Metaforika digitalnega prostora

The Web – pajčevina Zgodnje avgustovsko jutro na zaplanski košenici, 2012

Pred težko pričakovanimi prazniki in ob tem še napovedanem koncu sveta (kar koli bo pač prej!) se lotevam nekoliko lagodnejše in bolj sproščene teme, take, ki najbrž ne more sproži pomislekov pa tudi provokativna ni, da bi od tega koga žulj bolel. Ob prebiranju literature o specializiranih besedilnih korpusih me je pritegnil članek o tvorbi terminov na področju računalništva in sprejemanju že znanih besed iz okolja, ki so ob tem pridobile v računalništvu nov pomen (Izwaini, Sattar: A corpus-based study of metaphor in information technology), in slikoviti metaforiki, ki je prav za računalništvo zelo značilna (SSKJ: metáfora -e ž (á) lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojava z izrazom, ki označuje v navadni rabi kak drug podoben pojav). V preteklosti so že mnogi avtorji ugotavljali, da metaforika v strokovnem jeziku odraža razvoj in "stanje duha" na določenem strokovnem ali znanstvenem področju in tako zaznamuje predvsem novejše panoge in dejavnosti. Analiza korpusa angleških besedil s področja informacijske tehnologije, ki obsega okrog 7 milijonov besed, kaže bogat nabor terminov, ki se sicer uporabljajo v splošnem jeziku v zvezi z živimi bitji, z delavnicami in pisarnami, gradbišči in delovišči, morjem in celo v vojaškem življenju. Tudi naša knjiga sodi v to zbirko metafor.

Avtorjeve ugotovitve na kratko povzemam v spodnji tabeli, pri tem pa sem zaradi večje ilustrativnosti ostal pri angleških izrazih, ker bi slovenjenje ponekod zabrisalo osnovni smisel.

 

Živo bitje assistant, awake, bug, client, communicate, conflict, deamon, dialogue, freeze, generation, hibernation, host, language, memory, mouse, protocol, syntax, widow/orphan, proxy, sleep, spine, virus, web, wizard, worm       Delavnica device, download, equipment, hardware, install, installation, load, template, utility, task, tool, workstation       Pisarna archive, attachment, copy, desktop, directory, document, erase, file, folder, library, mail, page, trash, trash can, wastebasket, write       Gradbišče, delovišče access, address, architecture, destination, firewall, gateway, harvest, home, location, mining, sign in/log in, sign out/log out, platform, port, portal, site, storage, visit, wallpaper, window, workstation       Cesta access, block, bus, highway, map, path, shortcut, speed, superhighway, traffic, transport       Knjiga bookmark, browse, browser, page, publish, read, write       Morje flow, navigate, pirate, stream, surf       Vojaški svet attack, combat, command, cracking, delete, disable, escape, instruction, password, save, security, target, war, warfare

Facepalm in palmface

Kljub poletni vročini in dopustniškim časom, ali pa prav zaradi tega, se je nabralo za terminološko razmišljanje in razpravo več gradiva, kot bi pričakoval. Tudi po elektronski pošti in na Facebooku smo kolegi modrovali, pač razmeram in času primerno pa bolj ležerno, značilno za ta poletni čas pa je, da smo se vsi mučili predvsem z angleškimi izrazi, za katere ne najdemo primernih slovenskih ustreznikov. Melita in Franc sta predlagala v razpravo "linked data", Igor "user driven", Tilen "facepalm", študentka Tamara "cyberbook" . . . da ne rečem, kje vse se je zatikalo meni. O teh terminih bom skušal v naslednjih tednih kaj napisati, za začetno ogrevanje po dopustu, ki ga zaključujem te dni, pa sem izbral tisto, kar nas je večina bralcev, poslušalcev in gledalcev, skratka "odjemalcev informacij" sredstev javnega obveščanja, čez poletje najpogosteje počelo – facepalm. Izjave in dejanja politikov, tistih poklicnih in tudi (nepoklicnih) kandidatov za najvišji slovenski stolček, dogajanja v podjetjih in na sodiščih, pa Črtomir in Bogomila . . . facepalmu se ni bilo mogoče izogniti!

Izraz (angleščina uporablja variante facepalm, tudi face-palm in face palm) ni nov in ga je mogoče zaslediti v slovarjih, res pa je, da je pridobil na popularnosti šele z internetnim žargonom. Opisuje značilno kretnjo, ko nekdo položi plosko dlan čez obraz ali spusti obraz v dlan ali obe dlani. To gesto poznajo različne kulture po svetu, povsod pa izraža močno čustvo frustracije, razočaranja, zadrege, sramu, presenečenja, nejevernosti, zaprepadenosti, gnusa, sramu, posmeha . . . Njegova spletna popularnost temelji na sceni iz 61. epizode TV nadaljevanke Star Trek, ko to znamenito gesto izvede Captain Jean-Luc Picard (6 min 11 sek). V medijih niso redke slike borznih posrednikov in neuspešnih poslovnežev, ki tako "opisujejo" finančno stanje ali finančni kolaps (povzeto po Wikipedia).

V internetnem žargonu je to "logičen" odgovor na neumno vprašanje ali izjavo oz. izraz žalosti, jeze ali besa, ko se zavemo napake ali trapastega dejanja. Pojavlja pa se tudi varianta "palmface", ki se lahko uporablja bodisi kot sopomenka ali pa ima nekoliko spremenjen pomen – v tem primeru kot odgovor na facepalm (dati svojo dlan na obraz sogovorniku, ki je pred tem izrazil posmeh tako, da si je z dlanjo pokril obraz – prva oseba je torej naredila facepalm, druga pa odgovorila s palmface) ( Urban Dictionary).

Kako pa je v drugih jezikih? Za nemščino sem zasledil frazo die Hände vors Gesicht schlagen, Francozi pa uporabljajo se taper la main sur le front, se taper la tête avec la main, se cacher la tête dans la main. Slovenščina pozna predvsem zakopati obraz v roke, zakopati obraz v dlani, skriti obraz v dlani in pokriti obraz z dlanmi, npr.:

- . . . Poliksenin lepi žalostni obraz. Ahil je zakopal obraz v roke in zajokal, ko je spoznal . . . (100 grških mitov za otroke, 2004)
- . . . Alica ni rekla ničesar, samo sedla je na tla, zakopala obraz v dlani in premišljevala, če . . . (Lewis Carroll: Aličine prigode v Čudežni deželi)
- . . . njegov govor kaže na obup (. . . obraz, zakopan v dlani) . . . (Wikiverza, analiza besedila).

Že dolgo znan pomen tako opisane geste je lahko enak, kot ga izraža "facepalm", vendar ne vedno. Pogosto je namreč povezana z žalostjo in jokom, ne pa posmehom in sarkazmom, ki sta danes poglavitno sporočilo v internetnem žargonu. Poleg tega je kretnja "facepalm" izvedena (navadno) z eno roko, slovenski izraz (tudi nemški) pa navadno predstavlja zakrivanje obraza z obema dlanema; francoščina pozna obe varianti.

Kako torej po slovensko? V internetnem žargonu se tudi v slovenskih besedilih korajžno pojavlja facepalm v izvirni obliki, pogosto mu sledi emotikon in/ali pomensko sorodna slengovska kratica (npr. ROFL). Najdemo ga seveda predvsem v krajših neformalnih sporočilih elektronske pošte, forumov in seveda tvitov, ali pa v proznih besedilih, ki opisujejo tako okolje. Kljub prizadevanjem nisem našel ničesar, kar bi kazalo na poizkus uporabe slovenskega izraza. Angleški izraz je dovolj kratek in enostaven (za pisavo in za izgovorjavo), njegova prednost pa je tudi v tem, da ima lahko ista oblika vlogo samostalnika (a quick facepalm), glagola (she facepalmed twice) in glagolnika (his facepalming upsets me). Vse to je pogosto ovira pri iskanju in kovanju ustreznika v slovenščini. Menim, da facepalm v kratkem ne bo dobil slovenskega ustreznika.

Pa vendar – Uporablja kdo med vami v takšnih situacijah kdaj tudi slovensko besedo ali frazo? Sporočite jo!

Digitalni domorodci, digitalni priseljenci in njihov jezik

© DIS is Copenhagen

Neizpodbitno dejstvo je, da večina starejših ne uporablja moderne digitalne tehnologije, brez katere si mladi ne predstavljajo več vsakodnevnega življenja, ali pa jo uporablja le s težavo in odporom ali samo v omejenem obsegu. Evropska komisija je leto 2011 razglasila za evropsko leto prostovoljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. V tem duhu sta se prepletli dve evropski leti in projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija je združil obe družbeno pomembni tematiki z vključevanjem razvoja računalniške pismenosti starejše populacije. Aktivno so ga v oktobru izvajale tudi slovenske knjižnice.

Evropska komisija definira e-veščine kot nabor sposobnosti in znanj, neposredno vezanih na informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Delovanje nekaterih naprav IKT nam je skoraj samoumevno in njihova uporaba od uporabnika ne terja specifičnih veščin in sposobnosti (npr. televizija), pojavlja pa vse več naprav in orodij, predvsem komunikacijskih, ki od posameznika terjajo nek bolj izpopolnjen nabor e-veščin. Pri tem opažamo velike medgeneracijske razlike v sposobnosti pa tudi v pripravljenosti uporabljati to tehnologijo. Zelo opazna in značilna je razlika med digitalnimi domorodci in digitalni priseljenci ter njihovim vedénjem.

Zanimiv je članek Digital Natives, Digital Immigrants (Marc Prensky, 2001), o tem pa je pisala tudi naša kolegica (dr. Polona Vilar: Branje in e-branje), po tem gradivu tudi povzemam definiciji.

Digitalni domorodci (ang. digital native) – so rojeni, ko je digitalna tehnologija že obstajala, so torej domorodci v e-svetu; zanje je to materinščina – tekoče obvladajo "jezik" računalnikov, videoiger, interneta, mobilnikov . . .

Digitalni priseljenci (ang. digital immigrant) – s(m)o rojeni pred pojavom digitalne tehnologije in s(m)o se z njo srečali na neki točki svojega življenja; pridobili s(m)o mnoge spretnosti za rabo digitalne tehnologije, vendar imamo še vedno "tuj naglas" iz svoje mladosti. Ta "naglas" nam pogosto onemogoča, da bi razumeli mlade ali učinkovito komunicirali z njimi – to pa se pozna na mnogo področjih, npr. pri izobraževanju.

Med digitalnimi domorodci najdemo tudi precej stare ljudi; tudi niso vsi mladi digitalni domorodci. Digitalna ločnica je pogost razlog za to. Vzrok je torej v vedenju kot posledici izpostavljenosti tehnologiji, izobraževanju, vzgoji – ne v letu rojstva. Ko se digitalni priseljenci, podobno kot vsi drugi priseljenci, eni bolje in drugi slabše, prilagajajo okolju, ohranjajo svoj prvobitni "naglas", ki kaže na njihov izvor. "Naglas digitalnih priseljencev" se kaže na različne načine – po informacije se pred internetom raje prej obrnejo kam drugam, najprej preberejo navodila za program in ne pričakujejo, da jih bo program sam vodil, elektronsko pošto si natisnejo (ali prosijo za to svojo tajnico – še očitnejši "naglas" digitalnega priseljenca), tudi za urejanje besedila si dokument iz računalnika natisnejo, pokličejo sodelavce v pisarno in jim pokažejo zanimivo spletno stran (nikakor pa jim ne pošljejo URL-ja), telefonski klic "Si dobil mojo elektronsko pošto?" pa je še posebna cvetka. Marc Prensky opozarja, da je to vse prej kot smešnica, saj si učitelji, digitalni priseljenci, ki govorijo zastareli jezik preddigitalne dobe, z velikimi težavami prizadevajo učiti slušatelje, ki govorijo povsem drug in nov jezik. Kako naj digitalni domorodci razumejo, kaj pomeni "zavrteti telefon"???

Kaj pričakuje digitalni domorodec od knjižnice?

Netspeak - Internetna angleščina

© Latest Digitals

Po nekaterih podatkih naj bi bila leta 1880 porazdelitev jezikov v mednarodnih strokovnih in znanstvenih publikacijah ocenjena takole: angleščina 35.8%, francoščina 27.2%, nemščina 23.6%, ruščina 1,5%, drugi jeziki tik nad 0%. Danes je več kot 80% strokovnih in znanstvenih del najprej objavljenih v angleškem jeziku, devet od desetih računalnikov, povezanih z internetom, je v angleško govorečem svetu in več kot 80% spletnih strani je napisanih v angleščini. Enak delež mednarodnih organizacij uporablja angleščino kot uradni ali enega od delovnih jezikov. Po pogostosti in razširjenosti uporabe v svetu ni angleščini niti blizu noben drug jezik. Po nekaterih ocenah naj bi angleščini sledila nemščina, vendar je v tem jeziku manj kot 5% spletnih strani. Strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2050 več kot polovica svetovnega prebivalstva obvladala angleški jezik. Vendar je pričakovati, da bo ta nova oblika svetovne ("World Speak") angleščine precej drugačna od današnje. Strokovnjaki so uporabo angleškega jezika po svetu že danes razvrstiti v tri kategorije:

• standardna ameriško-britanska angleščina kot materni jezik nekaterih narodov in držav (npr. ZDA, VB, Avstralija, Nova Zelandija – ne glede na razlike med njimi) ter negovani jezik strokovne in znanstvene literature,
• govorna in "ljudska" angleščina (imenovana OVE – Oral and Vernacular English) kot mešanica angleškega in lokalnih jezikov ali različice lokalnih jezikov, npr. Konglish - amalgam korejskih jezikov in ameriškega slenga, Singlish in Chinglish (singapurska in kitajska angleščina), ki služijo kot sredstvo za poulično komuniciranje pripadnikov različnih jezikov in komuniciranje s tujci. Nekateri lingvisti prištevajo v to skupino tudi druge primere jezikovnih mešanic, npr Japlish, Denglish, Franglais, Spanglish, Swenglist ipd, o katerih smo že pisali, kjer pa gre za vsebnost večjega števila angleških izrazov v jeziku, ki ga uporabljajo pripadniki istega jezika, pogosto namenoma zaradi doseganja učinka in videza sodobnosti, pomembnosti, enkratnosti, svetovljanskosti (npr. reklamna sporočila, govor mladostnikov ipd.). (Nič bolje ni v ne-internetnem svetu – v majhnim otrokom namenjeni trgovinici sredi nakupovalnega centra se blešči z barvnimi kredami in roko slovenskega aranžerja napisan slogan Back to school).
• mednarodna pogovorna angleščina, to je hitro spreminjajoči se svetovni jezik, ki temelji na angleščini, vendar vključuje veliko število izposojenk iz drugih jezikov, delno tudi ameriški poulični sleng in krajšave ali celo simbole po vzoru kratkih sporočil, uporablja pa se na različnih nivojih, od komuniciranja mladostnikov do poslovnežev.

V čem sta genialnost in moč angleškega jezika, da mu je uspelo nadvladati svet in priti v vse sfere civilizacije, od žlobudranja (pred)najstnikov in branjevk na azijskih tržnicah pa vse do jezika kulture, gospodarstva, diplomacije, zanosti in tehnologije po vsem svetu? V čem se angleščina s tega vidika razlikuje od drugih jezikov? Angleščina nima ničesar takega ali tako posebnega, to ni zasluga ali uspeh jezika samega. Gre za uspeh in vplivnost narodov ter držav, kjer se je ta jezik govoril. V zgodovini, žal tudi danes, predvsem njihova vojaška moč in podreditev drugih, trgovina in ekonomska nadmoč in kot posledica te v nadaljevanju tudi uspehi in ekspanzija na področju znanja in razvoja. Kot je Cezarjeva latinščina z mečem, znanjem in kulturo podredila Galce in zaplodila francoski, italijanski, španski in še kak jezik, normanska francoščina po bitki pri Hastingsu zatrla jezike Anglov in Sasov, da se je rodila sodobna angleščina, še vedno germanski jezik, vendar z močnimi in vidnimi vplivi latinskega in francoskega jezika. Zato govorijo v srednji in južni Afriki nemško, portugalsko, nizozemsko, v Južni Ameriki špansko in portugalsko, francosko v Centralni Ameriki, severni Afriki in velikih predelih južne Azije . . . Britanki imperij se je raztezal okrog sveta in sonce v njem nikoli ni zašlo, v tem sta čudež in uspeh angleškega jezika. Ti isti razlogi lahko seveda vodijo tudi v nasprotno smer – zato se govori slovenščina na vedno ožjem območju . . .
Ilustrativen primer vztrajanja pri uporabi lastnega jezika: časopisna poročila o reakciji francoskega predsednika Jacquesa Chiraca marca 2006, ko je francoski poslovnež na vrhu EU imel govor v angleščini.

Internetni sleng se je razvil v dvajsetih letih internetnega komuniciranja in se uporablja na različnih področjih in v različnih okoljih komuniciranja. Začelo se je seveda na področju uporabe in razvoja strojne in programske opreme, kjer se je takoj naselil že uveljavljeni računalniški žargon predinternetnega obdobja, potem pa je seveda sledila elektronska pošta, forumi in neposredni klepet, spletne strani, družbena omrežja in vse bolj tudi pošiljane kratkih sporočil SMS. Uspeh in razširjenost mobilnih naprav in aplikacij je že skoraj povsem zabrisale mejo med "klasičnim" internetom in temi mobilnimi tehnologijami. Večina internetnega slenga je seveda v angleščini oz. vezana na angleščino, kakšen izraz pa je tudi že poslovenjen. Zelo pogoste so kratice za ustaljene, pa tudi manj ustaljene posamezne besede ali cele fraze, značilne so tudi sličice ali iz simbolov in številk sestavljene besede, sličice. V nekaj manjši meri velja isto tudi za slovenščino. Nekaj primerov: FYI, mi2, U3, FY, brb, :-) , <3 ipd.

Nekaj značilnih kratic, ki se najpogosteje pišejo z malimi črkami ali celo mešano (npr. LOL, lol, LoL):

LOL	Laughing Out Loud (glasno smejanje)
ROFL	Rolling On the Floor Laughing (smejanje do onemoglosti)
BRB	Be Right Back (pridem takoj)
BBL	Be Back Later (pridem še nazaj)
OMG	Oh My God (o moj bog!)
AFK	Away From Keyboard (nisem pri računalniku)
A/S/L	Age/Sex/Location (starost,spol,kraj)
NP	No Problem (ni problema)
PPL	People (ljudje)
FYI	For Your Information (v védenje)
PM	Private Message (zasebno sporočilo)
ASAP	As Soon As Possible (čim prej, prosim)
AFAIK	As Far As I Know (kolikor mi je znano)
BTW	By The Way (mimogrede)
4YEO	For Your Eyes Only (samo zate, osebno)

Nekatere kratice kot so LOL, OMG, IMHO ipd. so postale del "uradnega" angleškega jezika in Oxford English Dictionary je napovedal dodajanje nekaterih od njih v svoj slovar, pri tem pa omenja tudi nekatere zanimivosti o njihovem izvoru. Mnoge od njih na primer sploh niso nastale v internetnem okolju in so obstajale že desetletja pred pojavom interneta.

Nekatere besede so nastale kot internetni žargon, vendar so kasneje zaradi razširjenosti in očitne uporabnosti prešle v v strokovno terminologijo in jih več ne dojemamo kot žargonske, npr. anime, back button, bandwidth, cookie, hot spot, huge pipe, navigate, plug-and-play, spam, host, inbox, messaging, email, download, toolbar, firewall, blog, poke, reboot, meatspace in cyberspace ipd. O njihovi uporabi v slovenskem prostoru in jeziku kdaj drugič.

Razlike med angleškim jezikom za internetno komuniciranje in tistim za uporabo v drugih domenah človeškega delovanja je tako velika, da je dobil novi lingvistični fenomen tudi posebno ime netspeak, globespeak, Netlish (Netspeak + English), Weblish (web + English), Internet language, cyberspeak, Webspeak in še kaj (Crystal. D. 2001. Language and the Internet. Cambridge: Cambridge University Press). Za spoznavanje in razumevanje tega področja je zelo priročen in bogat spletni (in tiskani) priročnik NetLingo.com, ki že od leta 1994 združuje funkcionalnost slovarja, leksikona in pravega vodiča po internetni kulturi v različnih sferah.

Angleščina se kot vodilni jezik na internetu spreminja z naraščajočo hitrostjo, vendar narašča tudi uporaba nekaterih drugih jezikov, ki bi utegnili postaviti pod vprašaj izjemnost angleščine (tako David Crystal, urednik Cambridge Encyclopedia of the English Language). Crystal ocenjuje, da narašča besedišče "mednarodne pogovorne angleščine" s tempom okrog 5000 novih besed letno. Spremembe so tako hitre, da ostajajo poskusi uredništva Oxford English Dictionary daleč za dogajanji in ne uspejo zajeti in kodificirati niti deleža novih besed. "Dejstvo je, da so angleško govoreče države opustile lastništvo nad angleškim jezikom. Ni več poti nazaj - angleščina je svetovni jezik". (David Crystal, BBC news article, 23. marec 2001).

Kratko predavanje o zgodovini internetne angleščine.  

Tvitam, tvitava, tvitamo . . .

Vir: twittonary

V sestavku Tvitminologija smo načeli vprašanje nabora pogosteje uporabljanega angleškega izrazja, ki se je spletlo okrog družbenega omrežja Twitter, in povabili bralce h komentiranju in predvsem prispevanju predlogov za slovenska poimenovanja, ki z redkimi izjemami še ne obstajajo. Prav velikega drena okrog komentarjev ni bilo, čeprav je bilo do danes na tej objavi evidentiranih 197 obiskov 114 različnih obiskovalcev. Tokrat ponujamo v pretres nekaj slovenskih predlogov, nekateri se občasno že uporabljajo, marsikateri med njimi pa najbrž nima prihodnosti.

Follow	slediti, spremljati	slediti tvitom posameznika ali skupine
Follower	privrženec, spremljevalec	kdor sledi tvitom posameznika ali skupine
Mistweet	zatvitati	po pomoti poslati tvit napačni osebi
Profile	profil	stran s podatki o uporabniku
Reply	odgovor	tvit, poslan kot odgovor na sporočilo
Retweet	pretvitati, odtvitati	posredovati tvit nekoga drugega vsem, ki vam sledijo
Retweet	pretvit, odtvit	tvit drugega uporabnika, ki ga posreduje nekdo, ki mu sledite
Tweet	tvitati; tvitniti	poslati sporočilo na Twitter
Tweet	tvit	sporočilo, ki ni daljše od 140 znakov in je poslano po Twitterju
Tweeter	tviter, tviteraš	uporabnik Twitterja, ki pošilja in bere sporočila na Twitterju
Twelete	***	zbrisati na Twitterju objavljeno sporočilo
Twetminology	tvitminologija	žargonska terminologija, ki se uporablja na Twitterju
Twitter	Twitter	družbena mreža, ki omogoča pošiljanje in spremljanje sporočil, krajših od 140 znakov
Twitterati	tviterat, mn. tviterati	"elitni" pisci sporočil, ki privabljajo veliko število bralcev, spremljevalcev
Twitterer	tviteraš	uporabnik Twitterja, ki pošilja in bere tvite
Twitterholic	tvitoholik	zasvojeni uporabnik Twitterja
Twitticism	tviterizem	duhovito, zabavno sporočilo
Unfollow	prenehat slediti, prenehati spremljati	prenehati slediti sporočila drugega uporabnika Twitterja

Angleško tvitersko izrazje je že zelo bogato in nova poimenovanja se rojevajo vsak dan. Zanimiva in dokaj bogata sta spletna slovarja tvitminologije:

Twictionary: The Dictionary for Twitter
Twitter Dictionary - Twittonary

Twittonary pa se oglaša tudi na Twitterju

Še enkrat o uporabnikih in bibliotekarski latovščini

Ob brskanju po katalogih in spletnih straneh slovenskih knjižnic, pa navodilih za iskanje in/ali pisanje (npr. seminarskih ali zaključnih nalog), sem se ponovno vprašal, koliko in kako povprečen uporabnik vse to razume. Jaz nekaterih stvari nisem razumel . . .

Omejil se bom samo na nekaj ključnih in za komuniciranje z uporabniki temeljnih izrazov, ki se pojavljajo na uporabnikom namenjenih spletnih straneh knjižnic in dovolj ilustrirajo vprašanje razumevanja:

• monografska publikacija - monografija
• serijska publikacija - serija
• serijske publikacije, periodika
• revije in periodika
• e-periodika - e-revije - e-časopisi
• publicistika
• Periodika za otroke. Revije lahko naročite v šoli do . . .
• . . . v časnikih, revijah in drugem periodičnem tisku. (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah)
• K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), časopise, spomenice in podobno . . .
• podatkovna zbirka – baza – baza podatkov – podatkovna baza – zbirka (člankov, revij, knjig . . .)
• full-text (in množica bolj ali manj posrečenih različic)

Marsikdo me bo gotovo takoj označil (ali po naše tagiral), da dlakocepim, saj to so vendar osnovni izrazi bibliotekarske stroke brez katerih ne gre. Da, so, vendar v strokovnem komuniciranju, ne pa tam, kjer bi morali uporabniku na jasen, nedvoumen in predvsem razumljiv način kaj sporočiti in razložiti. Pa se celo sami zapletamo z uporabo sopomenk, ki včasih to niti niso (npr. periodika in revije). Kolegica se je ob prenovi spletišča matične inštitucije, s tem pa seveda tudi knjižnice, pogovarjala z urednikom spletnih strani, ki je kategorično skoraj vzrojil: "Kaj pa to? Kaj je to Katalogi? Kdo pa ve kaj je to?! Napišite COBISS, da bo kdo razumel, kaj hočete!". Brez komentarja . . .

Ponovno se bom naslonil na nekaj tujih študij in analiz (*1), ki kažejo prav presenetljivo sliko, kako in kaj uporabniki v komuniciranju s knjižnico razumejo, ali bolje, česa vse ne razumejo, čeprav se nam povsem jasno zdi, da bi morali razumeti.

Če smo v prvem zapisu Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi? navajali primere bolj zapletenih izrazov (npr. Boolova logika, kontrolirani slovar, signatura ipd.), bomo tokrat spregovorili o najosnovnejšem pa vendarle problematičnem.

Uporabniki spletnih strani šolskih in visokošolskih knjižnic (glej Jurkowski) so imeli težave s pravilnim razumevanjem:

• kratice in okrajšave (ki pa so v slovenščini na srečo redkejše)
• podatkovna zbirka (zbirka, baza, baza podatkov, podatkovna baza)
• knjižnični katalog [sic!]
• e-časopisi, e-revije
• medknjižnična izposoja
• periodika, serijske publikacije
• viri, e-viri

in so pogosto napačno razumeli celo

• knjižnični katalog [sic!]
• podatkovna zbirka (zbirka, baza, baza podatkov, podatkovna baza)
• e-časopisi, e-revije

Naslednji primer nazorno kaže, kaj vse si uporabniki lahko predstavljajo pod izrazom OPAC oz. kaj bi želeli, da bi na zaslonu pisalo tam, kjer se OPAC skriva:

Vir: Odin L. Jurkowski: School library web site terminology

Kot pravi avtor članka v uvodu, ". . . uporabljajo šolski knjižničarji tako kot večina strokovnjakov svojo terminologijo, ki ji laik težko sledi. Ta obsega vse od posameznih, za disciplino značilnih besed, do sinonimov in drugih alternativnih poimenovanj, ki omogočajo natančnejše in bolj specifične pomene in odtenke, pa kratice in okrajšave za hitrejše komuniciranje, pri čemer je očitno na razpolago obsežen izbor besed, ki hitro narašča. To je pač naraven stranski proizvod visokega znanja na določenem strokovnem področju in način, kako z jezikovno pregrado zaščititi posest nad svojo disciplino. Kakor koli že, na področju izobraževanja in storitev, kar je knjižničarstvo, je treba strokovno terminologijo študente učiti in jo razlagati na način in s ciljem, da zmanjšamo zmešnjavo in razlikovanje med izbranimi besedami in njihovim pomenom. Knjižnične spletne strani so eno glavnih področij, kjer je ta cilj zelo očiten. Če uporabnik ne prepozna pomena izbranih besed ali če mora celo zapravljati čas s klikanjem sem in tja, da poskuša uganiti, kaj pravzaprav pomenijo, ga takšna stran frustrira in odbija. Spletni vmesnik je v tem primeru čista polomija."

Primer izobraževalnega videa z razlago terminologije, vezane na uporabo podatkovnih zbirk:

Whether you've never used a database or if you just need a refresher course, this tutorial will help you learn about the different terms we use when discussing library databases.
Vir: Odin L. Jurkowski: School library web site terminology

Kupersmith, John: Library Terms That Users Understand. Presentation at Internet Librarian 2005

---

(*1)

Odin L. Jurkowski: School library web site terminology. Library Hi Tech, 2007 ( 25) št. 3, pp. 387 - 395

Kupersmith, John: Library Terms That Users Understand

Kupersmith, John: Library terms evaluated in usability tests and other studies

Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo . . . ? (2)

Na prvo objavo "Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi?" sprašuje @Anonimni, kako je s takimi anketami in analizami pri nas. Zaradi obsežnosti odgovora in tehničnih omejitev, ki jih postavljajo komentarji, odgovarjam v nadaljevanju z novo objavo.

---

Obsežnejše domače raziskave o tem vprašanju nisem zasledil, se pa večkrat pojavlja kot fragment drugih anket in raziskav o zadovoljstvu uporabnikov in uporabi knjižničnih virov in storitev, ki jih je v izobilju. Te se seveda praviloma ukvarjajo predvsem z ugotavljanjem mnenja uporabnikov o . . . in merjenja uporabe storitev in virov, ne ocenjejejo pa znanja, poznavanja, spretnosti uporabnikov pri uporabi in komuniciranu s knjižnico (najnovejši takšni večji raziskavi sta o zadovoljstvu uporabnikov NUK-a in DiKUL-a) ali celo razumevanja izrazov v navodilih, na napisih, pri komuniciranju s knjižničarjem (Dovolj bi bilo že s kamero opazovati vrata, na katerih piše "Vleci"!). Problem poznavanja in razumevanja je včasih bežno omenjen, všeč mi je npr. trditev "V intervjuju so študenti menili, da je preprosteje in hitreje povprašati za literaturo delavca v knjižnici ali pa si jo poiskati na polici kot brskati po katalogih." v sicer že starejši raziskavi (Urbanija, Jože: Rezultati raziskovanja o uporabnikih visokošolske biblioteke. Knjižnica 29(1985)1, str. 40-58).

Zanimive so ugotovitve v diplomskem delu in kasneje članku v reviji Knjižnica, ki ocenjuje izbrano skupino študentov bibliotekarstva (Čuden, Robert: Razumevanje predmetnih oznak pri študentih bibliotekarstva : diplomsko delo. - Ljubljana, 2001): "Raziskava je pokazala, da so študenti 3. letnika (63,1%) bolje razumeli predmetne oznake kot študenti 4. letnika (45,8%). Študenti bibliotekarstva so pravilno razumeli pomene predmetnih oznak v naslednjem obsegu: 42,5% študentov 1. letnika, 45,8% študentov 2. in 4. letnika ter 63,1% študentov 3. letnika. " Zato mi je žal, da avtorica članka o uporabi Univerzalne decimalne klasifikacije v knjižnicah za otroke (Podgoršek, Mojiceja: UDK in otroci. Knjižnica 52(2008)1, str. 99-119) ob sicer zelo zanimivem teoretičnem delu v nadaljevanju ne navede vsaj nekaj primerov iz prakse in dejanske uporabe (meni se sicer otroci smilijo!).

Konkreten primer razumevanja strokovnega izraza virtualna knjižnica (ki postaja danes že vse bolj splošen, zato pa nič bolje razumljen) obravnava članek skupine avtorjev (Lesnik, B.; Jerič, B.; Curhalek, T.; Kerec, M: Digitalna knjižnica in slovenski visokošolski prostor. Knjižnica, 45(2001)1-2, str. 1-15), ki primerja skupino 83 študentov bibliotekarstva s 192 drugimi študenti Filozofske fakultete in strne ugotovitev v naslednjem grafu:

Vir: navedeni članek

Tudi ta študija je že starejša (anketa je bila opravljena leta 1999), vendar bi bili danes rezultati najbrž precej podobni. Spomnimo se samo, koliko bibliotekarjev (še vedno) živi v prepričanju, da je OPAC lahko samo ta naš v sistemu COBISS (in več kandidatov na strokovnih izpitih je na vprašanje "Kaj potem v Avstraliji nimajo Opaca? " smelo izjavilo, da " . . . potem pa imajo najbrž kaj drugega . . . "!).

Zanimivo bi bilo analizirati tudi vloge knjižničarskih delavcev za pridobitev strokovnih nazivov, kjer je razumevanje in interpretacija izrazov na tisoč in en način (npr. recenzija, strokovni članek, poljudno-strokovni prispevek, znanstveni članek, projekt, strokovno predavanje, mentorstvo, delovno telo strokovnega združenja . . . .

Britanski kolega David Bowden je strnil opažanja na primeru ene danes najpogosteje uporabljanih besed, ki jo seveda vsi prav dobro (!?) razumemo: "Informacija je beseda, ki je veliko preveč uporabljana, preslabo razumljena, opredeljena in razložena pa na preveč različnih načinov."

Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi? (1)

Nekdo je nekoč ugotovil, da so knjižnice edini servis, pri katerem mora uporabnik osvojiti nek drugi jezik (Dewey, UDK . . .), da lahko ta servis uporablja. Malce nerodno, kajne.

Bibliotekarska terminologija in še bolj njena pogovorna varianta, to je bibliotekarski žargon, ki ju strokovnjaki uporabljamo za opisovanje knjižničnega gradiva, storitev in svoje dejavnosti, že dolgo veljata za oviro v komuniciranju z uporabniki in predvsem pri njihovem dostopu do informacij. Vprašanje je samo, če se bibliotekarji zavedamo (in priznamo), da zaradi tega vse prepogosto prihaja do komunikacijskega problema in težav pri prenosu sporočil med bibliotekarjem in uporabnikom. Študentje bibliotekarstva so se mi smejali, ko sem to ilustriral z lastnim primerom: Kot občan JK zjutraj pred garažo poberem časopis Delo, četrt ure kasneje pa kot bibliotekar položim na mizo taisti časnik Delo . . .

Študija (*1) večje ameriške univerzitetne knjižnice je analizirala odgovore tristotih študentov prvega in drugega letnika, ki so zaključili sedemtedenski kurz knjižničnih informacijskih znanj. Z dvema vprašalnikoma, ki sta vsebovala po 15 vprašanj z izbirnimi odgovori, so ugotavljali, v kolikšni meri študentje razumejo 28 strokovnih bibliotekarskih izrazov, s katerimi se srečujejo v različnih knjižničnih gradivih za uporabnike in ki se pogosto uporabljajo v komuniciranju z informatorjem. Za vsako vprašanje je bila pripravljena razlaga (definicija) v skladu z bibliotekarskimi priročniki, ob kateri so bili na izbiro po štirje izrazi, samo eden od njih je bil pravilen.

Rezultati
Povprečen rezultat je bil 62%, kar pomeni, da so študentje odgovorili pravilno v povprečju na 9,3 vprašanj od petnajstih. Pravilno prepoznavanje in razumevanje izrazov je bilo zelo različno (odklon +- 4,1), pravilno so bili prepoznani predvsem izrazi plagiat (100%), referenčna služba (94%), raziskava, copyright in kazalo vsebine. Najmanjkrat pa so bili pravilno prepoznani izrazi Boolova logika (8,1%), bibliografija (14,9%), kontrolirani slovar, informacijska potreba, deskriptor ipd.

Ugotovitve
Rezultati študije kažejo, da pogosteje uporabljane izraze (npr. plagiat, copyright) študentje prej razumejo pravilno kot tiste, ki so redkeje v uporabi (npr. Boolova logika, kontrolirani slovar). Zanimivo je, da izraze, ki so v splošnem jeziku pogosti in dobro razumljivi, v kontekstu bibliotekarske terminologije in knjižničnega izobraževanja ter navodil razumejo napačno (npr. citat, avtorstvo). Iz tega je mogoče sklepati, da imajo študentje ob srečanju s tako neznano terminologijo težave pri razumevanju. Študija zato priporoča bibliotekarjem, naj se skušajo izogniti nerazumevanju tako, da pri izobraževanju uporabnikov natančno razložijo pomen nujno potrebnih strokovnih izrazov in zmanjšajo uporabo tipične bibliotekarske terminologije na minimum. Isto velja za oblikovalce spletnih strani in napisov ter navodil v knjižnicah, ki bi morali iskati možnosti uporabe alternativnih izrazov in pojasniti vse najpogosteje napačno razumljene izraze. Najboljši način za izboljšanje uporabnosti knjižničnih virov in storitev je torej poenostavitev dostopnosti na tak način, da se pri komuniciranju z uporabniki kar se le da izogibamo uporabi zahtevne bibliotekarske terminologije, brez katere pa seveda v strokovnem komuniciranju ne gre. Živo mi ostaja pred očmi zaprepaščeni uporabnik, ki je iskal po katalogu neke nacionalke (žargon!) in nikakor ni mogel priti do člankov – dokler ni pritisnil na gumbek z napisom »analitični nivo«!

Prikaz deleža pravilnih odgovorov za posamezne strokovne izraze v dveh vprašalnikih

V nadaljevanju je nekaj primerov, kako skušajo knjižnice približati svojim uporabnikom osnovno bibliotekarsko terminologijo.

Opravite enostaven test razumevanja sedmih bibliotekarskih izrazov – z miško potegnite sličico z izrazom na ustrezno razlago in pritisnite »Submit« za kontrolo pravilnosti odgovorov. Test. Potem si oglejte še videopredstavitve.

Marquita Harnett, urednica elektronskega časopisa "BiblioTech : The online magazine by and for tomorrow's information professionals" je objavila daljši prispevek "Did you say library anxiety?" o občutku anksioznosti, ki je pri nekaterih ljudeh lahko povezana z obiskom in/ali uporabo knjižnice (prvi del in drugi del), v katerem izpostavlja komuniciranje s knjižničarjem in nerazumevanje bibliotekarskega strokovnega jezika kot enega od vzrokov za uporabnikove neprijetne občutke ob obisku knjižnice. Takole pravi:

"Library jargon is also responsible for causing discomfort with the library. It appears in signage, on informational handouts, on the library’s webpage and in the catalog. Librarians understand that reference means “ask us a question about anything”, but few students do. In fact, less than half of all students in a fifty-minute bibliographic instruction session held over three years knew what the term “reference” meant. University students often confuse "reference" with "reserve". Further, they don't realize there are print reserves and electronic reserves and don’t know where or how to access either. Another area of confusion is the phrase “in library use” as found in the catalog. Patrons may believe that someone else is already using it in the library so they can’t get it; or they try to check it out and find that it is non-circulating. Few students understand the difference between magazines and journals or that the term “periodical” encompasses both. Students have been seen walking past the circulation sign searching for the place to check out books. Databases offer “remote usage” for those patrons who wish to have access from home, however there is no explanation for what remote usage means, nor is there a detailed explanation of what is required in order to use a database remotely. Acronyms such as MLA, APA, ILL, etc. should be explained to students since it is unlikely that they will ask and risk feeling that they are asking a stupid question. Several universities, recognizing the confusion library terminology can cause, have published web pages of library glossaries, in order to avoid negative perceptions of the library."

---

(*1) Hutcherson, N. B.: Library jargon : Student recognition of terms and concepts commonly used by librarians in the classroom.
V: College and Research Libraries. July 2004, str. 349-354