generalna direktorica Unesca ob Mednarodnem dnevu materinščine

Mednarodni dan materinščine ima tudi svoj profil na Facebooku.

Terminološka zbirka EU - materni jezik kot ga srečujemo v evropskih jezikih
Vir: EU Terminology database

Mednarodni dan materinščine

© Carlester T. Crumpler

V Sloveniji uporablja slovenščino kot svoj prvi jezik okoli 1,85 milijona prebivalcev in je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dvojino in veliko število narečij. Dialektologi so ugotovili 46 jasno izoblikovanih narečij, porazdeljenih v sedem pokrajinskih skupin: koroško, gorenjsko, dolenjsko, primorsko, rovtarsko, štajersko in panonsko.

---

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - Unesco je razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika in s tem poudarila izjemen pomen jezikovne in kulturne raznolikosti. Letos ga praznujemo že trinajstič. Zamisel je nastala kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Z mednarodnim dnevom maternega jezika skuša Unesco opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih področij v svetu.

Tema letošnjega dneva materinščine, ki ga praznujemo od leta 2000, je Pouk v maternem jeziku in vključujoče izobraževanje (Mother tongue instruction and inclusive education). Unesco želi na ta način poudariti pomen maternega jezika in pravice posameznika do izobraževanja ter vzpodbuditi države članice, da bi podprle izobraževanje prebivalstva v materinščini. "Vključujoče izobraževanje" temelji na pravici vsakogar do kakovostnega izobraževanja in pridobivanja znanja za osnovne potrebe, usmerjeno pa je predvsem na ranljive in marginalizirane skupine. Cilj je odprava vseh vrst diskriminacije in podpiranje družbene kohezije. Danes je 75 milijonov otrok izključenih iz izobraževanja, sedem od desetih živi v Subsaharski Afriki ali Južni in Zahodni Aziji, šestdeset odstotkov je deklic v arabskih državah. Glavni vzroki za izključenost so revščina, spolna neenakost, invalidnost, otroško delo, manjšinski materni jezik, pripadnost manjšinski skupnosti domorodcev in nomadski način življenja.

Ker se maternega jezika ponavadi naučimo od matere in se zato tudi tako imenuje, smo pripravili nekaj prevodov besede mama v tujih jezikih:

Angleški jezik	mother
Nemški jezik	Mutter
Češki jezik	maminka
Finski jezik	äiti
Poljski jezik	matka
Francoski jezik	maman
Madžarski jezik	anyu
Španski jezik	mamá
Nizozemski jezik	moeder
Danski jezik	mor

Vir: Skrivanek

Spomenik bengalskim žrtvam in Mednarodnemu dnevu materinščine. Ashfield Park, Sidney
Vir: Sidney Daily Photo

Mednarodni dan materinščine

96 % jezikov od skoraj 7000 jezikov sveta govori zelo omejeno število govorcev, skupaj 4 % svetovnega prebivalstva. Ob popisu prebivalstva 2002 v Sloveniji je slovenščino kot svoj materni jezik navedlo 87,9 % popisanih prebivalcev.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika in s tem poudarila izjemen pomen jezikovne in kulturne raznolikosti. Tema letošnjega dneva materinščine, ki ga praznujemo od leta 2000, je raba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zaščito in promocijo jezikov in jezikovne raznolikosti. Jeziki so temeljno orodje informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki pa hkrati predstavljajo novo področje za promocijo jezikovne raznolikosti, je v letošnji poslanici, objavljeni na Unescovi spletni strani, zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova.

Unesco si tudi sicer prizadeva za promocijo večjezičnosti na svetovnem spletu. Nove tehnologije po mnenju Bokove zagotavljajo nove načine za sledenje razvoju ter za učenje jezikov. Bokova je zapisala, da so lahko informacijske in komunikacijske tehnologije posebej koristne pri promociji maternih jezikov. Moč napredka moramo izkoristiti, da zaščitimo različne poglede na svet in promoviramo vse vire znanja in načine izražanja. To so niti, ki tkejo preprogo človeštva, je še poudarila. Jeziki so najmočnejša orodja za razvoj in tudi ohranjanje vseh oblik naše dediščine. Prizadevanja za promocijo in razširjanje materinščine ne podpirajo samo jezikovne raznolikosti in večjezičnega izobraževanja, ampak razvijajo tudi naše zavedanje jezikove in kulturne tradicije ter po vsem svetu navdihujejo solidarnost, ki temelji na razumevanju, toleranci in dialogu.

Nekaj zanimivih podatkov o slovenščini in jezikih po svetu.