ponedeljek, 06. september 2010

Odprti, prosti, svobodni, brezplačni dostop

Kolega Nekrep se v svojem blogu upravičeno veseli letošnjih obetov za nekoliko pogumnejše soočenje z globalno sicer zelo živahnim gibanjem odprtega dostopa tudi v Sloveniji. Res se fenomen (in problem) končno občasno pojavlja nekoliko pogumneje tudi v našem časopisju, predvsem pa je razveseljivo, da se z izzivom organizirano soočajo tudi slovenski knjižničarji in za jesen napovedujejo skupno posvetovanje sekcij visokošolskih in specialnih knjižnic pri ZBDS "Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov", ki bo 27. in 28. oktobra v Ljubljani.

Odprti dostop (open access, OA) je že nekaj let prioritetni predmet strokovnih razprav in pobud (v svetu tudi političnih), vse pogosteje tudi formaliziranih, uradno zapisanih in na mednarodnem nivoju. Praksa odprtega dostopa se tudi v svetu udejanja pravzaprav šele zadnji desetletji z dostopnostjo znanstvenih vsebin na spletu, od tod dokaj nova in še ne povsem ustaljena poimenovanja tega fenomena v slovenskem pa tudi v angleškem jeziku. V strokovni praksi opažamo zelo različno, nedosledno in včasih tudi napačno rabo poimenovanj v zvezi z odprtim dostopom. Tokratna objava je zato nastala v upanju, da bo lahko doprinesla k urejanju tega terminološkega vprašanja.

V angleških besedilih se pojavljata izraza open access in free access, včasih skoraj kot sopomenki in drugič spet močno razločevalno, v slovenščini pa odprti dostop, prosti dostop, svobodni dostop in brezplačni dostop še dosti manj urejeno in usklajeno. Na terminološko nedorečenost, potrebo po natančnem in razločevalnem poimenovanju pojmov je Nekrep že večkrat opozoril, prispevek na to temo pa je bil objavljen tudi na blogu Bibliotekarska terminologija, kjer je zbranih nekaj izrazov s tega področja in jih je avtor poskušal razložiti ter medsebojno pomensko povezati. Oba ugotavljata, da se je v okolju znanstvene informatike za ta koncept objavljanja in dostopnosti znanstvenih objav v svetu uveljavil pojem "open access", ki ga avtorji jasno razlikujejo od pojma "free access". Zato bi bilo smiselno, da v slovenščini zanj dosledno uporabljamo termin "odprti dostop", ker nam tako ostane na razpolago termin "prosti dostop" za kategorijo "free access" (Nekrep, 20. nov 2009). Tako odločitev podpira tudi slovaropisna skupina Islovar pri Slovenskem društvu Informatika.

Odločitev je tudi terminološko upravičena in utemeljena, saj bomo tako s pridevnikom »odprti« zgradili celo terminološko gnezdo sorodnih pomenov. "Besedna zveza odprti dostop ima namreč korenine v širši družini podobnih pojavov t. i. odprtega gibanja (open movement), katerih skupna lastnost je neoviran, nediskriminiran dostop do vsebin in znanj, npr. odprta koda (open source), odprta znanost (open science), odprti podatki (open data), odprti učni materiali (open courseware), odprti standardi, odprte inovacije, odprto znanstveno publiciranje idr. . . . Stevan Harnad, eden utemeljiteljev celotnega gibanja, zagovarja namreč smiselnost dveh pojmov: odprti dostop (open access) in svobodni dostop (free access), pri čemer bi ob dosegi soglasja morda lahko v slovenščini za slednjega uporabili tudi besedno zvezo prosti dostop" (Nekrep, 4. sept. 2010), ki pa v drugačnem kontekstu že zaseda določen pomen (dostop, ki je človekova pravica po zakonu, ustavi, npr. prosti dostop do informacij (javnega značaja), prosti dostop do interneta).

Ob tem ne bomo zamolčali, da slovenska Wikipedia uporablja prosti dostop (=open access). Na spletišču Creative Commons Slovenija (Ustvarjalna gmajna) je mogoče najti izraz odprti dostop (open access).

Problem nedosledne in pogosto neustrezne rabe je večplasten, zmeda izvira med drugim tudi iz večjega števila pomenov že v angleščini in s tem tudi slovenskih ustreznikov posameznega angleškega izraza z dodatno časovno komponento (klasičen vs. elektronski).

1. Več pomenov besede že v angleščini, kar v tem kontekstu za free navaja Wikipedia:
Gratis versus libre is the distinction between two meanings of the English word "free"; namely, "for zero price" (gratis) and "with few or no restrictions" (libre). The ambiguity of "free" can cause issues where the distinction is important, as it often is in dealing with laws concerning the use of information, such as copyright and patents.
For example, they are used to distinguish freeware (gratis software) from free software (libre software).

Srečujemo npr. free article, free online journal, free dictionary, free electronic resources, kar slovenimo kot prostodostopen ali brezplačen, pač odvisno od konteksta.

Prosti dostop se je v elektronskem okolju pojavil z internetom zaradi razlikovanja dokumentov/virov s prostim dostopom (brezplačnih ali dostopnih brez posebnih omejitev) v primerjavi z drugimi, ki si plačljivi in/ali licencirani. Poleg tega knjižnice že vrsto let zagotavljajo prosti dostop (free access) tudi do vedno večje množice plačljivih elektronskih virov, ki so zato za uporabnika samo na videz brezplačni.

2. Več pomensko različnih slovenskih ustreznikov za open access:

  • prosti pristop – v tradicionalni knjižnici način postavitve knjižničnega gradiva tako, da lahko uporabnik sam brska po policah in si ogleduje gradivo, npr. postavitev v prostem pristopu (ant. pultni sistem oz. zaprto skladišče)
  • odprti dostop – način, politika objavljanja, arhiviranja in uporabe elektronskih dokumentov, virov . . . ki poleg dostopa z dovoljenjem avtorjev dovoljuje/omogoča tudi nadaljnjo uporabo vsebin . . .

    Z nekaj izbranimi termini želimo v nadaljevanju vzpodbuditi razpravo in pridobiti mnenje širše strokovne javnosti. Pred jesenskim posvetovanjem je trenutek še toliko bolj zrel za dokončno ureditev in odpravljanje nedorečenosti v slovenskih poimenovanjih. Poudariti velja, da gre pri spodaj navedenih primerih za terminološki in slovarski pristop, ker želimo na tem mestu razpravo usmeriti predvsem v ocenjevanje ustreznosti in primernosti posameznih poimenovanj, zato so tudi razlage namenoma krajše in enostavnejše, kot bi bile v leksikonu. Pomenskih odtenkov in podrobnosti v razlagah prav zaradi tega nismo upoštevali. Zaradi boljšega razumevanja in lažje nadaljnje razprave pri terminih navajamo angleške ustreznike. Nekatere razlage se sklicujejo na gesla v Bibliotekarskem terminološkem slovarju.


    odprti dostop -ega -a m (krat. OD in OA) sistem, ki zagotavlja vsem uporabnikom z dovoljenjem avtorjev prost in neomejen dostop, možnost kopiranja, uporabe, razširjanja in predelave avtorskih del, shranjenih v repozitoriju (ang. open access)

    odprtodostopna publikacija -e -e ž elektronska publikacija, za katero avtor dovoljuje vsem uporabnikom prost in neomejen dostop, kopiranje, uporabo, razširjanje in predelavo in ki je takoj po objavi skupaj s tem dovoljenjem shranjena vsaj v enem institucionalnem repozitoriju z odprtim dostopom (ang. open access publication)

    odprtodostopna revija -e -e ž znanstvena elektronska revija z odprtim dostopom; sin. odprtodostopni časopis (ang. open access journal)

    odprtodostopni -a -o prid. ki se nanaša na odprti dostop, npr. odprtodostopna revija;prim. prostodostopni (ang. open access)

    odprtodostopni arhiv -ega -a m repozitorij (3), ki zagotavlja odprti dostop do shranjenih dokumentov

    odprtodostopni časopis -ega -a m znanstveni elektronski časopis z odprtim dostopom; sin. odprtodostopna revija (ang. open access journal)

    odpŕta vsebína -e -e ž kreativno delo (1), navadno objavljeno pod pogoji licence Creative Commons, ki izrecno dovoljujejo vsakemu uporabo, kopiranje in spreminjanje tega dela, npr. Wikipedija (ang. open content)

    odprtodostopna revija z zamikom -e -e -- -- ž elektronska revija z naročnino, ki po določenem časovnem obdobju embarga dovoljuje odprti dostop do vseh člankov ali do izbranih člankov; sin. odprtodostopna revija z zamikom (ang. delayed open access journal)

    odprtodostopni časopis z zamikom -ega -a -- -- m elektronski časopis z naročnino, ki po določenem časovnem obdobju embarga dovoljuje odprti dostop do vseh člankov ali do izbranih člankov; sin. odprtodostopna revija z zamikom (ang. delayed open access journal)

    prosti dostop -ega -a m 1. dostop do elektronskega vira, ki je za uporabnika brezplačen oz. ga zanj naroča knjižnica; prim. odprti dostop (ang. free access) 2. v pravu dostop, ki je človekova pravica po zakonu, ustavi, npr. svoboden dostop do informacij (javnega značaja), svoboden dostop do interneta; sin. svobodni dostop (2) (ang. free access)

    prostodostopni -a -o prid. ki se nanaša na prosti dostop; prim. odprtodostopni (ang. free access)

    svobodni dostop -ega -a m v pravu dostop, ki je človekova pravica po zakonu, ustavi, npr. svoboden dostop do informacij (javnega značaja), svoboden dostop do interneta; sin. prosti dostop (2) (ang. free access)


    Vabimo vas h konstruktivni razpravi, da bomo sedaj morebiti različna mnenja do jesenskega posvetovanja sekcij specialnih in visokošolskih knjižnic ZBDS "Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov" uskladili in dorekli do te mere, da jih bomo lahko pred tem objavili in tam predstavili ter zagovarjali.
  • 12 komentarjev:

    1. Res odličen prispevek. Kot ste moj nedavni zapis pospremili z željo, da sproži komentarje, bom kar ponovil to željo tudi za tega, zlasti, ker odpirate temo, ki močno kliče po uskladitvi. Bojim pa se, da bo bera slaba, saj lahko razočarano ugotovimo, kako je slovensko spletno znanstveno druženje rudimentarno. Zavistno pogledujem po svetovni sceni gibanja Science 2.0 (in napovedanega Science 3.0), ki je izjemno močno, ne zgolj v zapisih ampak tudi v zelo vsebinskih in dragocenih komentarjih. Slovenski raziskovalci, ki se prav tako kot njihovi kolegi v tujini borijo za opaznost/vidnost pozabljajo, da se ta vse bolj pridobiva tudi na spletu. Upajmo samo, da bodo naši sistemi vrednotenja odličnosti to tudi čimprej formalno sankcionirali. S tem pa smo pri odprtem dostopu in zato sem vesel, da se nam bo jeseni "zgodil" prvi posvet o tem konceptu. In če se bomo pogovarjali o tem kako ga umestiti v našo prakso ni nepomembno, da predtem nedvoumno dogovorimo tudi njegovo terminologijo. Zato hvala za ta vaš dragocen prispevek.

      OdgovoriIzbriši
    2. Kot sem sam kasneje opazil (prispevek na Biblioblogu), obstaja v angleščini še en pomen izraza "open access" kot protipomenka "secure access" (varni dostop, dostop po varnem omrežju), kar je najverjetneje odtenek v pomenu termina prosti dostop.

      OdgovoriIzbriši
    3. Pri spremljanju trenutne razprave sem naletel na drobno težavo, ki jo omenjam zato, da se ji v prihodnje morda skušamo izogniti. Ker se blogovski zapisi in komentarji pogosto prekrivajoče (s hiperlinki ali zgolj z omembo) pojavljajo tudi v drugih oblikah družabne komunikacije (npr. Facebook, Buzz, Friendfeed ipd.) obstaja nevarnost, da bi sodelujoči govorili drug mimo drugega, ker pač vsi ne spremljajmo vseh oblik. Tako se lahko izgubi tudi kak komentar, ki ni zavarovan s hiperpovezavo. Poznamo rešitev?

      OdgovoriIzbriši
    4. Vsaj začasno, dokler ne najdemo boljše rešitve: Preusmerjanje bralcev in prepis komentarja na blog?

      OdgovoriIzbriši
    5. Jasnez, lep pozdrav. Tudi sam se pridružujem mnenju prof. Nekrepa: dober prispevek in preveč kanalov:) Predlagam, da dejansko tvoj blog uporabimo za to debato.

      rad bi ti rekel le eno stvar: nekoč sem nekje prebral, da Angleži in Američani nekako skalarno definirajo stvari in za to celo uporabljajo barve. Misli, da sem o tem sledil na Lilole, gre pa takole:

      OA - čisto vse zastonj in brez omejitev, brez gesel ipd. Open access in zelena barva.

      FA - Free access - nekako prosti dostop. Je sicer popolnoma brezplačno, a moraš za dostop nekaj narediti (mail? geslo?) in mislim da rumena barva.

      PA: delni dostop. To ima Springer, ko ima 10 člankov, od teh sta dva v odprtem dostopu (ker sta avtorja plačala objavi) in sta dostopna. Mislim, da so to modro obarvani prispevki. Drug model: vse zastonj v reviji razen treh izvirnih znan. člankov...

      Embargo oz. časovna zapora.

      RA oz Restricted access rdeča barva vse proti licenci.

      Pa bodi pameten in vse to prevedi v slovenščino.

      Žal me na posvetu ne bo, ker imam obveznosti v Londonu. Lep dan Miro

      OdgovoriIzbriši
    6. Vsekakor gornja opredelitev kategorij odprtega dostopa (OD) kolege Pušnika in njihova slikovna predstavitev kolege Kaniča dobrodošlo predstavita koncept. Kdor pa bi se želel poglobiti v definicije in terminološko specifiko OD pa bi mu vsekakor svetoval Suberjev pregled. Kar pa zadeva barvno kodiranje OD to temelji na barvni shemi, ki so jo uvedli v okviru SHERPA Romeo projekta.

      OdgovoriIzbriši
    7. Hvala za zanimivo povezavo, ki pa odpira novo fronto s tako različno tolmačenima izrazoma "preprint" in "postprint".

      OdgovoriIzbriši
    8. @Janez
      Najbrž bi ju veljalo sprejeti v pojmovnem okviru, kot ga je opredelil Harnad in ga tudi sprejema Wikipedia. Ste že kaj razmišljali, kako se ju boste lotili v Vašem BTS? :)

      OdgovoriIzbriši
    9. Že, že, "preprint" je celo že notri, vendar je problem večpomenskost, ki se razrašča kot jurčki po dežju, postprint pa nas še čaka. Ja, in jutri se prvič sestaja terminološka komisija v novi, pomlajeni in okrepljeni sestavi.

      OdgovoriIzbriši
    10. @Janez
      Mimogrede, imate v ekipi slovenista? Sprašujem, ker tudi sam sodelujem v ekipi, ki dela na strokovnem slovarju (mikrobiološkem) in največkrat smo v zadregi, ker med nami ni lingvista. Ker delujemo na moralni pogon, tudi nimamo sredstev za angažiranje zunanjega eksperta.

      OdgovoriIzbriši
    11. Ja, imeli smo to srečo, da z nami že dve desetletji in več vztraja (sedaj upokojena) slovenistka in leksikografka, ki je sodelovala poleg tega še pri celi rešti slovarjev, od SSKJ do terminoloških. Tudi mi vozimo na dobro voljo in so pospeški včasih malo slabši :-), zato pa zrak bolj čist.

      OdgovoriIzbriši
    12. The problem of inconsistent and often inappropriate use of the multi-faceted, including confusion comes from a large number of meanings in English and has thus Slovenian equivalents of each English word with an additional time component. isn't it?

      OdgovoriIzbriši