"Zopet in že spet" o odprtem dostopu

"Zopet in že spet" je sintagma, ki mi je neizbrisno ostala v spominu s sej delovne skupine, ki se je že pred več kot dvajsetimi leti poizkušala v pripravi terminološkega slovarja informatike, ki pa nikoli ni zagledal luči sveta. Ta skoraj oksimoron je izrekel kolega informatik, kasneje minister, s privzdignjenimi obrvmi in prav tako povzdignjenim glasom, kadar je prišlo isto vprašanje že ničkolikič na mizo v kontekstu "psi lajajo in karavana gre naprej" ali po domače, kljub vsemu se nič ne zgodi.

Hvaležen sem kolegu Nekrepu, da se je na svojem blogu LiLoLe s sestavkom O Open Accessu z upravičeno jezo "zopet in že spet" lotil vprašanja poimenovanj prosti dostop in odprti dostop. Izhaja iz objave Jonathana A. Eisena, gorečega zagovornika odprtega dostopa, s pomenljivim naslovom It drives me crazy when the term "open access" is used for anything free of charge, ki jasno kaže na nerazumevanje vsebine pojavov ter površno in nerazlikovalno rabo terminov tudi v angleškem jeziku (o čemer smo tudi mi že pisali). Upravičeno se huduje nad strokovno nepravilno in nedopustno poenostavitvijo, da se celo v strokovni literaturi pogosto poimenuje open access čisto vse, kar dovoljuje brezplačno branje. Za priročno in razumljivo razlago je uporabil kar citat Petera Suberja "Open-access (OA) literature is digital, online, free of charge, and free of most copyright and licensing restrictions." in poudarja, da je večja teža na drugem delu razlage, torej na dovoljenju za nadaljnjo uporabo dela. Prosti dostop pa tega pogosto ne dovoljuje!

Ne vem, če nam je lahko v uteho, da imajo s tem težave tudi v angleško govorečem svetu, in torej v nesreči nismo sami. Glede na to, da je bilo o terminih prosti dostop in odprti dostop ter potrebi po razlikovanju njunega pomena tudi v bibliotekarskih krogih prelitega že dovolj črnila (če se danes temu še lahko tako reče), bi bil čas, da se tudi mi potrudimo in ju dosledneje pravilno uporabljamo.

---

V dopolnilih Bibliotekarskega terminološkega slovarja je tak predlog razlag:

odprti dostop -ega -a m (krat. OD in OA) (ang. open access) sistem, ki zagotavlja vsem uporabnikom z dovoljenjem avtorjev prost in neomejen dostop, možnost kopiranja, uporabe, razširjanja in predelave avtorskih del, shranjenih v repozitoriju

prosti dostop -ega -a m (ang. free access) dostop do elektronskega vira, ki je za uporabnika brezplačen oz. ga zanj naroča knjižnica; prim. odprti dostop

odprti dostop in nivoji dostopnosti

Vesel sem, da se je v razpravo o odprtem dostopu vključil tudi kolega Miro Pušnik in v svojem komentarju zelo ilustrativno povzel piramido odnosov in stopnjevanja uporabnikovih možnosti med različnimi nivoji dostopnosti, za kar se mu resnično zahvaljujem. Žal mi je, da se posvetovanja ne bo mogel udeležiti! Njegovo razmišljanje sem povzel v tabeli:

Odprti, prosti, svobodni, brezplačni dostop

Kolega Nekrep se v svojem blogu upravičeno veseli letošnjih obetov za nekoliko pogumnejše soočenje z globalno sicer zelo živahnim gibanjem odprtega dostopa tudi v Sloveniji. Res se fenomen (in problem) končno občasno pojavlja nekoliko pogumneje tudi v našem časopisju, predvsem pa je razveseljivo, da se z izzivom organizirano soočajo tudi slovenski knjižničarji in za jesen napovedujejo skupno posvetovanje sekcij visokošolskih in specialnih knjižnic pri ZBDS "Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov", ki bo 27. in 28. oktobra v Ljubljani.

Odprti dostop (open access, OA) je že nekaj let prioritetni predmet strokovnih razprav in pobud (v svetu tudi političnih), vse pogosteje tudi formaliziranih, uradno zapisanih in na mednarodnem nivoju. Praksa odprtega dostopa se tudi v svetu udejanja pravzaprav šele zadnji desetletji z dostopnostjo znanstvenih vsebin na spletu, od tod dokaj nova in še ne povsem ustaljena poimenovanja tega fenomena v slovenskem pa tudi v angleškem jeziku. V strokovni praksi opažamo zelo različno, nedosledno in včasih tudi napačno rabo poimenovanj v zvezi z odprtim dostopom. Tokratna objava je zato nastala v upanju, da bo lahko doprinesla k urejanju tega terminološkega vprašanja.

V angleških besedilih se pojavljata izraza open access in free access, včasih skoraj kot sopomenki in drugič spet močno razločevalno, v slovenščini pa odprti dostop, prosti dostop, svobodni dostop in brezplačni dostop še dosti manj urejeno in usklajeno. Na terminološko nedorečenost, potrebo po natančnem in razločevalnem poimenovanju pojmov je Nekrep že večkrat opozoril, prispevek na to temo pa je bil objavljen tudi na blogu Bibliotekarska terminologija, kjer je zbranih nekaj izrazov s tega področja in jih je avtor poskušal razložiti ter medsebojno pomensko povezati. Oba ugotavljata, da se je v okolju znanstvene informatike za ta koncept objavljanja in dostopnosti znanstvenih objav v svetu uveljavil pojem "open access", ki ga avtorji jasno razlikujejo od pojma "free access". Zato bi bilo smiselno, da v slovenščini zanj dosledno uporabljamo termin "odprti dostop", ker nam tako ostane na razpolago termin "prosti dostop" za kategorijo "free access" (Nekrep, 20. nov 2009). Tako odločitev podpira tudi slovaropisna skupina Islovar pri Slovenskem društvu Informatika.

Odločitev je tudi terminološko upravičena in utemeljena, saj bomo tako s pridevnikom »odprti« zgradili celo terminološko gnezdo sorodnih pomenov. "Besedna zveza odprti dostop ima namreč korenine v širši družini podobnih pojavov t. i. odprtega gibanja (open movement), katerih skupna lastnost je neoviran, nediskriminiran dostop do vsebin in znanj, npr. odprta koda (open source), odprta znanost (open science), odprti podatki (open data), odprti učni materiali (open courseware), odprti standardi, odprte inovacije, odprto znanstveno publiciranje idr. . . . Stevan Harnad, eden utemeljiteljev celotnega gibanja, zagovarja namreč smiselnost dveh pojmov: odprti dostop (open access) in svobodni dostop (free access), pri čemer bi ob dosegi soglasja morda lahko v slovenščini za slednjega uporabili tudi besedno zvezo prosti dostop" (Nekrep, 4. sept. 2010), ki pa v drugačnem kontekstu že zaseda določen pomen (dostop, ki je človekova pravica po zakonu, ustavi, npr. prosti dostop do informacij (javnega značaja), prosti dostop do interneta).

Ob tem ne bomo zamolčali, da slovenska Wikipedia uporablja prosti dostop (=open access). Na spletišču Creative Commons Slovenija (Ustvarjalna gmajna) je mogoče najti izraz odprti dostop (open access).

Problem nedosledne in pogosto neustrezne rabe je večplasten, zmeda izvira med drugim tudi iz večjega števila pomenov že v angleščini in s tem tudi slovenskih ustreznikov posameznega angleškega izraza z dodatno časovno komponento (klasičen vs. elektronski).

1. Več pomenov besede že v angleščini, kar v tem kontekstu za free navaja Wikipedia:
Gratis versus libre is the distinction between two meanings of the English word "free"; namely, "for zero price" (gratis) and "with few or no restrictions" (libre). The ambiguity of "free" can cause issues where the distinction is important, as it often is in dealing with laws concerning the use of information, such as copyright and patents.
For example, they are used to distinguish freeware (gratis software) from free software (libre software).

Srečujemo npr. free article, free online journal, free dictionary, free electronic resources, kar slovenimo kot prostodostopen ali brezplačen, pač odvisno od konteksta.

Prosti dostop se je v elektronskem okolju pojavil z internetom zaradi razlikovanja dokumentov/virov s prostim dostopom (brezplačnih ali dostopnih brez posebnih omejitev) v primerjavi z drugimi, ki si plačljivi in/ali licencirani. Poleg tega knjižnice že vrsto let zagotavljajo prosti dostop (free access) tudi do vedno večje množice plačljivih elektronskih virov, ki so zato za uporabnika samo na videz brezplačni.

2. Več pomensko različnih slovenskih ustreznikov za open access:

prosti pristop – v tradicionalni knjižnici način postavitve knjižničnega gradiva tako, da lahko uporabnik sam brska po policah in si ogleduje gradivo, npr. postavitev v prostem pristopu (ant. pultni sistem oz. zaprto skladišče)

odprti dostop – način, politika objavljanja, arhiviranja in uporabe elektronskih dokumentov, virov . . . ki poleg dostopa z dovoljenjem avtorjev dovoljuje/omogoča tudi nadaljnjo uporabo vsebin . . .

Z nekaj izbranimi termini želimo v nadaljevanju vzpodbuditi razpravo in pridobiti mnenje širše strokovne javnosti. Pred jesenskim posvetovanjem je trenutek še toliko bolj zrel za dokončno ureditev in odpravljanje nedorečenosti v slovenskih poimenovanjih. Poudariti velja, da gre pri spodaj navedenih primerih za terminološki in slovarski pristop, ker želimo na tem mestu razpravo usmeriti predvsem v ocenjevanje ustreznosti in primernosti posameznih poimenovanj, zato so tudi razlage namenoma krajše in enostavnejše, kot bi bile v leksikonu. Pomenskih odtenkov in podrobnosti v razlagah prav zaradi tega nismo upoštevali. Zaradi boljšega razumevanja in lažje nadaljnje razprave pri terminih navajamo angleške ustreznike. Nekatere razlage se sklicujejo na gesla v Bibliotekarskem terminološkem slovarju.

---

odprti dostop -ega -a m (krat. OD in OA) sistem, ki zagotavlja vsem uporabnikom z dovoljenjem avtorjev prost in neomejen dostop, možnost kopiranja, uporabe, razširjanja in predelave avtorskih del, shranjenih v repozitoriju (ang. open access)

odprtodostopna publikacija -e -e ž elektronska publikacija, za katero avtor dovoljuje vsem uporabnikom prost in neomejen dostop, kopiranje, uporabo, razširjanje in predelavo in ki je takoj po objavi skupaj s tem dovoljenjem shranjena vsaj v enem institucionalnem repozitoriju z odprtim dostopom (ang. open access publication)

odprtodostopna revija -e -e ž znanstvena elektronska revija z odprtim dostopom; sin. odprtodostopni časopis (ang. open access journal)

odprtodostopni -a -o prid. ki se nanaša na odprti dostop, npr. odprtodostopna revija;prim. prostodostopni (ang. open access)

odprtodostopni arhiv -ega -a m repozitorij (3), ki zagotavlja odprti dostop do shranjenih dokumentov

odprtodostopni časopis -ega -a m znanstveni elektronski časopis z odprtim dostopom; sin. odprtodostopna revija (ang. open access journal)

odpŕta vsebína -e -e ž kreativno delo (1), navadno objavljeno pod pogoji licence Creative Commons, ki izrecno dovoljujejo vsakemu uporabo, kopiranje in spreminjanje tega dela, npr. Wikipedija (ang. open content)

odprtodostopna revija z zamikom -e -e -- -- ž elektronska revija z naročnino, ki po določenem časovnem obdobju embarga dovoljuje odprti dostop do vseh člankov ali do izbranih člankov; sin. odprtodostopna revija z zamikom (ang. delayed open access journal)

odprtodostopni časopis z zamikom -ega -a -- -- m elektronski časopis z naročnino, ki po določenem časovnem obdobju embarga dovoljuje odprti dostop do vseh člankov ali do izbranih člankov; sin. odprtodostopna revija z zamikom (ang. delayed open access journal)

prosti dostop -ega -a m 1. dostop do elektronskega vira, ki je za uporabnika brezplačen oz. ga zanj naroča knjižnica; prim. odprti dostop (ang. free access) 2. v pravu dostop, ki je človekova pravica po zakonu, ustavi, npr. svoboden dostop do informacij (javnega značaja), svoboden dostop do interneta; sin. svobodni dostop (2) (ang. free access)

prostodostopni -a -o prid. ki se nanaša na prosti dostop; prim. odprtodostopni (ang. free access)

svobodni dostop -ega -a m v pravu dostop, ki je človekova pravica po zakonu, ustavi, npr. svoboden dostop do informacij (javnega značaja), svoboden dostop do interneta; sin. prosti dostop (2) (ang. free access)

---

Vabimo vas h konstruktivni razpravi, da bomo sedaj morebiti različna mnenja do jesenskega posvetovanja sekcij specialnih in visokošolskih knjižnic ZBDS "Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov" uskladili in dorekli do te mere, da jih bomo lahko pred tem objavili in tam predstavili ter zagovarjali.

Odprti dostop - nekaj predlogov

Odprti dostop je že nekaj let prioritetni predmet strokovnih razprav in pobud, vse pogosteje tudi formaliziranih, uradno zapisanih in na mednarodnem nivoju. Zbrali smo nekaj izrazov s tega področja in jih poskušali razložiti ter medsebojno pomensko povezati. Zaradi boljšega razumevanja in lažje nadaljnje razprave pri nekaterih terminih navajamo tudi angleške ustreznike. Poudariti velja, da gre za terminološki in slovarski pristop, zato so razlage namerno krajše in enostavnejše, kot bi bile v leksikonu. Nekatere razlage se sklicujejo na gesla v Bibliotekarskem terminološkem slovarju.

Za ilustracijo še rezultati fraznega poizvedovanja (z narekovaji) z Googlom, brez katerega pač ne gre: 5,480 zadetkov za "odprti dostop" in 8,350,000 za "Open Access".

---

CC gl. Creative Commons

CC licenca -- -e ž formalna določila, ki jih Creative Commons daje v uporabo avtorjem in z njimi jasno opredeljuje način uporabe avtorskega dela, npr. dovoljuje reproduciranje, razširjanje, objavljanje, predelavo ali uporabnikom prepoveduje npr. uporabo v komercialne namene, ali od njih zahteva npr. deljenje dela pod enakimi pogoji; sin. licenca CC (ang. CC License)

Creative Commons ang. (krat. CC) neprofitna organizacija, ki si prizadeva za mednarodno uveljavitev odprtega dostopa in razširjanje uporabe avtorskih del ob hkratni opredelitvi pogojev uporabe in pravic avtorja

licenca CC -e -- ž formalna določila, ki jih Creative Commons daje v uporabo avtorjem in z njimi jasno opredeljuje način uporabe avtorskega dela, npr. dovoljuje reproduciranje, razširjanje, objavljanje, predelavo, ali uporabnikom prepoveduje npr. uporabo v komercialne namene, ali od njih zahteva npr. deljenje dela pod enakimi pogoji; sin. CC licenca (ang. CC License)

OA krat. (ang. open access) gl. odprti dostop

OD krat., gl. odprti dostop

odprti dostop -ega -a m (krat. OD in OA) sistem, ki zagotavlja vsem uporabnikom z dovoljenjem avtorjev prost in neomejen dostop, možnost kopiranja, uporabe, razširjanja in predelave avtorskih del, shranjenih v repozitoriju (ang. open access)

odprtodostopna publikacija -e -e ž elektronska publikacija, za katero avtor dovoljuje vsem uporabnikom prost in neomejen dostop, kopiranje, uporabo, razširjanje in predelavo in ki je takoj po objavi skupaj s tem dovoljenjem shranjena vsaj v enem institucionalnem repozitoriju z odprtim dostopom (ang. open access publication)

odprtodostopna revija -e -e ž znanstvena elektronska revija z odprtim dostopom; sin. odprtodostopni časopis (ang. open access journal)

odprtodostopni -a -o prid. ki se nanaša na odprti dostop, npr. odprtodostopna revija;prim. prostodostopni (ang. open access)

odprtodostopni arhiv -ega -a m repozitorij (3), ki zagotavlja prosti dostop do shranjenih dokumentov

odprtodostopni časopis -ega -a m znanstveni elektronski časopis z odprtim dostopom; sin. odprtodostopna revija (ang. open access journal)

odložišče -a s digitalni arhiv (2), namenjen navadno prostemu dostopu do besedil disertacij, strokovnih, znanstvenih člankov; sin. repozitorij (3) (ang. repository)

odpŕta vsebína -e -e ž kreativno delo (1), navadno objavljeno pod pogoji licence Creative Commons, ki izrecno dovoljujejo vsakemu uporabo, kopiranje in spreminjanje tega dela, npr. Wikipedija (ang. open content)

odprtodostopna revija z zamikom -e -e -- -- ž elektronska revija z naročnino, ki po določenem časovnem obdobju embarga dovoljuje odprti dostop do vseh člankov ali do izbranih člankov; sin. odprtodostopna revija z zamikom (ang. delayed open access journal)

odprtodostopni časopis z zamikom -ega -a -- -- m elektronski časopis z naročnino, ki po določenem časovnem obdobju embarga dovoljuje odprti dostop do vseh člankov ali do izbranih člankov; sin. odprtodostopna revija z zamikom (ang. delayed open access journal)

prosti dostop -ega -a m dostop do elektronskega vira, ki je za uporabnika brezplačen oz. ga zanj naroča knjižnica; prim. odprti dostop (ang. free access)

prostodostopni -a -o prid. ki se nanaša na prosti dostop; prim. odprtodostopni (ang. free access)

samoarhiviranje -a s postopek shranjevanja, dodajanja elektronskih dokumentov v repozitorij, ki ga opravi avtor sam (ang. self-archiving)

svobodni dostop -ega -a m v pravu dostop, ki je človekova pravica po zakonu, ustavi, npr. svoboden dostop do informacij (javnega značaja), svoboden dostop do interneta; prim. prosti dostop (ang. free access)

zelena pot -e -i ž samoshranjevanje zlasti recenziranih člankov, namenjenih za odprti dostop; prim. zlata pot (ang. green road)

zlata pot -e -i ž objava člankov v prostodostopnih revijah z recenzentskim postopkom, namenjenih za prosti dostop; prim. zelena pot (ang. gold road)

Vabimo vas k razpravi, dobrodošli so tudi predlogi terminov, ki dopolnjujejo ta tematski nabor.