Bibliotekarska terminologija in še bolj njena pogovorna varianta, to je bibliotekarski žargon, ki ju strokovnjaki uporabljamo za opisovanje knjižničnega gradiva, storitev in svoje dejavnosti, že dolgo veljata za oviro v komuniciranju z uporabniki in predvsem pri njihovem dostopu do informacij. Vprašanje je samo, če se bibliotekarji zavedamo (in priznamo), da zaradi tega vse prepogosto prihaja do komunikacijskega problema in težav pri prenosu sporočil med bibliotekarjem in uporabnikom. Študentje bibliotekarstva so se mi smejali, ko sem to ilustriral z lastnim primerom: Kot občan JK zjutraj pred garažo poberem časopis Delo, četrt ure kasneje pa kot bibliotekar položim na mizo taisti časnik Delo . . .
Študija (*1) večje ameriške univerzitetne knjižnice je analizirala odgovore tristotih študentov prvega in drugega letnika, ki so zaključili sedemtedenski kurz knjižničnih informacijskih znanj. Z dvema vprašalnikoma, ki sta vsebovala po 15 vprašanj z izbirnimi odgovori, so ugotavljali, v kolikšni meri študentje razumejo 28 strokovnih bibliotekarskih izrazov, s katerimi se srečujejo v različnih knjižničnih gradivih za uporabnike in ki se pogosto uporabljajo v komuniciranju z informatorjem. Za vsako vprašanje je bila pripravljena razlaga (definicija) v skladu z bibliotekarskimi priročniki, ob kateri so bili na izbiro po štirje izrazi, samo eden od njih je bil pravilen.
Rezultati
Povprečen rezultat je bil 62%, kar pomeni, da so študentje odgovorili pravilno v povprečju na 9,3 vprašanj od petnajstih. Pravilno prepoznavanje in razumevanje izrazov je bilo zelo različno (odklon +- 4,1), pravilno so bili prepoznani predvsem izrazi plagiat (100%), referenčna služba (94%), raziskava, copyright in kazalo vsebine. Najmanjkrat pa so bili pravilno prepoznani izrazi Boolova logika (8,1%), bibliografija (14,9%), kontrolirani slovar, informacijska potreba, deskriptor ipd.
Ugotovitve
Rezultati študije kažejo, da pogosteje uporabljane izraze (npr. plagiat, copyright) študentje prej razumejo pravilno kot tiste, ki so redkeje v uporabi (npr. Boolova logika, kontrolirani slovar). Zanimivo je, da izraze, ki so v splošnem jeziku pogosti in dobro razumljivi, v kontekstu bibliotekarske terminologije in knjižničnega izobraževanja ter navodil razumejo napačno (npr. citat, avtorstvo). Iz tega je mogoče sklepati, da imajo študentje ob srečanju s tako neznano terminologijo težave pri razumevanju. Študija zato priporoča bibliotekarjem, naj se skušajo izogniti nerazumevanju tako, da pri izobraževanju uporabnikov natančno razložijo pomen nujno potrebnih strokovnih izrazov in zmanjšajo uporabo tipične bibliotekarske terminologije na minimum. Isto velja za oblikovalce spletnih strani in napisov ter navodil v knjižnicah, ki bi morali iskati možnosti uporabe alternativnih izrazov in pojasniti vse najpogosteje napačno razumljene izraze. Najboljši način za izboljšanje uporabnosti knjižničnih virov in storitev je torej poenostavitev dostopnosti na tak način, da se pri komuniciranju z uporabniki kar se le da izogibamo uporabi zahtevne bibliotekarske terminologije, brez katere pa seveda v strokovnem komuniciranju ne gre. Živo mi ostaja pred očmi zaprepaščeni uporabnik, ki je iskal po katalogu neke nacionalke (žargon!) in nikakor ni mogel priti do člankov – dokler ni pritisnil na gumbek z napisom »analitični nivo«!
Prikaz deleža pravilnih odgovorov za posamezne strokovne izraze v dveh vprašalnikih
V nadaljevanju je nekaj primerov, kako skušajo knjižnice približati svojim uporabnikom osnovno bibliotekarsko terminologijo.
Opravite enostaven test razumevanja sedmih bibliotekarskih izrazov – z miško potegnite sličico z izrazom na ustrezno razlago in pritisnite »Submit« za kontrolo pravilnosti odgovorov. Test. Potem si oglejte še videopredstavitve.
 |
 |
 |
 |
Marquita Harnett, urednica elektronskega časopisa "BiblioTech : The online magazine by and for tomorrow's information professionals" je objavila daljši prispevek "Did you say library anxiety?" o občutku anksioznosti, ki je pri nekaterih ljudeh lahko povezana z obiskom in/ali uporabo knjižnice (prvi del in drugi del), v katerem izpostavlja komuniciranje s knjižničarjem in nerazumevanje bibliotekarskega strokovnega jezika kot enega od vzrokov za uporabnikove neprijetne občutke ob obisku knjižnice. Takole pravi:
"Library jargon is also responsible for causing discomfort with the library. It appears in signage, on informational handouts, on the library’s webpage and in the catalog. Librarians understand that reference means “ask us a question about anything”, but few students do. In fact, less than half of all students in a fifty-minute bibliographic instruction session held over three years knew what the term “reference” meant. University students often confuse "reference" with "reserve". Further, they don't realize there are print reserves and electronic reserves and don’t know where or how to access either. Another area of confusion is the phrase “in library use” as found in the catalog. Patrons may believe that someone else is already using it in the library so they can’t get it; or they try to check it out and find that it is non-circulating. Few students understand the difference between magazines and journals or that the term “periodical” encompasses both. Students have been seen walking past the circulation sign searching for the place to check out books. Databases offer “remote usage” for those patrons who wish to have access from home, however there is no explanation for what remote usage means, nor is there a detailed explanation of what is required in order to use a database remotely. Acronyms such as MLA, APA, ILL, etc. should be explained to students since it is unlikely that they will ask and risk feeling that they are asking a stupid question. Several universities, recognizing the confusion library terminology can cause, have published web pages of library glossaries, in order to avoid negative perceptions of the library."
(*1) Hutcherson, N. B.: Library jargon : Student recognition of terms and concepts commonly used by librarians in the classroom.
V: College and Research Libraries. July 2004, str. 349-354
Objave
kaj pa kakšna slovenska raziskava?
OdgovoriIzbriši@Anonimni, zaradi obsežnosti odgovora in tehničnih omejitev komentarjev vam odgovarjam v novi objavi
OdgovoriIzbriši