Slovarji (in jaz)

Nini se je pred kratkim na Biblioblogu spraševala o tem, Kakšna je prihodnost tiskanih izdaj slovarjev?, in prispevek ilustrirala s člankom o "izumiranju tiskanih slovarjev", ki s podatki iz založniškega sveta priliva olje na ogenj pogostih razprav o usodi in prihodnosti tiskane knjige in njene elektronske naslednice, vendar ne prav prepričljivih argumentov napovednikov vesoljnega potopa tiskanih knjig. Presenetila me je popolna neodzivnost bralcev tako na Biblioblogu kot na MMC RTV SLO (tekmo Celticsov in Lakersov komentira vsaj 111 bralcev, še biku, ki je preskočil ograjo, je bilo posvečenih 7 komentarjev . . .!). Ker me zanima vprašanje odnosa tiskanih in elektronskih knjig, če gre za slovarje, pa še toliko bolj, sem se odločil napisati kaj več kot samo komentar. Poleg tega je to vznemirljiva tema, ki zadeva tako uporabnike kot tudi knjižničarje. V prvem prispevku bom opisal svoj odnos do slovarjev, v naslednji objavi pa odgovoril na Ninina vprašanja o tem, kako in zakaj se odločam med tiskanimi in elektronskimi slovarji.

Slovarje imam rad in jih zbiram kot ljubitelj, uporabljam jih pri svojem delu in jih tudi sam pišem. Te trditve veljajo povsem enakovredno in brez zadržkov za tradicionalne tiskane in tudi za elektronske slovarje, v tem med njimi ne delam razlike. Posledica zbiranja je kakih deset natrpanih polic slovarjev raznih barv in velikosti, jezikov, pisav in strok, ker me poleg nakupovanja doma še na vsakem potovanju pač hudič zapelje tudi v knjigarno, kjer skušnjavi kakopak podležem. Tudi srebrnih ploščkov se je kar nabralo, velikih in tudi tistih malo manjših, zadnje čase so vse pogosteje že kar priloženi knjižni izdaji, da si ni treba razbijati glave z odločitvijo "a bi tiskanega al' elektronskega?". O primerjavi cen slovarjev in s tem posledično povezani dostopnosti doma in v tujini na tem mestu ne bi razpravljal, knjige so pri nas pač drage . . . Tudi na zaslonu je vse več ikon za tiste "moje" slovarje v lokalni rabi na peceju in bližnjic za one druge na spletu, bodisi v knjižnicah ali kar tako prosto dostopne. Teh je na spletu vedno več.

Slovarje uporabljam vsakodnevno, glede na potrebe pač enojezične razlagalne ali dvo- in večjezične prevajalne slovarje, splošne in strokovne, včasih samo za preverbo svojega (ne)pravilnega razumevanja ali pisanja, drugič spet za resno strokovno delo, predvsem terminološko, ko je slovar vir novih spoznanj in kažipot k novim besedam, besednim zvezam in pomenom, najboljši kritik in hkrati vodnik in učitelj. Pogosto pa pokukam v kakšnega (tiskanega ali elektronskega) kar tako iz firbca, da vidim, kakšen je in kaj je v njem (po Šifrerju ". . . bomo odprli novi sod, da bomo vidli kaj je not . . ."). Pri elektronskem je seveda čar tudi v preizkušanju nastavitev in ponujenih možnosti, iskalnih orodij, posebnih izvirnih rešitev, pa hahljanju ob morebitnih šibkostih, nerodnostih, bognedaj tudi resnih napakah v delovanju. Zagotovo pa mi bo vse življenje najbolj ostala v spominu uporaba latinsko-slovenskega in slovensko-latinskega slovarja, tistega Bradačevega čisto zares iz sredine preteklega stoletja (takrat slovarjev še niso izdajali vsaki dve leti), ki še danes ves špehasto znucan ždi med ostalimi na polici. Zašpehala ga je intenzivna pomoč pri prevajanju v gimnaziji, domače in šolske naloge, Cezarjeve Galske vojne, Ciceronovi govori, Ovidove Metamorfoze . . . (kdo bi si mislil, da bom sedaj med blogerji našel kolega, ki ga je učila latinščino taista naša draga profesorica, nekdanja nuna Marija?!). Danes pa so latinski slovarji že tudi na spletu in pred kratkim sem naletel celo na angleško-latinski slovar računalništva!

"Delati" sem začel svoj prvi slovar (poleg tistih izpisanih besed, ki jih je bilo treba obvezno delati za domačo nalogo pri angleščini) kot mlajši najstnik ob požiranju indianaric Karla Maya (hvala knjižničarkam takratne Knjižnice Tabor, da so mi pomagale v katalogu razjasniti razliko med značnicama Karl Marx in Karl May, za oba je bilo toliko listkov!), ko sem si izpisal kakih sto ali nekaj več besed in krajših stavkov v "indijanščini" in ob njih poizkus prevoda v slovenščino. Še danes ne vem, ali je šlo zares za katerega od severnoameriških indijanskih jezikov ali zgolj za avtorjevo domišljijo, ki se je prav bujno in privlačno izkazala pri snovanju zgodb o Vinetuju. Prav žal mi je, da teh mojih zapiskov ni več! Zares pa sem se slovarjev lotil šele kot bibliotekar, čeprav prvi še ni bil povezan z bibliotekarstvom. Bil pa je že računalniški in drznem si trditi, da tudi prvi objavljeni slovenski računalniški slovarček. Naredila sva ga s kolegom Primožem Jakopinom, on vso programsko podporo za njegovo izdelavo in seveda predvsem uporabo, jaz slovarski del, takrat skromnih tisoč besed v angleškem in slovenskem jeziku, ampak čisto dovolj, da je do skrajnosti izkoristil zmogljivosti za tiste čase genialnega hišnega računalnika (home computer) Sinclairjevega ZX Spectruma 48K (da, prav ste prebrali, imel je 48K pomnilnika!). Leta 1984 je v založbi ZOTKS in Radia študent izšla prva slovenska računalniška kaseta (taka, kot se je uporabljala tudi za zvočni kasetofon, Spectrum pa jo je uporabljal za zunanji pomnilnik) z desetimi programčki, med njimi tudi najin slovar z imenom Dispel (Dictionary and Spelling, ker ga je spremljal tudi programček za učenje besed), še isto leto pa tudi Angleško-slovenski slovarček kot samostojna kaseta, h kateri je napisal glasbeno spremljavo eden od takratnih Pankrtov. Takrat še ni bilo miške, ikon, grafičnega uporabniškega vmesnika z izbirnimi meniji, bila je ukazna vrstica. Če se komu ljubi, je različica slovarja z emulatorjem za osebni računalnik dostopna na spletu (v "arheološkem arhivu" računalniških programov), sam še nisem preizkusil, zato ne vem, koliko je emulacija uspešna.

Sledilo je sodelovanje pri tiskanih slovarjih računalništva, iz katerih se je razvil današnji spletni Računalniški slovarček. Terminološki slovar informatike Islovar temelji v vseh fazah nastajanja in urejanja na spletnih tehnologijah, zato lahko redaktorji velik del strokovnega dela opravimo kar vsak zase doma. Največ veselja in strokovnega zadovoljstva sem doživljal seveda s pripravo bibliotekarskih terminoloških slovarjev, ki sem se jih lotil ravno v času, ko je privekal na svet moj sin drugorojenec. Kot bibliotekar in jezikoslovec sem v stroki pogrešal oporo za branje tujejezičnih besedil, pisanje in pogovor v tujih jezikih, celo razumevanje slovenskih bibliotekarskih izrazov in njihovo pomensko primerjavo oz. razločevanje. Iz prvih zelo skromnih idejnih zasnov za angleško-slovenski slovarček z nekaj sto besedami sta nastala dva večja in dolgoletna projekta, eden od njiju tudi mednaroden. Leta 2002 je izšel v založbi NUK Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije v tiskani in v elektronski izdaji, kmalu za njim še tiskani slovaški v Bratislavi in tri vzporedne izdaje v Beogradu (tiskana, CD-ROM in spletna). Še najlepše pa je bilo seveda videti izid tiskanega slovenskega Bibliotekarskega terminološkega slovarja v reviji Knjižnica letos spomladi (pdf, 17,7 MB), ki je kot delovno gradivo javno dostopen tudi na spletu kot pravi elektronski slovar k. Ob tem je treba poudariti, da so vsi našteti slovarji od zametka do objave nastajali v računalniškem okolju, programsko podporo je neutrudno in nadvse domiselno razvijal in dopolnjeval Primož Jakopin tako za osebni računalnik kot tudi za spletne aplikacije. Glede na dolgotrajnost priprave slovarjev in bliskovit razvoj tehnologije pa so slovarji doživljali številne migracije na strojni opremi (Spectrum, Atari, osebni računalniki) in operacijskih sistemih (Sinclair Basic, TOS, DOS, Windows 3.11/95/98/NT/XP/7), vendar je bila zasnova dovolj domišljena in fleksibilna, da kljub navedenim selitvam ni bilo pretresov in izgub. Z izidom slovenskih bibliotekarskih terminoloških slovarjev se slovaropisno delo ne zaključuje, nadaljevali bomo z njihovim dopolnjevanjem in izgradnjo slovenskega računalniškega korpusa bibliotekarskih besedil. Več podrobnosti o dosedanjih bibliotekarskih terminoloških slovarjih opisuje članek Slovenski razlagalni in večjezični prevajalni slovarji bibliotekarske terminologije - od seznama terminov do spletnih terminoloških zbirk.

Iz povedanega bi moralo biti jasno, da je pisec teh vrstic računalniškim slovarjem več kot naklonjen, še toliko bolj, ker je bil pobudnik in nosilec vseh računalniških rešitev in v stalnem tesnem sodelovanju z avtorjem slovarske programske podpore Primožem Jakopinom. Zato bodo nekateri pomisleki in zadržki v naslednji objavi, ko bom primerjal uporabo tiskanih in elektronskih slovarjev, prej posledica razmišljanja in izkušenj ter manj predsodkov ali morebitne konzervativnosti.