Še enkrat o uporabnikih in bibliotekarski latovščini

Ob brskanju po katalogih in spletnih straneh slovenskih knjižnic, pa navodilih za iskanje in/ali pisanje (npr. seminarskih ali zaključnih nalog), sem se ponovno vprašal, koliko in kako povprečen uporabnik vse to razume. Jaz nekaterih stvari nisem razumel . . .

Omejil se bom samo na nekaj ključnih in za komuniciranje z uporabniki temeljnih izrazov, ki se pojavljajo na uporabnikom namenjenih spletnih straneh knjižnic in dovolj ilustrirajo vprašanje razumevanja:

• monografska publikacija - monografija
• serijska publikacija - serija
• serijske publikacije, periodika
• revije in periodika
• e-periodika - e-revije - e-časopisi
• publicistika
• Periodika za otroke. Revije lahko naročite v šoli do . . .
• . . . v časnikih, revijah in drugem periodičnem tisku. (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah)
• K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), časopise, spomenice in podobno . . .
• podatkovna zbirka – baza – baza podatkov – podatkovna baza – zbirka (člankov, revij, knjig . . .)
• full-text (in množica bolj ali manj posrečenih različic)

Marsikdo me bo gotovo takoj označil (ali po naše tagiral), da dlakocepim, saj to so vendar osnovni izrazi bibliotekarske stroke brez katerih ne gre. Da, so, vendar v strokovnem komuniciranju, ne pa tam, kjer bi morali uporabniku na jasen, nedvoumen in predvsem razumljiv način kaj sporočiti in razložiti. Pa se celo sami zapletamo z uporabo sopomenk, ki včasih to niti niso (npr. periodika in revije). Kolegica se je ob prenovi spletišča matične inštitucije, s tem pa seveda tudi knjižnice, pogovarjala z urednikom spletnih strani, ki je kategorično skoraj vzrojil: "Kaj pa to? Kaj je to Katalogi? Kdo pa ve kaj je to?! Napišite COBISS, da bo kdo razumel, kaj hočete!". Brez komentarja . . .

Ponovno se bom naslonil na nekaj tujih študij in analiz (*1), ki kažejo prav presenetljivo sliko, kako in kaj uporabniki v komuniciranju s knjižnico razumejo, ali bolje, česa vse ne razumejo, čeprav se nam povsem jasno zdi, da bi morali razumeti.

Če smo v prvem zapisu Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi? navajali primere bolj zapletenih izrazov (npr. Boolova logika, kontrolirani slovar, signatura ipd.), bomo tokrat spregovorili o najosnovnejšem pa vendarle problematičnem.

Uporabniki spletnih strani šolskih in visokošolskih knjižnic (glej Jurkowski) so imeli težave s pravilnim razumevanjem:

• kratice in okrajšave (ki pa so v slovenščini na srečo redkejše)
• podatkovna zbirka (zbirka, baza, baza podatkov, podatkovna baza)
• knjižnični katalog [sic!]
• e-časopisi, e-revije
• medknjižnična izposoja
• periodika, serijske publikacije
• viri, e-viri

in so pogosto napačno razumeli celo

• knjižnični katalog [sic!]
• podatkovna zbirka (zbirka, baza, baza podatkov, podatkovna baza)
• e-časopisi, e-revije

Naslednji primer nazorno kaže, kaj vse si uporabniki lahko predstavljajo pod izrazom OPAC oz. kaj bi želeli, da bi na zaslonu pisalo tam, kjer se OPAC skriva:

Vir: Odin L. Jurkowski: School library web site terminology

Kot pravi avtor članka v uvodu, ". . . uporabljajo šolski knjižničarji tako kot večina strokovnjakov svojo terminologijo, ki ji laik težko sledi. Ta obsega vse od posameznih, za disciplino značilnih besed, do sinonimov in drugih alternativnih poimenovanj, ki omogočajo natančnejše in bolj specifične pomene in odtenke, pa kratice in okrajšave za hitrejše komuniciranje, pri čemer je očitno na razpolago obsežen izbor besed, ki hitro narašča. To je pač naraven stranski proizvod visokega znanja na določenem strokovnem področju in način, kako z jezikovno pregrado zaščititi posest nad svojo disciplino. Kakor koli že, na področju izobraževanja in storitev, kar je knjižničarstvo, je treba strokovno terminologijo študente učiti in jo razlagati na način in s ciljem, da zmanjšamo zmešnjavo in razlikovanje med izbranimi besedami in njihovim pomenom. Knjižnične spletne strani so eno glavnih področij, kjer je ta cilj zelo očiten. Če uporabnik ne prepozna pomena izbranih besed ali če mora celo zapravljati čas s klikanjem sem in tja, da poskuša uganiti, kaj pravzaprav pomenijo, ga takšna stran frustrira in odbija. Spletni vmesnik je v tem primeru čista polomija."

Primer izobraževalnega videa z razlago terminologije, vezane na uporabo podatkovnih zbirk:

Whether you've never used a database or if you just need a refresher course, this tutorial will help you learn about the different terms we use when discussing library databases.
Vir: Odin L. Jurkowski: School library web site terminology

Kupersmith, John: Library Terms That Users Understand. Presentation at Internet Librarian 2005

---

(*1)

Odin L. Jurkowski: School library web site terminology. Library Hi Tech, 2007 ( 25) št. 3, pp. 387 - 395

Kupersmith, John: Library Terms That Users Understand

Kupersmith, John: Library terms evaluated in usability tests and other studies

Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo . . . ? (2)

Na prvo objavo "Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi?" sprašuje @Anonimni, kako je s takimi anketami in analizami pri nas. Zaradi obsežnosti odgovora in tehničnih omejitev, ki jih postavljajo komentarji, odgovarjam v nadaljevanju z novo objavo.

---

Obsežnejše domače raziskave o tem vprašanju nisem zasledil, se pa večkrat pojavlja kot fragment drugih anket in raziskav o zadovoljstvu uporabnikov in uporabi knjižničnih virov in storitev, ki jih je v izobilju. Te se seveda praviloma ukvarjajo predvsem z ugotavljanjem mnenja uporabnikov o . . . in merjenja uporabe storitev in virov, ne ocenjejejo pa znanja, poznavanja, spretnosti uporabnikov pri uporabi in komuniciranu s knjižnico (najnovejši takšni večji raziskavi sta o zadovoljstvu uporabnikov NUK-a in DiKUL-a) ali celo razumevanja izrazov v navodilih, na napisih, pri komuniciranju s knjižničarjem (Dovolj bi bilo že s kamero opazovati vrata, na katerih piše "Vleci"!). Problem poznavanja in razumevanja je včasih bežno omenjen, všeč mi je npr. trditev "V intervjuju so študenti menili, da je preprosteje in hitreje povprašati za literaturo delavca v knjižnici ali pa si jo poiskati na polici kot brskati po katalogih." v sicer že starejši raziskavi (Urbanija, Jože: Rezultati raziskovanja o uporabnikih visokošolske biblioteke. Knjižnica 29(1985)1, str. 40-58).

Zanimive so ugotovitve v diplomskem delu in kasneje članku v reviji Knjižnica, ki ocenjuje izbrano skupino študentov bibliotekarstva (Čuden, Robert: Razumevanje predmetnih oznak pri študentih bibliotekarstva : diplomsko delo. - Ljubljana, 2001): "Raziskava je pokazala, da so študenti 3. letnika (63,1%) bolje razumeli predmetne oznake kot študenti 4. letnika (45,8%). Študenti bibliotekarstva so pravilno razumeli pomene predmetnih oznak v naslednjem obsegu: 42,5% študentov 1. letnika, 45,8% študentov 2. in 4. letnika ter 63,1% študentov 3. letnika. " Zato mi je žal, da avtorica članka o uporabi Univerzalne decimalne klasifikacije v knjižnicah za otroke (Podgoršek, Mojiceja: UDK in otroci. Knjižnica 52(2008)1, str. 99-119) ob sicer zelo zanimivem teoretičnem delu v nadaljevanju ne navede vsaj nekaj primerov iz prakse in dejanske uporabe (meni se sicer otroci smilijo!).

Konkreten primer razumevanja strokovnega izraza virtualna knjižnica (ki postaja danes že vse bolj splošen, zato pa nič bolje razumljen) obravnava članek skupine avtorjev (Lesnik, B.; Jerič, B.; Curhalek, T.; Kerec, M: Digitalna knjižnica in slovenski visokošolski prostor. Knjižnica, 45(2001)1-2, str. 1-15), ki primerja skupino 83 študentov bibliotekarstva s 192 drugimi študenti Filozofske fakultete in strne ugotovitev v naslednjem grafu:

Vir: navedeni članek

Tudi ta študija je že starejša (anketa je bila opravljena leta 1999), vendar bi bili danes rezultati najbrž precej podobni. Spomnimo se samo, koliko bibliotekarjev (še vedno) živi v prepričanju, da je OPAC lahko samo ta naš v sistemu COBISS (in več kandidatov na strokovnih izpitih je na vprašanje "Kaj potem v Avstraliji nimajo Opaca? " smelo izjavilo, da " . . . potem pa imajo najbrž kaj drugega . . . "!).

Zanimivo bi bilo analizirati tudi vloge knjižničarskih delavcev za pridobitev strokovnih nazivov, kjer je razumevanje in interpretacija izrazov na tisoč in en način (npr. recenzija, strokovni članek, poljudno-strokovni prispevek, znanstveni članek, projekt, strokovno predavanje, mentorstvo, delovno telo strokovnega združenja . . . .

Britanski kolega David Bowden je strnil opažanja na primeru ene danes najpogosteje uporabljanih besed, ki jo seveda vsi prav dobro (!?) razumemo: "Informacija je beseda, ki je veliko preveč uporabljana, preslabo razumljena, opredeljena in razložena pa na preveč različnih načinov."

Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi? (1)

Nekdo je nekoč ugotovil, da so knjižnice edini servis, pri katerem mora uporabnik osvojiti nek drugi jezik (Dewey, UDK . . .), da lahko ta servis uporablja. Malce nerodno, kajne.

Bibliotekarska terminologija in še bolj njena pogovorna varianta, to je bibliotekarski žargon, ki ju strokovnjaki uporabljamo za opisovanje knjižničnega gradiva, storitev in svoje dejavnosti, že dolgo veljata za oviro v komuniciranju z uporabniki in predvsem pri njihovem dostopu do informacij. Vprašanje je samo, če se bibliotekarji zavedamo (in priznamo), da zaradi tega vse prepogosto prihaja do komunikacijskega problema in težav pri prenosu sporočil med bibliotekarjem in uporabnikom. Študentje bibliotekarstva so se mi smejali, ko sem to ilustriral z lastnim primerom: Kot občan JK zjutraj pred garažo poberem časopis Delo, četrt ure kasneje pa kot bibliotekar položim na mizo taisti časnik Delo . . .

Študija (*1) večje ameriške univerzitetne knjižnice je analizirala odgovore tristotih študentov prvega in drugega letnika, ki so zaključili sedemtedenski kurz knjižničnih informacijskih znanj. Z dvema vprašalnikoma, ki sta vsebovala po 15 vprašanj z izbirnimi odgovori, so ugotavljali, v kolikšni meri študentje razumejo 28 strokovnih bibliotekarskih izrazov, s katerimi se srečujejo v različnih knjižničnih gradivih za uporabnike in ki se pogosto uporabljajo v komuniciranju z informatorjem. Za vsako vprašanje je bila pripravljena razlaga (definicija) v skladu z bibliotekarskimi priročniki, ob kateri so bili na izbiro po štirje izrazi, samo eden od njih je bil pravilen.

Rezultati
Povprečen rezultat je bil 62%, kar pomeni, da so študentje odgovorili pravilno v povprečju na 9,3 vprašanj od petnajstih. Pravilno prepoznavanje in razumevanje izrazov je bilo zelo različno (odklon +- 4,1), pravilno so bili prepoznani predvsem izrazi plagiat (100%), referenčna služba (94%), raziskava, copyright in kazalo vsebine. Najmanjkrat pa so bili pravilno prepoznani izrazi Boolova logika (8,1%), bibliografija (14,9%), kontrolirani slovar, informacijska potreba, deskriptor ipd.

Ugotovitve
Rezultati študije kažejo, da pogosteje uporabljane izraze (npr. plagiat, copyright) študentje prej razumejo pravilno kot tiste, ki so redkeje v uporabi (npr. Boolova logika, kontrolirani slovar). Zanimivo je, da izraze, ki so v splošnem jeziku pogosti in dobro razumljivi, v kontekstu bibliotekarske terminologije in knjižničnega izobraževanja ter navodil razumejo napačno (npr. citat, avtorstvo). Iz tega je mogoče sklepati, da imajo študentje ob srečanju s tako neznano terminologijo težave pri razumevanju. Študija zato priporoča bibliotekarjem, naj se skušajo izogniti nerazumevanju tako, da pri izobraževanju uporabnikov natančno razložijo pomen nujno potrebnih strokovnih izrazov in zmanjšajo uporabo tipične bibliotekarske terminologije na minimum. Isto velja za oblikovalce spletnih strani in napisov ter navodil v knjižnicah, ki bi morali iskati možnosti uporabe alternativnih izrazov in pojasniti vse najpogosteje napačno razumljene izraze. Najboljši način za izboljšanje uporabnosti knjižničnih virov in storitev je torej poenostavitev dostopnosti na tak način, da se pri komuniciranju z uporabniki kar se le da izogibamo uporabi zahtevne bibliotekarske terminologije, brez katere pa seveda v strokovnem komuniciranju ne gre. Živo mi ostaja pred očmi zaprepaščeni uporabnik, ki je iskal po katalogu neke nacionalke (žargon!) in nikakor ni mogel priti do člankov – dokler ni pritisnil na gumbek z napisom »analitični nivo«!

Prikaz deleža pravilnih odgovorov za posamezne strokovne izraze v dveh vprašalnikih

V nadaljevanju je nekaj primerov, kako skušajo knjižnice približati svojim uporabnikom osnovno bibliotekarsko terminologijo.

Opravite enostaven test razumevanja sedmih bibliotekarskih izrazov – z miško potegnite sličico z izrazom na ustrezno razlago in pritisnite »Submit« za kontrolo pravilnosti odgovorov. Test. Potem si oglejte še videopredstavitve.

Marquita Harnett, urednica elektronskega časopisa "BiblioTech : The online magazine by and for tomorrow's information professionals" je objavila daljši prispevek "Did you say library anxiety?" o občutku anksioznosti, ki je pri nekaterih ljudeh lahko povezana z obiskom in/ali uporabo knjižnice (prvi del in drugi del), v katerem izpostavlja komuniciranje s knjižničarjem in nerazumevanje bibliotekarskega strokovnega jezika kot enega od vzrokov za uporabnikove neprijetne občutke ob obisku knjižnice. Takole pravi:

"Library jargon is also responsible for causing discomfort with the library. It appears in signage, on informational handouts, on the library’s webpage and in the catalog. Librarians understand that reference means “ask us a question about anything”, but few students do. In fact, less than half of all students in a fifty-minute bibliographic instruction session held over three years knew what the term “reference” meant. University students often confuse "reference" with "reserve". Further, they don't realize there are print reserves and electronic reserves and don’t know where or how to access either. Another area of confusion is the phrase “in library use” as found in the catalog. Patrons may believe that someone else is already using it in the library so they can’t get it; or they try to check it out and find that it is non-circulating. Few students understand the difference between magazines and journals or that the term “periodical” encompasses both. Students have been seen walking past the circulation sign searching for the place to check out books. Databases offer “remote usage” for those patrons who wish to have access from home, however there is no explanation for what remote usage means, nor is there a detailed explanation of what is required in order to use a database remotely. Acronyms such as MLA, APA, ILL, etc. should be explained to students since it is unlikely that they will ask and risk feeling that they are asking a stupid question. Several universities, recognizing the confusion library terminology can cause, have published web pages of library glossaries, in order to avoid negative perceptions of the library."

---

(*1) Hutcherson, N. B.: Library jargon : Student recognition of terms and concepts commonly used by librarians in the classroom.
V: College and Research Libraries. July 2004, str. 349-354