nedelja, 20. junij 2010

Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo . . . ? (2)

Na prvo objavo "Koliko uporabniki razumejo strokovne izraze, ki jih knjižničarji uporabljamo v komuniciranju z njimi?" sprašuje @Anonimni, kako je s takimi anketami in analizami pri nas. Zaradi obsežnosti odgovora in tehničnih omejitev, ki jih postavljajo komentarji, odgovarjam v nadaljevanju z novo objavo.



Obsežnejše domače raziskave o tem vprašanju nisem zasledil, se pa večkrat pojavlja kot fragment drugih anket in raziskav o zadovoljstvu uporabnikov in uporabi knjižničnih virov in storitev, ki jih je v izobilju. Te se seveda praviloma ukvarjajo predvsem z ugotavljanjem mnenja uporabnikov o . . . in merjenja uporabe storitev in virov, ne ocenjejejo pa znanja, poznavanja, spretnosti uporabnikov pri uporabi in komuniciranu s knjižnico (najnovejši takšni večji raziskavi sta o zadovoljstvu uporabnikov NUK-a in DiKUL-a) ali celo razumevanja izrazov v navodilih, na napisih, pri komuniciranju s knjižničarjem (Dovolj bi bilo že s kamero opazovati vrata, na katerih piše "Vleci"!). Problem poznavanja in razumevanja je včasih bežno omenjen, všeč mi je npr. trditev "V intervjuju so študenti menili, da je preprosteje in hitreje povprašati za literaturo delavca v knjižnici ali pa si jo poiskati na polici kot brskati po katalogih." v sicer že starejši raziskavi (Urbanija, Jože: Rezultati raziskovanja o uporabnikih visokošolske biblioteke. Knjižnica 29(1985)1, str. 40-58).

Zanimive so ugotovitve v diplomskem delu in kasneje članku v reviji Knjižnica, ki ocenjuje izbrano skupino študentov bibliotekarstva (Čuden, Robert: Razumevanje predmetnih oznak pri študentih bibliotekarstva : diplomsko delo. - Ljubljana, 2001): "Raziskava je pokazala, da so študenti 3. letnika (63,1%) bolje razumeli predmetne oznake kot študenti 4. letnika (45,8%). Študenti bibliotekarstva so pravilno razumeli pomene predmetnih oznak v naslednjem obsegu: 42,5% študentov 1. letnika, 45,8% študentov 2. in 4. letnika ter 63,1% študentov 3. letnika. " Zato mi je žal, da avtorica članka o uporabi Univerzalne decimalne klasifikacije v knjižnicah za otroke (Podgoršek, Mojiceja: UDK in otroci. Knjižnica 52(2008)1, str. 99-119) ob sicer zelo zanimivem teoretičnem delu v nadaljevanju ne navede vsaj nekaj primerov iz prakse in dejanske uporabe (meni se sicer otroci smilijo!).

Konkreten primer razumevanja strokovnega izraza virtualna knjižnica (ki postaja danes že vse bolj splošen, zato pa nič bolje razumljen) obravnava članek skupine avtorjev (Lesnik, B.; Jerič, B.; Curhalek, T.; Kerec, M: Digitalna knjižnica in slovenski visokošolski prostor. Knjižnica, 45(2001)1-2, str. 1-15), ki primerja skupino 83 študentov bibliotekarstva s 192 drugimi študenti Filozofske fakultete in strne ugotovitev v naslednjem grafu:


Vir: navedeni članek

Tudi ta študija je že starejša (anketa je bila opravljena leta 1999), vendar bi bili danes rezultati najbrž precej podobni. Spomnimo se samo, koliko bibliotekarjev (še vedno) živi v prepričanju, da je OPAC lahko samo ta naš v sistemu COBISS (in več kandidatov na strokovnih izpitih je na vprašanje "Kaj potem v Avstraliji nimajo Opaca? " smelo izjavilo, da " . . . potem pa imajo najbrž kaj drugega . . . "!).

Zanimivo bi bilo analizirati tudi vloge knjižničarskih delavcev za pridobitev strokovnih nazivov, kjer je razumevanje in interpretacija izrazov na tisoč in en način (npr. recenzija, strokovni članek, poljudno-strokovni prispevek, znanstveni članek, projekt, strokovno predavanje, mentorstvo, delovno telo strokovnega združenja . . . .

Britanski kolega David Bowden je strnil opažanja na primeru ene danes najpogosteje uporabljanih besed, ki jo seveda vsi prav dobro (!?) razumemo: "Informacija je beseda, ki je veliko preveč uporabljana, preslabo razumljena, opredeljena in razložena pa na preveč različnih načinov."

Ni komentarjev:

Objavite komentar