Evropska digitalna knjižnica

Digitalna knjižnica je termin in pojav, ki ga srečujemo na vsakem koraku in brez katerega si današnjega sveta več ne moremo zamišljati. Skoraj vsakdo med nami se je z njo kako spečal, eni jih gradijo, nekateri celo prispevajo svoja dela vanje, skoraj vsi pa jih vse pogosteje in že kar vsak dan uporabljamo. Na tisoče jih je že, spomnimo se samo nekaterih naših kot so na primer Digitalna knjižnica Slovenije, Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani ali Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, ena največjih in za evropsko kulturo najpomembnejših pa je zagotovo Evropska digitalna knjižnica ali Europeana. Z njeno otvoritvijo na spletu novembra 2008 je povezana zanimiva anekdota, saj se je zaradi nenavadno velikega zanimanja in nepričakovanega navala milijonov sočasnih uporabnikov strežnik skoraj takoj povsem sesul in neučakanci so morali še malo počakati. Največje zanimanje je bilo menda za digitalizirano Mono Liso.

Obsežni vseevropski projekt za vzpostavitev Europeane je začela leta 2005 Evropska komisija, pri njem pa je sodelovalo več kot 1500 kulturnih ustanov in organizacij iz vseh takratnih 27 držav članic EU, med njimi tudi nekatere najprestižnejše institucije svetovnega kova kot so pariški Louvre, amsterdamski Rijksmuseum, londonski Natural History Museum ipd., pa tudi manjše, vandar zato nič manj pomembne, kot npr. Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je hkrati slovenska nacionalna združevalka digitalnih vsebin.

Europeana ponuja brezplačen dostop do 15 milijonov digitalnih vsebin evropskih kulturnih zakladov v digitalni obliki, poleg gradiv knjižnic tudi gradivo muzejev, arhivov in multimedijskih arhivov (npr. arhivov radia in televizije, filmskih arhivov itd.). Omogoča neposreden dostop do digitaliziranih knjig, avdio in videogradiv, fotografij, slik, zemljevidov, rokopisov, časopisja ter arhivskih dokumentov, ki so del evropske kulturne dediščine. Obiskovalci lahko v svojem lastnem jeziku in z enega samega mesta raziskujejo različne virtualne zbirke evropskih kulturnih ustanov. (Povzeto po Wikipedia).

Europeana omogoča iskanje v skoraj vseh uradnih jezikih EU, tudi v slovenščini, tako da lahko iskalci uporabljajo stran v svojem lastnem jeziku. Poleg uradnega naziva Europeana ima vsak jezik tudi svojo ustreznico za ime European Digital Library, to so:

angleško European digital library bolgarsko eвропейска цифрова библиотека češko Evropská digitální knihovna dansko europæisk digitalt bibliotek estonsko Euroopa digitaalne raamatukogu finsko Euroopan digitaalinen kirjasto francosko bibliothèque numérique européenne grško Ευρωπαϊκή ψηφιακή βιβλιοθήκη irsko leabharlann dhigiteach Eorpach italijansko biblioteca digitale europea latvijsko Eiropas digitālā bibliotēka litovsko Europos skaitmeninė biblioteka

madžarsko Európai Digitális Könyvtár malteško bibljoteka diġitali Ewropea nemško Europäische digitale Bibliothek nizozemsko Europese digitale bibliotheek poljskol europejska biblioteka cyfrowa portugalsko biblioteca digital europeia romunsko biblioteca digitală europeană slovaško európska digitálna knižnica slovensko evropska digitalna knjižnica špansko biblioteca digital europea švedsko europeiskt digitalt bibliotek

Cinkov kliše za tiskanje v tehniki visokega tiska, kliše rokopisa cenzurirane Zdravljice Franceta Prešerna.
Europeana. Prispeval Tehniški muzej Slovenije.

Evropski dan jezikov

Konec meseca praznuje že petnajsto obletnico prav poseben dan, to je evropski dan jezikov. Praznovanje ni prav bučno, ampak slavljenci, evropski jeziki, so pomembni in jih ne gre zapostavljati. Imejmo jih radi!

"Evropski dan jezikov" v uradnih jezikih EU IATE

V Evropski uniji, kjer živi v 28 državah okrog 508 milijonov ljudi, je štiriindvajset uradnih in delovnih jezikov, to so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. V državah članicah unije se poleg teh 24 uradnih jezikov govori še najmanj 60 regionalnih jezikov in jezikov manjšin, to je pripadnikov avtohtonih evropskih skupnosti. Tokovi globalizacije in priseljevanja še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov, saj naj bi se po nekaterih ocenah v Evropi, kjer živi v 47 državah okrog 800 milijonov prebivalcev, govorilo 175 ali celo 200 različnih jezikov.

Kako se oglašajo nekatere živali v drugih jezikih.
© Fun with kids

Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2001 s pobudo za evropsko leto jezikov želela opozoriti prav na to neverjetno jezikovno bogastvo evropskega okolja. Takrat je postal 26. september tudi uradno praznik z imenom evropski dan jezikov, ki ga odtlej vsako leto praznujejo države Evrope. Ta dan se v evropskih državah odvija na stotine različnih dejavnosti in prireditev (svoje programe imajo tudi knjižnice), ki na različne načine predstavlja prebivalcem Evrope bogastvo jezikovne različnosti in pomen učenja jezikov ter spoznavanja njihove raznolikosti in bogastva. Jeziki so vezivo evropskega povezovanja, zato Svet Evrope po celi Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da predstavlja jezikovna raznolikost pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine. Njegov namen je vedno znova opozarjati na pomen večjezičnosti v Evropi, ohranjati jezikovno in kulturno različnost in spodbujati učenje jezikov v šoli in zunaj nje.

Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina. Kočevarščino, nekoč prevladujoči jezik oziroma nemško narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga UNESCO opredeljuje kot "kritično ogrožen jezik" (critically endangered language). Za 9 % prebivalcev Slovenije je slovenščina tuji jezik. Iz Strasbourga so prišle pohvale, da so se v Sloveniji zgodili vzpodbudni premiki glede zaščite in spodbujanja uporabe romskega jezika, istočasno pa Svet Evrope v poročilu Slovenijo opozarja, da ni naredila ničesar za določitev območja, kjer se tradicionalno uporablja hrvaški jezik. Ta je v Sloveniji sicer priznan kot jezik ene izmed nekdanjih jugoslovanskih republik, ni pa priznan kot manjšinski ali regionalni jezik.

Po podatkih Statističnega urada RS tretjina prebivalcev Slovenije govori 3 ali več tujih jezikov, vsaj en tuji jezik govori 92 % slovenskih prebivalcev.

Relinde de Graaff: European Day of Languages
What language do you speak? Share to spread the message #talkdontfight

Zakaj čez poletje ni bilo objav?

Bodo pa v kratkem!