Knjižnica v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih

V prispevku Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih je bil predstavljen postopek ekscerpiranja slovenskih bibliotekarskih besedil, na katerem je temeljila izdelava besedilne podatkovne zbirke, izhodiščnega abecedarija in kasneje Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Izpisovanje je zajelo 291 v celoti izpisanih strokovnih besedil okrog 140 avtorjev, ki so bila objavljena v letih med 1940 in 1999.

Tokrat pa še nekaj besed o pojavljanju termina knjižnica v slovenskih bibliotekarskih pa tudi drugih besedilih. V navedenih izpisanih bibliotekarskih strokovnih besedilih se pojavlja knjižnica samostojno in v 346 terminoloških zvezah, vsaj izpisovalci so se pri izpisovanju tako odločili in jih evidentirali kot stalne zveze, ogledate si jih lahko v prilogi 1. Pri treh avtorjih lahko zasledimo od leta 1995 tudi že termin elektronska knjižnica in pri štirih avtorjih od leta 1998 digitalna knjižnica, hibridna knjižnica pa v izpisih besedil do leta 1999 še ni bila evidentirana. Po domiselnosti nedvomno vodi totalna elektronska splošnoizobraževalna knjižnica, ki smo jo zasledili v članku revije Knjižnica leta 1988, vendar jo je tudi avtor zapisal med narekovaje.

V Bibliotekarskem terminološkem slovarju je našlo poleg gesla knjižnica svoje mesto še 160 besednih zvez s to besedo, ogledate si jih lahko v prilogi 2. Med njimi so seveda tudi nekatere sopomenke, npr. centralna, osrednja in središčna knjižnica.

V slovenskem besedilnem korpusu Nova beseda, ki vsebuje okrog 240 milijonov besed iz 5.700 leposlovnih, strokovnih in uradnih besedil do leta 2004, se pojavlja beseda knjižnica okrog 15.400-krat, to je petkrat manj kot knjiga, med najpogostejšimi 2000 besedami pa se pojavi samo enkrat in to na 1448. mestu v reviji Monitor, kar pa najverjetneje pomeni, da gre za programsko knjižnico, ki ni iz bibliotekarske terminologije. Število pogosteje zastopanih besednih zvez je mnogo skromnejše, kot smo zasledili pri knjigi. Knjižnica se v besedilih največ pojavlja v zvezi z besedami osrednja, splošna in tudi splošnoizobraževalna ter univerzitetna, ki je najpogostejša. Pogostejša od vseh navedenih je kratica NUK, virtualna in elektronska knjižnica pa se pojavljata le 20 oz. 33-krat.

Referenčni korpus slovenskega jezika FidaPLUS vsebuje okrog 621 milijonov besed iz slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti, objavljenih v letih od 1979 do 2006. Beseda knjižnica se v korpusu samostojna ali v besedni zvezi pojavlja 61.465-krat.

V letu 2011 bomo skušali vzpostaviti lasten korpus okrog 500 novejših bibliotekarskih besedil in ena od analiz bo seveda posvečena uporabi termina knjižnica v najnovejših besedilih.

• Izpisana slovenska bibliotekarska strokovna besedila, objavljena v letih 1940 do 1999
• Alfabetarij bibliotekarske terminologije : delovno gradivo. - Ljubljana : BTK, 2001
• Ekscerpcija slovenskih strokovnih besedil : delovno gradivo. - Ljubljana : BTK, 2000

Knjižnica malo drugače: Južnoameriška potujoča knjižnica z oslički
Vir: Imagen y Cominicationes S&C

Knjiga v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih

Spomenik leta 1942 uničenim in sežganim poljskim in židovskim knjigam, Kalisz Vir: Kalisz Turystyka

Ko je pred leti začel nastajati slovenski bibliotekarski terminološki slovar, je bilo to pionirsko delo na povsem neraziskanem in neobdelanem področju, kjer ni bilo na razpolago nobenih osnov za delo in nobenih slovarjev, na katere bi se lahko slovaropisna skupina oprla. Ravnala se je po sodobnih načelih leksikografije, zato je delo temeljilo na ugotavljanju rabe izrazja v strokovnem jeziku in evidentiranju terminov z izpisi bibliotekarskih izrazov iz obsežnega korpusa slovenskih strokovnih besedil in po njih izdelanem geslovniku. Ta je bil osnova za izbor kasneje v slovarju obdelanih strokovnih pojmov in primerjanje z izborom v tujejezičnih strokovnih slovarjih. Izpisovanje izbrane slovenske bibliotekarske strokovne literature je zajelo 291 v celoti izpisanih besedil na skupno 6575 straneh. Računalniška besedilna zbirka vsebuje sedaj 10.300 ekscerptov iz teh slovenskih bibliotekarskih besedil, ki so bila objavljena v letih med 1940 in 1999. Zajeta so bila dela okrog 140 slovenskih avtorjev in tudi nekaj prevodov, npr. standardi ISBD. Na tej osnovi je bil nato izdelan alfabetarij, ki obsega 16.578 iztočnic in je predstavljal osnovni nabor za pripravo slovarja.

V teh besedilih se pojavlja knjiga samostojno in v 124 terminoloških zvezah, vsaj izpisovalci so se pri izpisovanju tako odločili in jih evidentirali kot stalne zveze. Pri treh avtorjih se pojavlja od leta 1993 tudi že termin elektronska knjiga. Evidentirane so bile naslednje zveze, ki jih navajamo v Prilogi.

V Bibliotekarskem terminološkem slovarju je našlo poleg gesla knjiga (ki je rekorder s šestimi razlagami) svoje mesto še 50 besednih zvez s to besedo. Med njimi so seveda tudi sopomenke, npr. e-knjiga in elektronska knjiga.

V slovenskem besedilnem korpusu Nova beseda, ki vsebuje okrog 240 milijonov besed iz 5.700 leposlovnih, strokovnih in uradnih besedil do leta 2004, se pojavlja beseda knjiga okrog 71.655-krat, kar je petkrat več kot knjižnica, posamezne sklonske oblike pa so skoraj vse med najpogostejšimi 2000 besedami (345. mesto v leposlovju, 542. v znanstveni in strokovni literaturi, 749. v časopisu Delo in 857. v celotnem korpusu). Povsem v skladu s pričakovanji je knjiga največkrat v zvezah z avtor/avtorica, bela, del, elektronska, Guinnessova, izdati in izid, mladinska, matična, napisati, naslov, nova, objaviti, otroška, poslovne, predstaviti in predstavitev, slovenska, šolska, zemljiška ipd. Nedvomna zmagovalka je mladinska knjiga z 2200 pojavljanji, e-knjiga se pojavlja 173-krat in elektronska knjiga 252-krat, 57-krat pa celo inkunabula. Zanimiva je ugotovitev, da se knjiga najpogosteje uporablja v edninskih oblikah (okrog tri četrtine vseh pojavljanj).

Referenčni korpus slovenskega jezika FidaPLUS vsebuje okrog 621 milijonov besed iz slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti, objavljenih v letih od 1979 do 2006. Beseda knjiga se v korpusu samostojna ali v besedni zvezi že samo v osnovni obliki (imenovalnik ednine) pojavlja 57.621-krat.

V prihajajočem letu bomo skušali vzpostaviti lasten korpus okrog 500 novejših bibliotekarskih besedil in ena od analiz bo seveda posvečena uporabi termina knjiga v sodobnem času.

• Izpisana slovenska bibliotekarska strokovna besedila, objavljena v letih 1940 do 1999
• Alfabetarij bibliotekarske terminologije : delovno gradivo. - Ljubljana : BTK, 2001
• Ekscerpcija slovenskih strokovnih besedil : delovno gradivo. - Ljubljana : BTK, 2000

Appreciation of terminology and misunderstanding - Internationality of Terminology

Gostujoče pero – Elisabeth Simon

With English emerging as the lingua franca of international and interdisciplinary communication, terminology being the corner stone of professional and scholarly interaction has not lost its importance, on the contrary. With the future internationality the discussion about terminology, and in particular library expressions in our case, can become more intense and this does not refer only to multilingual and multicultural Europe. Discussions about library consortia, which can also be international, the international user, and the development of and access to special material and collections on an international base through the web are signifficant for the new phase of terminology use. The international scope inside the discussion about terminology can be accompanied by deep misunderstanding if the awareness of historical roots and cultural structures of long, historical duration are missing. The fact that Rumanian librarians feel more comfortable in professional relations with French librarians⁽¹⁾ than the English speaking ones is not only caused by better or lacking language skills. The positive development of public libraries in Italy can be recognised by those who had the possibility to observe similar developments in France 20 years ago⁽²⁾. Word lists and dictionaries are not only reflecting the state of the art of the present discussion but also (un)observed similarities in the administration and the somehow unconscious professional connections on a transborder and transcultural level.

There is an illustration appended to the text, Public Library as a term and as a concept, a simple expression used on a daily basis by librarians and omnipresent in the mind of every professional in a library. This simple expression has been chosen because it may illustrate what happens in the mind of each participant attending international symposia, conferences and workshops. If a German librarian says public library, then she or he has a distinctly different image than that of e.g. a librarian from Midwest of the United States. One could say, that this is not of such an importance, that French librarians should know and conceive their terminology the same way Slovenians comprehend their own. But this has become a general postulate today. It is not connected only with the international network of communication and understanding but also with the support of libraries by a growing international framework of co-operation⁽³⁾.

Understanding the different concepts of international colleagues and collaborators in the profession is necessary for surviving not only on international meetings but also for applications at different units of the EU. Otherwise we will constantly be missing the point. A thorough knowledge of and familiarity with terminology up to date and covering a wide range of issues belongs to it, including familiarity with expressions in a number of supporting fields, e.g. in management⁽⁴⁾. It is easily thought that knowledge of management expressions is universal and that it will be understood everywhere, but it can be observed today that the application of these expressions is very often not well balanced, not correct or changes the meaning. Therefore it is necessary that an agreement about the terms of use (e.g. of a fatabase or e-journal) shall be found, with the support of a dictionary of terminology, in best case a multilingual one. But also in this fortunate case we must always be certain that the ideas of professional representatives may differ from each other (e.g. the definition of a book for librarians or publishers). That may not be comfortable, because it forces to clarify the terms in use before entering a discussion, but it also adds to the colour and interest in a profession which for many outside people seems to be dull.

---

1. Cf. the book about the university library of Bucarest: Biblioteca centrala universitara dim Bucuresti 1891- 2000. Bucuresti, 2001, 231 pp.
   
2. Les bibliothèques en France 1991- 1997. Paris: Editions de Cercle de la Librairie Collection Bibliothèques, 1998, 315 pp.
   
3. Topics national and international foundations and EU promotion of libraries were discussed in more detail during a seminar at Humboldt University, winter term 2003/2004
   
4. Kanič I., Wells M.: How to present my library: German librarians meet international guests. Berlin: BibSpider 2003, 65 pp.

Issues on library terminology from the perspective of a German librarian

Gostujoče pero – Elisabeth Simon

Libraries, information professionals and their professional terminology is a topic without limits in time and space. Therefore it is no surprise that today the discussion about terminology has been revived. With the application of information technology in the library work and the information services, including the invasion of electronic media and library materials, the professional discussion about modern technical expressions is growing and becoming very complex. Multidisciplinary approach has become a rule, multilinguality as well. Aggressive domination of foreign expressions, as the sometimes peculiar germanised form of English or US American words, is demonstrating the familiar case of e.g. internet site. This is a German "mutation" of the English words in German pronunciation into Internetseite (internet page). Today we are laughing about the translation of French fiches (catalogue card) into fish and signature into signature, although the correct translation is cote. Expressions from the old German library terminology as hochlesen (which means being educated by reading) or Richtungsstreit (two concepts of public librarianship, ruling the professional discussion before World War 2) or Kitsch als kultureller Übergangswert (Kitsch leading to culture) are today unknown even to professionals. Also the Volksbücherei ⁽¹⁾ (people’s library) lost its connection to people’s education in West Germany in the fifties and after some years in the former East Germany as well. In the United States however some expressions from the past time seem unusually up to date when e.g. during a conference about library buildings (44 years old) guidelines for a product evaluation are given, showing as in the product development program how the costs for an architect shall be evaluated ⁽²⁾. It may be a change for naming the clientele of the libraries, in previous times it was the reader, later the user⁽³⁾ and the customer today. But in 1989 it was still the word consumer ⁽⁴⁾ expressing a more passive attitude of visitors coming into a library. In the Dictionary of Librarianship by Eberhard Sauppe ⁽⁵⁾ the term collection development can be located but the presently most used term resource development is not mentioned. These are some little and simple examples, which should stress the importance of terminology and which show us, that the application of terminology has its limits of application in time and region.

---

1. Wolfgang Mühle: zum historischen Programm der allgemein Öffentlichen Bibliothek (AÖB). In: Zehn Jahre DDR, Zehn Jahre Allgemeine Öffentliche Bibliothek. Leipzig, 1959
2. Guidelines for Library Planners. Proceedings of the Library Buildings and Equipment Institute. Chicago, 1960
3. as in Manecke, H.-J., Rückl St. and K.H-. Tänzer: Informationsbedarf und Informationsnutzer. Leipzig, 1985. 144 p.
4. Dictionary of Library and Information Science. English/German – German/English : Wörtberbuch der Bibliotheks- und Informationswissenschaft. Englisch/Deutsch - Deutsch/Englisch. Weinheim und N-.Y., 1989
5. Eberhard Sauppe: Dictionary of Librarianship : Wörterbuch des Bibliothekswesens. München u.a., 1988

Fotografija deklice s knjigo, Vir: What gives 365

Mednarodni projekt Multilingual Dictionary of Library and Information Science Terminology

Med kolegi večkrat pade vprašanje, kako je »z onim drugim slovarjem«, pri čemer mislijo večjezični prevajalni slovar bibliotekarske terminologije, ki vključuje presenetljivo veliko število evropskih jezikov. Tudi na tem spletniku je Anonimni že povpraševal po njem. Zato smo se odločili povedati o slovarju, njegovem nastajanju in doseženih rezultatih kaj več, čeprav je bilo vse to pred časom že predstavljeno na posvetovanjih doma in v tujini ter objavljeno v slovenski in tuji strokovni literaturi.

Izdelava večjezičnega terminološkega slovarja bibliotekarstva in informacijske znanosti je bila zasnovana kot mednarodni projekt, za katerega je pripravila izhodišča in ga ves čas vodi skupina bibliotekarskih strokovnjakov Narodne in univerzitetne knjižnice in Centralne ekonomske knjižnice v Ljubljani. Iniciator in nosilec projekta je bil pisec tega besedila. Nekatere podrobnosti so opisane na spletnih straneh projekta, ki pa od konca leta 2000 več niso posodabljane, ker se je projekt zaradi pomanjkanja podpore in zamiranja delovanja nekaterih skupin omejil le še na nekaj aktivnosti.

1 Cilji projekta

• Priprava večjezičnega prevajalnega slovarja sodobne terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti v 16 evropskih jezikih kot strokovno izhodišče za komuniciranje slovenskih bibliotekarjev na evropski in svetovni ravni.
• Izdaja slovarja v tiskani in elektronski obliki.
• Povezovanje vrhunskih strokovnjakov s področja bibliotekarstva v velikem številu evropskih držav in v različnih jezikovnih okoljih.
• Povezovanje vodilnih bibliotekarskih institucij (pretežno nacionalnih knjižnic) v teh evropskih državah.
• Promocija slovenskega bibliotekarstva v svetovnem merilu.

Slovar obsega okoli 5600 gesel s področja teorije in prakse bibliotekarstva, informacijske znanosti in z nekaterih z bibliotekarstvom povezanih področij, npr. knjigarstva, tiskarstva, restavratorstva, dokumentalistike, informatike in računalništva.

Delovna gradiva za nadaljnjo redakcijo so v celoti ali delno pripravile že delovne skupine za ustreznike v naslednjih jezikih: angleškem, albanskem, bolgarskem, češkem, estonskem, islandskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, makedonskem, nemškem, poljskem, romunskem, srbskem, slovenskem in slovaškem jeziku. Glede na uspeh projekta v mednarodnem prostoru so bili zainteresirani ponuditi sodelovanje tudi strokovnjaki v drugih deželah še za naslednje jezike: bosanskega, gruzinskega, hrvaškega, ruskega, španskega in esperanto.

1.1 Ciljne skupine

Večjezični terminološki slovar za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti je seveda prvenstveno namenjen bibliotekarjem praktikom in teoretikom, ki delujejo v slovenskem bibliotekarstvu, prav tako predavateljem in študentom Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter drugim študentom in dijakom, ki se v času svojega šolanja in študija srečujejo z omenjeno tematiko. Tako bo omogočeno lažje in bolj ustrezno razumevanje tujih strokovnih besedil, boljše in bolj učinkovito prenašanje slovenskega znanja in izkušenj strokovni javnosti v Evropi in po svetu, pa tudi zagotavljanje multikulturnega in multilingvalnega evropskega okolja na področju bibliotekarstva, informacijske znanosti in širše informatike. Glede na to, da naj bi bil slovar na slovenskem spletnem strežniku dostopen širši slovenski in svetovni javnosti, bi tako lahko pripomogel tudi k širjenju splošne razgledanosti, kulture in poznavanja teh strokovnih področij, s katerimi se v vsakodnevnem in poklicnem življenju srečuje sleherni izobraženec. Slovar, ki bo dostopen vzporedno s spletnimi dokumenti s področja bibliotekarstva, informacijske znanosti in širše informatike, bo olajšal uporabnikom interneta njihovo razumevanje, ne nazadnje pa bo dobrodošlo orodje tudi strokovnim prevajalcem v Sloveniji in v številnih v projekt povezanih državah, kjer govorijo 16 zajetih jezikov.

2 Razlogi za potrebnost v projektu zastavljenega slovarja

Strokovna terminologija je eden od dokazov razvitosti stroke in moči nekega jezika. Bibliotekarstvo ima v Evropi dolgo in razgibano tradicijo, to velja tudi za dežele Srednje, Vzhodne in Južne Evrope, ki jih »Zahod« pogosto tako rad obravnava kot posebno skupino dežel, narodov, kultur. Slovensko bibliotekarstvo takrat še ni imelo svojega lastnega terminološkega slovarja, niti razlagalnega, niti prevajalnega (danes se lahko pohvalimo že z obema, nastajala pa sta vzporedno in v interakciji z opisovanim projektom). Analiza stanja v drugih jezikovnih okoljih večjega števila evropskih jezikov je pokazala podobno sliko tudi v nekaterih drugih državah, marsikje pa so obstoječi slovarji stari, nepopolni ali vezani samo na ruski, včasih tudi nemški jezik. Vplivi angleškega jezika so v zadnjem obdobju opazni predvsem na področju informacijske znanosti in uvajanja sodobnih tehnologij. Problem prodora velikega števila tujk, izposojenk in pogosto tudi spačenk iz angleščine, nemščine in ruščine je v različnih jezikovnih okoljih različno izražen in poudarjen, povsod pa prispeva k jezikovni zmedi, napačni rabi in pogosto napačnemu razumevanju ter terminološki odvisnosti od tujih jezikov.

Tudi v svetovnem merilu primanjkuje sodobnih prevajalnih slovarjev za to stroko – pogosto so zastareli ali pa pokrivajo le zelo ozek izbor »pomembnih« svetovnih jezikov in zanemarjajo druge, manjše in »manj pomembne« jezike. Nekateri »manjši jeziki«, pogosto so to hkrati tudi jeziki narodov, ki so se šele pred nedavnim osamosvojili, terminoloških slovarjev na področju bibliotekarstva sploh še nimajo (na primer islandščina, makedonščina, v času nastajanja projekta tudi slovenščina). Nekateri drugi so v svojih terminoloških slovarjih zajeli le manjši del strokovnega izrazja, pogosto le omejena področja v stroki, npr. katalogizacija, izposoja, nabava. Interes in potrebo po takem slovarju so pisno izrazile pomembne bibliotekarske institucije iz 13 držav, ki so v predstavljenem projektu tudi pripravljene sodelovati. Eden osnovnih ciljev tega mednarodnega projekta je zato tudi vzpodbujanje izdelave slovarja v različnih jezikih na skupnem »slovarskem jedru« okrog 6.000 strokovnih terminov v angleškem jeziku, ki bi predstavljal stičišče skupnega dela. Kompilacijo in izbor skupnega slovarskega jedra so pripravili slovenski strokovnjaki.

3 Upravičenost projekta

Knjižnice so pomemben element informacijske družbe, v kateri zahteva globalizacija tudi vse več in vse intenzivnejše povezovanje tudi med knjižnicami, kar je mogoče le ob zagotavljanju nedvoumnega komuniciranja tudi v okvirih bibliotekarske stroke in informacijske znanosti. Dvojezični prevajalni slovarji, večjezični so le njihova multiplikacija, so zato neobhodno potrebno orodje za neposredno in formalno standardizirano strokovno komuniciranje med strokovnjaki različne jezikovne pripadnosti. Vstop Slovenije in tudi nekaterih drugih v projektu sodelujočih držav v Evropsko unijo je le še pospešil strokovno sodelovanje, ki brez ustreznih strokovnih slovarjev ni mogoče, na tak način pa se bo povečala tudi kompetitivnost slovenskega bibliotekarstva v evropskem prostoru. Angleški jezik je seveda lingua franca tudi v bibliotekarstvu, vendar tudi do njega večina navedenih jezikov nima ustrezne premostitve v tej stroki.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je uvrstitev »manjših« jezikov (albanščino, makedonščino in slovenščino govori okrog 2 milijona ljudi, estonščino pol toliko, islandščino le 270.000) in še ne dolgo politično samostojnih jezikov (hrvaščina, estonščina, litovščina, latvijščina, makedonščina, slovaščina in slovenščina) ob bok svetovnih jezikov v takem strokovnem slovarju istočasno tudi svojevrstna promocija in »sprejem« med evropske jezike, ki imajo urejeno, standardizirano strokovno terminologijo. Vključitev teh jezikov in terminologije bibliotekarstva in informacijske znanosti v skupen mednarodni slovar zato ne pomeni zgolj njihove enakopravnosti z jeziki, ki jih govorijo milijoni ljudi, pač pa tudi demonstracijo njihove samostojnosti, ki jim daje poleg sprejemanja tudi možnost posredovanja lastnih spoznanj in strokovnega znanja v svetovni prostor. Glede na ugotovitev, da ustreznih sodobnih slovarjev terminologije bibliotekarstva in informacijske znanosti v omenjenih jezikih ni, niti ni v teku ali v pripravi večjih projektov, smo bili lahko prepričani, da podvajanja s podobnimi projekti ni bilo. Vemo pa za nekaj slovarjev v nastajanju, kjer je mogoče združiti prizadevanja večjega števila strokovnjakov za dosego boljših skupnih rezultatov, npr. pri pripravi poljsko-nemškega bibliotekarskega slovarja. Veseli nas, da je pričujoči projekt vzpodbudil nastanek večjega števila predvsem dvojezičnih slovarjev, ki izhajajo iz skupnega angleškega jedra.

4 Zanimanje mednarodne strokovne javnosti

Zanimanje in nedvomno tudi potrebo po takem slovarju je potrdila analiza stanja na tem področju, ki je bila izvedena v letu 1997 kot izhodišče za pripravo projektne dokumentacije. Že leta 1992 je 8 nacionalnih knjižnic prispevalo skromen delež v svojih jezikih, okrog 1000 izbranih gesel, Britanskemu svetu v Köln, ki je pripravljal drugo, razširjeno izdajo glosarja z naslovom Librarians’ Practical Dictionary. Skupna prizadevanja žal niso obrodila sadov, izšla je le okrnjena broširana verzija v angleškem, nemškem in ruskem jeziku. Tako zbrano gradivo v angleščini, nemščini, ruščini, madžarščini, bolgarščini, češčini, litovščini, latvijščini, estonščini in slovenščini je predstavljalo manjši prispevek k slovarju, o katerem je govora v tem prispevku. Namen analize je bil pregled najnovejšega stanja terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti in popis že obstoječih slovarjev na jezikovnih področjih, ki so se pripravljena vključiti v mednarodni projekt. Vprašalnik je bil poslan v 20 držav, istočasno pa je bilo navezano tudi veliko število osebnih stikov s tamkajšnjimi strokovnjaki. Praviloma so bile naslovljene nacionalne knjižnice, včasih tudi bibliotekarska društva in institucije, ki izvajajo izobraževanje na področju bibliotekarstva. Ustrezne odgovore smo dobili iz 16 držav. V nadaljevanju navajamo nekaj vprašanj, ki so bila za nadaljevanje projekta posebej pomembna:

• Obstaja dvo- ali večjezični terminološki slovar bibliotekarstva in informacijske znanosti, ki vključuje tudi vaš jezik? (da-10, ne-6)
• Če je odgovor »da«, navedite naslov, leto izida in ocenite njegov obseg. (z nekaj izjemami so bili navedeni dokaj stari slovarji)
• Menite, da je v strokovni bibliotekarski javnosti zanimanje oz. potreba, da bi uvrstili vaš jezik v večjezični terminološki slovar? (vsi odgovori »da« (z izjemo irščine))
• (Če je odgovor »da«) Ste pripravljeni sodelovati pri skupni izdelavi takega slovarja in opraviti slovarsko delo za svoj jezik? vsi odgovori »da«
  Večina je lahko navedla tudi imena strokovnjakov, ki bi se vključili v delo.

Ko se je delo začelo, so se v večini primerov vključile nacionalne knjižnice, poleg njih pa še Britanski svet v Kölnu in Bukarešti ter Univerza v Frankfurtu na Odri. Iz rezultatov ankete je razvidno, da je vsaj 16 jezikov, kjer bibliotekarji čutijo potrebo po sodobnem, obsežnejšem terminološkem prevajalnem slovarju, vsi v povezavi z angleščino, poleg tega pa še z nekaterimi drugimi jeziki. Večina je pri tem pripravljena sodelovati, čeprav je pogosto čutiti akuten problem financiranja pa tudi strokovnjakov, ki bi lahko prevzeli tako zahtevno in odgovorno delo.

5 Organizacija in delitev dela

Pri izdelavi slovarja sodelujejo s strokovnjaki predvsem nacionalne knjižnice, fakultete in oddelki za bibliotekarstvo in informacijsko znanost ter že delujoče delovne skupine s področja bibliotekarske terminologije v deželah, kjer govorijo navedene jezike. Te institucije so kot nacionalni koordinatorji za svoj jezik podpisale pogodbo z nosilcem projekta (Narodna in univerzitetna knjižnica) ter angažirale strokovnjake, ki nastopajo kot avtorji posamezne jezikovne variante slovarja.

Nosilci osnovnih nalog so:

• Zasnova projekta, strokovne osnove in vodenje projekta: Slovenija;
• Priprava in selekcija izhodiščnega gradiva ok. 6000 gesel: Slovenija;
• Priprava ustreznikov v tujih jezikih: Strokovne skupine v posameznih jezikovnih okoljih / državah;
• Urejanje gradiva in priprava tiskane ter elektronske izdaje slovarja: Slovenija.

S posameznimi redaktorji in nacionalnimi koordinatorji so bile sklenjene ustrezne avtorske pogodbe oziroma dogovori o sodelovanju in soudeležbi pri avtorskih pravicah.
Uredniški odbor za pripravo slovarja sestavljajo: Ivan Kanič (glavni urednik), dr. Branko Berčič, dr. Polona Vilar, Majda Ujčič, Elisabeth Simon (BibSpider, Berlin), dr. Primož Jakopin.

Pri pripravi slovarskega gradiva sodelujejo za posamezne jezike številni redaktorji s svojimi delovnimi skupinami v različnih institucijah.
a) delovno gradivo za nadaljnjo redakcijo so delno ali v celoti pripravili: Albanija, Bolgarija, Češka, Estonija, Islandija, Latvija, Litva, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljščina, Romunija, SlovaškaSlovenija, Srbija.
b) na sodelovanje se pripravljajo: BiH, esperanto, Gruzija, Hrvaška, Španija.

6 Financiranje

Jasno je, da tako obsežen in zahteven projekt ne more steči in uspeti brez ustrezne finančne podpore v času zasnove in priprave slovarskega gradiva, kakor tudi založniške in distribucijske dejavnosti ob zaključku. Delno sofinanciranje projekta je bilo doslej zagotovljeno iz različnih finančnih virov:

1. Priprava slovarja:

• Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani,
• British Council Köln,
• Open Society Institute – Regional Library Program, Budimpešta,
• Sponzorji;
• Institucije v posameznih državah (nacionalne knjižnice, British Council Köln, British Council Bukarešta, BibSpider, Open Society Institute, univerze, Microsoft v Srbiji);
• Zelo velik je bil prispevek v nehonoriranem delu strokovnih sodelavcev.

Vse naloge iz navedene faze projekta so bile izpeljane ali bodo v posameznih sodelujočih državah izpeljane v okviru lokalnih virov financiranja. Slovarsko gradivo je pripravljeno za zaključno usklajevalno redakcijo med vsemi 16 zastopanimi jeziki in objavo v elektronski obliki. 2. Izdaja elektronske verzije – spletna in cederom verzija:
Sredstva so bila delno zagotovljena pri Ministrstvu za informacijsko družbo v sklopu razpisa za sofinanciranje stroškov izdaje samostojnih gradiv s področja informacijske družbe ter povezanih področij leta 2004. Takrat sta nastali testni verziji elektronskega slovarja na spletu in kot aplikacija za osebni računalnik. Po tem dogodku se je delo na projektu ustavilo, nadaljujejo pa se še vedno nekatere aktivnosti za posamezne jezike (v pripravi sta angleško-nemški in nemško-angleški slovar, ki bosta izšla v Berlinu). 7 Uporabni rezultati projekta doslej

Slovar, ki je ciljni rezultat skupnih prizadevanj velikega števila strokovnjakov različne jezikovne pripadnosti, bo dosegljiv uporabnikom v različnih oblikah:

• tiskana izdaja z osnovnim slovarjem, urejenim po angleških geslih, ki jih bodo spremljali ustrezniki v vseh zastopanih jezikih, z dodanimi kazali za posamezne jezike;
• elektronska verzija na cederomu, ki bo omogočala iskanje po kateremkoli od zastopanih jezikov;
• elektronska verzija na svetovnem spletu s hipertekstnimi povezavami in možnostjo iskanja po vseh zastopanih jezikih.

Doslej so izšli kot samostojni segmenti tega projekta naslednji dvojezični prevajalni slovarji v tiskani in/ali elektronski obliki:

• English-Slovak Dictionary of Library Terminology, Bratislava, 1999 (tiskana izdaja)
• Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije, Ljubljana, 2002 (tiskana izdaja)
• elektronska izdaja, dostopna s spletne strani NUK pa tudi tukaj na blogu Bibliotekarska terminologija
• Bibliotekarski terminološki rečnik : englesko-srpski, srpsko-engleski , Beograd, 2004
      – tiskana izdaja
      – CD-ROM izdaja
      – spletna izdaja
  Delovno gradivo za 10 jezikov je dostopno redaktorskim skupinam v testni spletni verziji.

Septembra 2000 je bila v Ljubljani ob podpori takratnega Ministrstva za znanost in tehnologijo mednarodna konferenca Bibliotekarski terminološki slovarji – selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva, na kateri se je zbralo okrog 50 strokovnjakov iz 12 evropskih držav in ZDA, ki se ukvarjajo z vprašanji terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti. Konferenca je vsebinsko usmerjena v obravnavo teoretičnih in praktičnih izhodišč oblikovanja in standardiziranja bibliotekarske strokovne terminologije, priprave enojezičnih razlagalnih in večjezičnih prevajalnih terminoloških slovarjev in njihove objave v tiskani in/ali elektronski obliki. Knjiga abstraktov s programom in posnetki s konference je dosegljiva na spletu, poleg tega izšla tudi v tiskani obliki in na zapisljivem laserskem disku, ker se je pri udeležencih pokazal interes za tako izdajo.

8 Elektronska verzija slovarja

Kot je razvidno iz dokumentacije, je projekt zastal v zaključni fazi redakcije slovarskega gradiva, ki ga je treba redigirati in izdati. Gradivo je bilo pripravljeno v predhodnih fazah, prav tako izhodišča in struktura elektronskega slovarja; oboje je bilo v Sloveniji financirano s strani Narodne in univerzitetne knjižnice ter sofinancirano s sredstvi razpisa Zavoda za odprto družbo, priprava gradiv v drugih jezikih pa od lokalnih virov v državah, ki v projektu sodelujejo. Obe izdaji bosta vsebovali isto in na enak način organizirano gradivo, odločitev za dva vzporedna elektronska medija pa je bila sprejeta na mednarodni konferenci Bibliotekarski terminološki slovarji – selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva v Ljubljani septembra 2000, ki so se je udeležili tudi sodelavci projekta iz različnih držav. Internetna verzija je bila sprejeta kot splošno dostopna oblika sodobne informacijske družbe z največjo možnostjo sprotnega popravljanja in dopolnjevanja slovarskega gradiva, ki pa v nekaterih sodelujočih državah zaradi neustreznih omrežij še nima splošne uporabnosti (npr. Albanija, Gruzija). Zato je bila močno zaželena tudi verzija na laserskem disku, ki poleg možnosti lokalne uporabe predstavlja tudi fizični kos knjižničnega gradiva, s katerim knjižnica razpolaga in z njim laže dokazuje svojemu okolju in financerjem svojo dejavnost oziroma soudeležbo v mednarodnem projektu.

8.1 Spletna verzija v testnem okolju že deluje in je tudi bila na voljo sodelujočim delovnim skupinam po celi Evropi, potrebna so še nekatera dopolnila, predvsem v zvezi s kodiranjem nelatiničnih pisav, ki nastopajo v skupnem slovarju vzporedno z latinico in je tudi po njih mogoče iskati. Sredstva za nadgradnjo so bila pridobljena na razpisu MID leta 2004. Slovar in programski paket za njegovo uporabo sta bila nameščena na spletnem strežniku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki pa je kasneje odpovedala gostoljubje na strežniku, zato je bil slovar leta 2005 umaknjen iz uporabe.

8.2 Verzija na laserskem disku z enajstimi jeziki in okrog 5600 termini je izšla kot projektno gradivo leta 2004 in je deponirana v NUK-u. Ob upoštevanju velikega števila posebnih znakov, ki so zastopani v zajetih jezikih, omogoča iskanje in prikaz rezultatov v različnih pisavah (latinica in cirilica), na razpolago je zaslonska tipkovnica in možnost izbire izhodiščnega jezika ter modul za lastno dopolnjevanje slovarja.

Poigrajte se z enajstjezičnim bibliotekarskim terminološkim slovarjem!

Testna verzija slovarja deluje na vseh novejših različicah operacijskega sistema Windows, opazili pa smo, da »ima težave« s prikazovanjem pomoči v različici 7 (znana težava, ki se jo odpravi z namestitvijo programa Pomoč sistema Windows - WinHlp32.exe). Če ga želite preizkusiti, prenesite na svoj računalnik stisnjeno datoteko Slovarcek.zip (2452 kB, 11 datotek) in zaženite program Dictionary. Pa še kratka pomoč in navodila za tiste, ki je ne bi mogli iztisniti iz programa.

Kaj slovar vsebuje in česa ne – in zakaj tako?

Priprava projekta za sestavo terminološkega slovarja se je začela na povsem neraziskanem in neobdelanem področju, kjer ni bilo na razpolago nobenih osnov za delo in slovarjev, na katere bi se lahko skupina oprla. Delo slovaropisne skupine se je ravnalo po sodobnih načelih leksikografije, zato je temeljilo na izpisovanju bibliotekarskih izrazov iz obsežnega korpusa slovenskih strokovnih besedil in po njih izdelanem geslovniku. Ta je bil osnova za izbor v slovarju obdelanih strokovnih pojmov in primerjanje z izborom v tujejezičnih strokovnih slovarjih. Nesporno je, da je bibliotekarstvo razvejeno področje, zato je bila inventarizacija izrazja zahtevno pionirsko delo. Izhodišče za rast slovarja je bilo temeljito izpisovanje izrazja iz slovenskih bibliotekarskih besedil, ki so bila objavljena predvsem v drugi polovici dvajsetega stoletja. Prednost je bila dana izvirnim besedilom, upoštevanih pa je bilo tudi večje število prevodov predvsem monografskih publikacij.

Koncept vsebinske zasnove slovarja

Kodificiranje slovenske bibliotekarske terminologije, zapisane v terminološkem slovarju, temelji na

• evidentiranju strokovnih izrazov, ki se v bibliotekarstvu uporabljajo danes ali so se uporabljali v preteklosti,
• pomenski analizi posameznega termina in ugotavljanju pomenskih povezav ter sinonimnih ali antonimnih odnosov med njimi,
• normiranju glede na knjižno normo in vsebinske ter jezikovne zahteve urejene strokovne terminologije.

Vzporedno s tem je že v času nastajanja slovarja seveda potekalo ob tako pripravljenem gradivu tudi jezikovno svetovanje in presoja ob tekočih terminoloških vprašanjih rabe strokovnih izrazov v bibliotekarstvu in informacijski znanosti ter objavljanje rezultatov v strokovni literaturi, predvsem v strokovni reviji Knjižnica. Oboje je pomenilo tudi preverbo teoretičnih dognanj v praksi in omogočalo povratno informacijo širšega kroga strokovnjakov.

Po svoji zasnovi in namenu je Bibliotekarski terminološki slovar

• enojezični slovar – gesla in razlage so samo v slovenščini brez tujejezičnih ustreznikov,
• razlagalni slovar – gesla opredeljujejo razlage, ki so krajše in enostavnejše od razlag v leksikonu,
• normativni slovar – slovar predpisuje rabo in izraze tudi vrednoti (npr. neustrezno, žargon, zastarelo ipd.)

V njem so zajeti tisti bibliotekarski strokovni izrazi, ki so v rabi predvsem danes in omogočajo komuniciranje v stroki. V slovarju so zato obdelani:

• veljavni bibliotekarski termini,
• slovenski termini s področja informacijske znanosti,
• pomembnejša zastarela poimenovanja,
• udomačeni žargonski izrazi,
• splošno rabljene okrajšave in pomembnejše kratice,
• strokovni izrazi s področja tiskarstva, založništva, knjigarstva, računalništva, dokumentalistike, informatike in nekaterih drugih področij, če posegajo v bibliotekarsko stroko.

Pri izboru terminov, ki so v slovarju obravnavani, je v okviru posamezne besedne družine, v kateri je iz istega pojmovnega sklopa več besednih vrst, praviloma dana prednost samostalniku, medtem ko so druge besedne vrste vključene glede na pogostnost rabe.

O nastanku alfabetarija

Osnova za vključevanje terminov v slovar je bila kritična presoja izrazov v alfabetariju, ki je nastal z izpisovanjem. Izbor 291 besedil za izpisovanje je bil skrbno pretehtan in je temeljil na bibliografijah slovenske bibliotekarske literature Bože Pleničar. Izpisana besedila so bila objavljena v letih med 1940 in 1999 na skupaj 6.566 straneh.

V prvi fazi izpisovanja izbrane slovenske bibliotekarske strokovne literature, ki je potekalo v letih 1987 do 1992, je bilo ekscerpiranih 61 strokovnih besedil. Temeljno izpisovanje je tako zajelo okrog 2.200 strani besedila, rezultat pa je bilo 4.662 računalniško obdelanih izpisov. V njih je bilo podčrtanih 10.570 strokovnih izrazov; nekateri med njimi se ponavljajo, zato je bilo dejansko identificiranih 6.534 terminov.

Namen druge faze, ki je potekala v letih 1996 in 1997, je bilo dopolnilno in rezervno izpisovanje. Po ponovni presoji in izboru je bilo pregledanih še 139 besedil na skupaj 2.716 straneh. V računalniško zbirko je bilo dodanih 4.235 izpisov z 9.161 podčrtanimi terminološkimi zvezami, ki prinašajo v alfabetarij dodatno še 5.926 različnih terminov.

Tretja faza, ki je potekala leta 1999, je bila namenjena predvsem dopolnilnemu izpisovanju novejših besedil, ki so bila objavljena v času po prvih dveh izpisovanjih. Zajela je 91 strokovnih besedil na skupaj 1.659 straneh, rezultat pa je 1.405 novih izpisov z 2.703 podčrtanimi terminološkimi zvezami, ki prinašajo v alfabetarij še 1.166 doslej neevidentiranih terminov.

Iz gradiva za pripravo Angleško-slovenskega slovarja bibliotekarske terminologije, ki je izšel leta 2002 v sklopu mednarodnega projekta "Multilingual dictionary of library terminology" v Ljubljani, je bilo v alfabetarij vključenih 4.900 slovenskih izrazov.

Tako pripravljena računalniška zbirka vsebuje 10.300 ekscerptov, odraz izpisovanja pa je abecedno urejen geslovnik v tiskani obliki, ki obsega 16.578 iztočnic; iz gradiva za alfabetarij je bilo leta 2000 izdelano tudi permutirano kazalo s 34.900 enotami. Alfabetarij in zbirka izpiskov sta na spletu javno dostopna.

Alfabetarij, z njim pa seveda tudi slovar, odraža strokovno usmerjenost in vsebino ter terminološko pestrost slovenskih bibliotekarskih besedil druge polovice dvajsetega stoletja, pogosto pa žal tudi terminološko revnost in skoraj odsotnost nekaterih strokovnih področij. Na izbor so seveda vplivali tudi izpisovalci in njihovo razumevanje oz. "naklonjenost" določeni vsebini. Po letu 1999 sistematičnega izpisovanja ni več bilo, zato pa so člani slovaropisne skupine ob svojem vsakodnevnem pa tudi terminološkem delu skrbno beležili nove ali še neevidentirane izraze ter jih vključevali v slovar. Nekaj predlogov so iz svojega dela posredovali tudi strokovni kolegi.

Kaj ja, kaj ne – in zakaj

Neizpodbitno drži ugotovitev, ki velja za vse slovarje: V slovarju je tisto, kar že itak vem, tistega, kar iščem, pa tako nikoli ni! Ni razloga, da bi bilo z našim drugače . . .

Izbor terminov pri izpisovanju in kasneje njihovo selektivno izbiranje iz alfabetarija sta nedvomno posledica subjektivne presoje posameznika, ki se je ukvarjal z določenim besedilom ali terminološkim gnezdom. Kljub sistematičnemu in začrtanemu delu se nekaterim »izgubljenim« terminom, ki jih v slovarju ni, pa bi tja vsekakor sodili, ni dalo izogniti. Najpogostejši razlogi za to so predvsem:

• izraz se v izbranih besedilih ni pojavil ali zelo redko in ga je izpisovalec spregledal,
• izpisovalec ali kasneje redaktor se je odločil, da je izraz presplošen in ni tipičen za bibliotekarsko terminologijo,
• izpisovalec ali kasneje redaktor se je odločil, da je besedna zveza ti. prosta zveza in ne bibliotekarski termin,
• ugotovili smo, da so nekatera strokovna področja relativno slabo zastopana v strokovni literaturi določenega obdobja,
• huda skušnjava je izpuščanje izrazov, »ki jih tako ali tako vsakdo pozna«,
• prav tako izpuščanje izrazov, ki so uporabljeni zelo nejasno in nerazumljivo (in opaženi samo pri enem avtorju),
• včasih se je težko odločiti, če določen izraz še sodi v našo stroko ali je preveč od drugod,
• težko se je odločiti tudi o tem, kako daleč bi posegali v neko drugo stično stroko (npr. knjigoveštvo, tiskarstvo ipd.),
• če bi upoštevali vse novoprišleke iz računalništva, bi postal slovar prej računalniški kot bibliotekarski,
• pri nekaterih izrazih je bilo zabeleženo neverjetno veliko število sopomenk, kar je v strokovni terminologiji nezaželeno, zato se je bilo težko odločiti, do kod bi sinonime še upoštevali,
• v nekaterih primerih je težko ugotoviti, če gre res za sinonime ali za različne odtenke podobnega pomena, ki pa jih je vredno upoštevati,
• nekateri novi, neustaljeni in v stroki še nepreverjeni izrazi bodo morali še počakati.
  Ne glede na navedeno se je vendarle bilo treba nekje zamejiti in redakcijo zaključiti, saj se sestavljanje slovarja živega jezika sicer nikoli ne zaključi.

Kako naprej?

Slovar je v dobrem in v slabem postavljen na ogled in dan strokovni javnosti v presojo. Več oči več vidi in več glav več ve, zato računamo na vaše pripombe in predloge, ki bodo vodili v dopolnjevanje manjkajočega in izboljšavo nepopolnega ali celo napačnega. Novejših besedil zadnjih nekaj let nismo sistematično analizirali in izpisovali, zato že imamo v načrtu izgradnjo spletnega besedilnega korpusa za bibliotekarstvo, ki bo vključeval besedila kakšnih 280 strokovnih besedil, ki so bila objavljena v zadnjem desetletju. Že preverjeni konkordančnik, kot ga uporablja Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU, bo omogočil raznovrstna iskanja in statistične analize uporabe besed in besednih zvez, kar bo nedvomno velik prispevek k učinkovitemu dopolnjevanju slovarja z najnovejšimi izrazi. Ob dinamičnem razvoju stroke, ki smo mu priča, se ni bati, da ne bi bilo vsak dan novih . . .

Terminološkemu blogu na pot

Bibliotekarji se ob vsakdanjem delu žal vse premalo posvečamo vprašanjem svoje strokovne terminologije, tega sijajnega orodja, ki nam omogoča tako natančno in nedvoumno komuniciranje v stroki. Bibliotekarska terminologija je tako ostajala neurejena, ob robu hitrega in burnega dogajanja . . . kljub temu, da so bili v naših vrstah vrhunski jezikoslovci, naštejmo samo dva, Matijo Čopa in dr. Mirka Rupla . . . To praznino smo sedaj zapolnili. Po dolgih letih težaškega dela na povsem neraziskanem in neobdelanem področju je neumorna potrpežljivost in zagnanost peščice zanesenjakov pripeljala do trenutka, ko smo lahko v sodelovanju s strokovno revijo Knjižnica izdali prvi slovenski Bibliotekarski terminološki slovar, ki smo ga javnosti predstavili 3. marca na tiskovni konferenci. Več o slovarju in njegovem nastajanju ter pomenu tega temeljnega priročnika za bibliotekarsko stroko in znanost so v Knjižničarskih novicah zapisali Ivan Kanič, dr. Branko Berčič in dr. Jože Urbanija, o tem je poročal tudi Biblioblog.


Slovar ste člani bibliotekarskih društev že dobili kot zadnjo dvojno številko letnika 2009 strokovne revije Knjižnica, če niste član, ga poiščite v svoji knjižnici! Postavljen je torej na ogled in dan v rabo . . . Prelistajte ga, bodite radovedni, uporabljajte ga pri svojem delu. Uporabljajte tudi spletni slovar, ki je (nekaj časa še kot delovno gradivo za slovar) dostopen na blogu strokovne revije Knjižnica in pokomentirajte. Vabimo vas, da nam tukaj na spletnem dnevniku Bibliotekarska terminologija s pripombami, kritikami in priporočili pomagate popraviti slovar tam, kjer je slab, in ga dopolniti na mestih, kjer je še nepopoln.

Blog pa naj postane tudi mesto za objavo in izmenjavo mnenj o strokovnih izrazih, ki jih pri delu v stroki dnevno srečujemo in z njimi nismo zadovoljni, pa tistih, ki jih zasledimo v tuji literaturi in za njih ne najdemo ustreznika v slovenščini. Bodite kritični in ustvarjalni, pokažite na nepravilnosti in če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev!

Vabimo vas k sodelovanju!