| |
|
1. Ozadje ali kontekst v razmislek knjižničarjem
Tradicija knjižničnih katalogov je dolga, vendar skozi vso zgodovino glede funkcionalnosti brez eksplicitnih konceptualnih modelov ter (pre)pogosto usmerjena v administrativne funkcije nadzora in upravljanja knjižnične zbirke. Vloga kataloga kot orodja za uporabnika je bila zanemarjena. Šele v 19. stoletju pa so znani teoretiki in praktiki knjižničarstva (npr. A. Panizzi, C. A. Cutter), dokončno pa še Pariška načela leta 1961, opredelili knjižnični katalog in njegove osnovne funkcije, ki jih mora zagotavljati uporabniku, tudi s tega vidika.
Katalog mora biti praktično in učinkovito orodje, ki uporabniku omogoča, da:
|
Tem tradicionalnim zahtevam (v povsem analognem svetu) so se pridružile še nove, povezane z novimi in povsem drugačnimi vrstami knjižničnega gradiva ter novimi potrebami, pričakovanji in zahtevami uporabnikov v digitalnem okolju, vajenih novih in drugačnih (boljših?) računalniških orodij. Knjižnice se zato na svojem lastnem terenu prvič v zgodovini srečale s konkurenco, ki ji na nekaterih področjih niso povsem kos. Ni nova ugotovitev, da uporabniki vse bolj kritično in vse manj naklonjeno gledajo na še vedno zelo tradicionalno podobo knjižničnega kataloga. Uporabniki upravičeno menijo, da katalogi niso (niti najmanj) intuitivni, v primerjavi z drugimi predvsem spletnimi orodji in storitvami pa sploh ne. Zato se vse pogosteje načrtno izogibajo uporabi kataloga, celo takrat, kadar si hočejo gradivo izposoditi. "Vse je na spletu" zato žal ni več krilatica, ampak za marsikaterega uporabnika že povsem izoblikovan pogled na svet. Uporabniku ne moremo zameriti, da pričakuje enostavna orodja, za katera ni potrebno posebno usposabljanje, vendar so kljub temu kakovostna in učinkovita.
"V informacijski dobi se knjižnice soočajo z vedno večjo količino informacij in gradiv, ki te informacije vsebujejo. Zato je pomembno, da knjižnični katalogi uporabniku pomagajo najti gradivo, ki ga išče, na čim bolj učinkovit način. Mnoga pomembna dela imajo knjižnice v različnih oblikah. Trenutno se uporabniki pri katalogih soočajo z dolgimi, nepreglednimi seznami, ki pogosto navidez naključno razpršijo izdaje nekega dela med izdaje drugih del. Zato bi uporabnikom pomagali prikazi seznamov, ki bi bili bolj strukturirani. Trenutna praksa v knjižnicah ne pozna orodij, ki bi omogočala konsistentnost tovrstnih prikazov. Bibliografski podatki večinoma prav tako ne omogočajo ugotoviti, kako sta dva zapisa povezana. Zato je prišel čas za nov pogled na bibliografski svet. Ena izmed možnih rešitev je model Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ), ki so ga izdelali pod okriljem mednarodne knjižničarske zveze IFLA in izdali leta 1998. FZBZ je konceptualni model, ki predstavlja splošen pogled na bibliografski svet (Functional…, 1998). Od takrat je naletel na mešane odzive v knjižničarskih krogih." (Pisanski, J.; Žumer, M.: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ): analiza uporabnosti konceptualnega modela bibliografskega sveta. Knjižnica 53(2009)1-2, 61-76)Predlagani entitetnorelacijski model oblikuje nov koncept bibliografskega sveta (tudi bibliografski univerzum), v katerem so entitete povezane z gradivom in odnosi med njimi, istočasno pa je tudi uporabnik v interakciji z bibliografskim svetom. Entitete so:
- delo, izrazna oblika, pojavna oblika, enota
- oseba, korporacija
- pojem, predmet, dogodek, kraj
Za uporabnika je tako funkcionalnost bibliografskih informacijskih sistemov (katalogov) mnogo večja in boljša, večja je tudi intuitivnost in izkoriščanje možnosti, ki jih omogoča sodobna informacijska tehnologija. Novi koncept tega sistema pomeni popoln odmik od tradicije listkovnega kataloga tako za uporabnika kot tudi za knjižničarja (uporabniku nepriljubljenega, knjižničarju čaščenega kataloga). Knjižnica tako pridobi konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi informacijskimi ponudniki, predvsem pa se spremeni tudi pogled oz. razmišljanje o temeljih knjižničarskega dela in pojmovanja kataloga kot podatkovne zbirke, ki ni več zgolj računalniška kopija listkovnega kataloga.
Več o modelu: Wikpedija.
2. Terminološki problem in lomljenje jezika
Functional Requirements for Bibliographic Records (FRBR) so strokovna priporočila (in ne katalogizacijska pravila!), ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da bodo odražali konceptualno strukturo informacijskih virov. Objavila jih je (tudi kot knjigo z enakim naslovom) leta 1998 mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ) leta 2000. Ta priporočila so vzbudila v stroki različne odzive in razmišljanja o tako novem in drugačnem konceptu organizacije kataloga. Naletimo lahko na vse od odobravanja do dvomov in nasprotovanja. Pri tem se v strokovnem diskurzu seveda ne moremo izogniti besednim zvezam s pomenom uvajati, implementirati, upoštevati, uskladiti z, pretvoriti, konvertirati, prestrukturirati v skladu z . . . + FRBR oz. FZBZ. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se zato množično pojavljajo sinonimne izpeljanke iz akronima, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Angleščina torej tvori iz kratice glagolske oblike in samostalnik:
Po angleškem zgledu izpeljane termine lahko zasledimo tudi v francoskem in nemškem jeziku (fra. FRBRiser, FRBRisation, FRBRisé; nem. frbrisieren, FRBRisierung, FRBRisiert).
Seveda potrebujemo te termine tudi v slovenski bibliotekarski stroki, ker pa so besedne zveze uvajati, implementirati, upoštevati, uskladiti z, pretvoriti, konvertirati . . . + FRBR oz. FZBZ zaradi pogostega pojavljanja v besedilu nerodne in za besedilo obremenjujoče, smo se zatekli h kraticam. Iz naše kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša, dokler je vsaj stokrat ne ponoviš. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih vendarle pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati [frbrizírati> in [fәrbәrizírati], frbrizacija [frbrizácija in fәrәbәrizácija], npr.:
FZBZ-(iz)acije ali fzbz(iz)acije ni bilo mogoče zaslediti niti v govoru niti v pisnih v strokovnih besedilih. Več o morebitni rabi teh novotvorjenk ni bilo mogoče ugotoviti. Iskanje po spletnih objavah ni v pomoč, ker je bilo doslej premalo objavljenih besedil, zato tudi
Korpus bibliotekarstva beleži le nekaj pojavljanj (frbrizacija in frbriziran skupaj samo 9). Tudi v Bibliotekarskem terminološkem slovarju lahko najdemo samo osnovna termina (kratico in izpisano obliko v angleščini in v slovenščini).
Doslej je šlo za nekoliko ožji krog o tem pišočih strokovnjakov, v naslednjih letih pa bo tudi v Sloveniji ta model prešel v prakso in s tem seveda tudi zelo razširjena raba problematičnih poimenovanj. Ker uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, ni primerna, postavlja pa se vprašanje ustreznosti tvorbe slovenskih terminov iz angleški kratic, smo povprašali za strokovno mnenje na svetovalnem portalu Terminologišče (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRCSAZU). Terminološki svetovalci so zelo hitro odgovorili z naslednjim pisnim mnenjem.
MNENJE SEKCIJE ZA TERMINOLOŠKE SLOVARJE:
Tvorjenje izpeljank s tujimi podstavami ali celo kraticami je v slovenščini zelo redko. V Slovarju novejšega besedja (v nadaljevanju SNB) najdemo sicer mcdonaldizacijo, MBA-jevca in NBA-jevca, DVD-teko, v korpusu Gigafida pa je nekaj izpeljank s kratico v osnovi, npr. RKC-izacija, POP-izacija, s.p.-izacija, HTV-izacija, CNN-izacija, EU-izacija, NBA-izacija. Vsi primeri so tvorjeni s kraticami, ki so v slovenskem okolju bolj ali manj uveljavljene, vendar pa nimamo relevantnih podatkov, ali so jih jezikovni uporabniki izgovorili v skladu s slovenskim pravorečjem ali so prevzeli angleški izgovor kratice. Zaradi narave terminologije je izgovorljivost manjkrat upoštevana pri tvorbi novih terminov, seveda pa je ne smemo zanemariti. Ker je slovensko poimenovanje že uveljavljeno in je že uvrščeno v Bibliotekarski terminološki slovar (Funkcionálne zahtéve za bibliográfske zapíse -ih -ev -- -- -- ž (krat. FZBZ in FRBR) mn. 'študija, ki definira osnovne funkcije kataloga in opisuje teoretični entitetno-relacijski model kataloga'), navedeni pa sta obe kratici, tako slovenska, ki je na prvem mestu, kot angleška, vam ne svetujemo, da bi nove tvorjenke nastajale iz angleške kratice, temveč svetujemo uporabo slovenske osnove, čeprav se v strokovnih besedilih že pojavi frbrizacija (npr. J. Pisanski: Utrinki z raziskovalnih čajank: Frbrizacija v Knjižničarskih novicah 2008/5, doktorska disertacija K. Švab, 2016: Analiza atributov in relacij v bibliografskih informacijskih sistemih). FZBZ-izacija ali fzbzizacija ni uveljavljena v strokovnih besedilih. V strokovnih besedilih se pojavljajo tudi zveze glagol + FZBZ, npr. implementirati FZBZ, upoštevati FZBZ, tudi implementacija FZBZ. Zanimivo nedoslednost kaže članek Pisanski, Žumer: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ): analiza uporabnosti konceptualnega modela bibliografskega sveta v Knjižnici 53 (2009) 1–2, str. 61–76, kjer je sicer uporabljena kratica FZBZ, hkrati pa tudi frbrizacija, frbrizirani katalogi … Nekajletno pojavljanje termina v besedilih torej ni podprlo tvorbe izpeljanke s slovensko osnovo, temveč se ob uveljavljeni slovenski kratici pojavlja besedna družina z angleško osnovo. Če upoštevamo terminološko načelo ustaljenosti (glede na relevantne vire), bi morali podpreti tvorjenke s frbr-, vendar nas to v tem primeru pripelje do situacije, ko hkrati uporabljamo že ustaljeno slovensko kratico FZBZ in tvorjenke iz angleške kratice FRBR, kar je s stališča slovenskega terminološkega sistema povsem nelogično. Če si torej prizadevamo za konsistentni slovenski terminološki sistem, bi vseeno morali uveljaviti samostalnik FZBZ-izacija, pridevnik FZBZ-iziran ter glagolsko izpeljanko FZBZ-izirati. Zapis z vezajem opozarja, da gre za kratico in da jo je treba tako izgovarjati. Če torej prvi del besede izgovarjamo s polglasniki, torej [fǝzǝbǝzǝizacija], beseda postane izgovorljiva. |
Mnenje Sekcije za terminološke slovarje je bilo objavljeno 21. 11. 2016 z naslovom FZBZ-izacija v rubriki Terminološko svetovanje.
Terminološkim svetovalkam in svetovalcem se za nasvet in mnenje najlepše zahvaljujem!
Ozrimo se za konec še malce naokrog in poglejmo, kako so kolegi drugod po svetu poimenovali ta model oz. naslovili prevod njegove objave v svojem jeziku (IFLA, Translations of FRBR) in katera iz kratice FRBR izpeljane termine uporabljajo:
angleško | nemško | francosko | slovensko evidentirana raba |
slovensko predlog |
FRBRize, frbrize | FRBRisieren, frbrisieren | FRBRiser | frbrizirati | FZBZ-izirati |
FRBRization, frbrization | FRBRisierung, Frbrisierung | FRbrisation | frbrizacija | FZBZ-izacija |
FRBRized, frbrized | FRBRisiert, frbrisiert | FRBRisé | frbriziran | FZBZ-iran |
angleško | Functional requirements for bibliographic records |
bolgarsko | Функционални изисквания към библиографските записи |
češko | Funkční požadavky na bibliografické záznamy |
francosko | Spécifications fonctionnelles des notices bibliographiques |
hrvaško | Uvjeti za funkcionalnost bibliografskih zapisa |
italijansko | Requisiti funzionali per record bibliografici |
katalonsko | Requisits funcionals del registres bibliogràfics |
latvijsko | FRBR : Funkcionālās prasības bibliogrāfiskajiem ierakstiem |
madžarsko | A bibliográfiai tételek funkcionális követelményei |
nemško | Funktionale Anforderungen an bibliografische Datensätze |
norveško | Funksjonskrav til bibliografiske poster |
portugalsko | Requisitos funcionais dos registos bibliográficos |
romunsko | Cerinţe funcţionale pentru înregistrarile bibliografice |
rusko | Функциональные требования к библиографическим записям |
slovensko | Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise |
srbsko | Funkcionalni zahtevi za bibliografske zapise |
špansko | Requisitos funcionales de los registros bibliográficos |
švedsko | Funktionella krav på bibliografiska poster |
FUNKCIONALNE zahteve za bibliografske zapise : končno poročilo. - Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, 2000. |
Včasih smo mu rekli "računalniško podprti katalog". Na srečo se je ta termin (skoraj) izgubil iz uporabe! |
Da ne bi bil računalniški katalog samo elektronska oblika klasičnega kataloga. © Wikiwand |