Bibliotekarska terminologija - Kaj ste brali leta 2016

Zagrizenemu piscu bloga se je ob zaključku leta nemogoče narediti Francoza in brezbrižno iti mimo podatkov, ki kažejo obisk bloga in popularnost posameznih objav. Katere objave so bralci največkrat obiskali, od kod obiskovalci prihajajo in kako dolgo se zadržujejo na blogovih straneh . . . to so podatki, ki pisca bodisi nagrajujejo in potrjujejo pravilnost njegovega početja in "politike" objavljanja, ali pa ga tudi pokarajo in posvarijo tam, kjer ni izpolnil pričakovanj bralcev ali jih je celo obšel. Skratka ocena, pohvala in/ali graja toletnega dela in vodilo za naprej.

Obisk bloga beležimo z Google Analytics, ker ima dovolj dobro izdelano in zanesljivo metodologijo, omogoča pa tudi natančne primerjave s preteklimi obdobji. Bloggerjeve številke so sicer mnogo večje in zato mnogo lepše , vendar je statistika nezanesljiva in pogosto ne omogoča primerjav, zato je ne uporabljamo. Po zbranih podatkih je bil obisk večji od povprečja preteklih let, letos je obiskalo blog več kot 6.670 uporabnikov in si skupaj ogledalo posamezne strani skoraj 29.000-krat, povprečen obisk pa obsega pregled nekaj več kot treh strani (objav) oz. traja okrog dve minuti. Dobra četrtina obiskovalcev se vrača, več kot 800 pa je takih, ki so obiskali blog več kot desetkrat (skoraj 400 bralcev se je vrnilo več kot 50-krat). Večji del jih seveda prihaja iz Slovenije (83 %), sledijo pa Velika Britanija, ZDA, Rusija, Hrvaška, Nemčija, Srbija, Avstrija, Italija itd. Med mesti pričakovano vodita Ljubljana in Maribor, vendar je St. Petersburg že na 9. mestu, kar ne preseneča, saj je zanimanje iz Rusije močno poskočilo po referatu in predstavitvi bibliotekarskega besedilnega korpusa na njihovi terminološki konferenci in objavi člankov v Rusiji in v Ukrajini.

Letošnje objavljanje je bilo (z izjemo poletnih mesecev) dokaj pogosto in redno, na svetlo je prišlo 43 objav izpod peresa blogovega urednika z dokaj pisanim naborom vsebin in ena objava gostujoče piske. Zanimanje za posamezne objave je bilo seveda zelo različno, v nadaljevanju pa poglejmo, kateri članki so zabeležili v tem letu največji obisk (neglede na leto njihove objave, ki je navedeno pred naslovom). Zvesti bralci boste med njimi morebiti našli kakšnega zanimivega, ki ste ga spregledali, novincem pa naj služijo kot pregled in predstavitev, kaj se na teh straneh dogaja.

	Leto objave	Naslov objave	Št. obiskov leta 2016
	2010	Koliko je en kilobajt, megabajt, gigabajt? Ta članek je tudi sicer nedvomen šampion, saj beleži od objave leta 2010 že 7.354 obiskov!	1.302
	2016	Smeško, čustvenček, emoji	707
	2013	Narekovaji, navednice	532
	2012	Koliko je besed?	512
	2014	Strokovni nazivi v knjižničarstvu	473
	2011	Simpozij, kongres, posvetovanje	410
	2012	Lažni prijatelji	409
	2016	Abstrakt, izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija (1)	409
	2013	Kako se imenujejo nekateri znaki?	365
	2013	Oklepaj, uklepaj in zaklepaj	326
	2016	O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem	280
	2016	Ghostwriter	273
	2016	Plažnice so za na plažo	259
	2012	Zakaj ne družabno omrežje?	238
	2013	(Dokler so še) Knjižne vezave	238
	2016	Slikopis	227
	2016	Tekstanje in ali ne bi šlo kako drugače…	226
	2012	Tipanka	196
	2016	Prenovljen Islovar 3.0.	189
	2012	Metapodatki	184

Letos je blog Bibliotekarska terminologija ponovno sodeloval na spletnem tekmovanju blogerjev in tviteratov v blogosferi "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in bil v pisanojezični mednarodni konkurenci med tisoč prijavljenimi uvrščen na 47. mesto, med strokovnimi jezikovnimi blogi pa celo na 12. mesto, zato ima pravico nositi oznako Top 25 Language Professional Blogs 2016. Del ocene ste v glasovanju poleg mnenja strokovne žirije prispevali tudi vi, drage bralke in bralci, ki ste za blog glasovali. Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, tudi takih vas ni malo, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

Bibliotekarska terminologija se je
uvrstila na odlično 12. mesto.

Bibliotekarska terminologija med 25 najboljšimi blogi

     
Vse sorte presenečenj preži danes na nas vsak trenutek in na vsakem koraku, elektronska pošta je postala eden tistih generatorjev, ki nas nenehno zasipava s presenečenji obeh predznakov. Kje so že časi, ko smo se razveselili zastavice, ki je sporočala, da je (po dolgem času) spet novo sporočilo v e-nabiralniku! Razveselili kot takrat, ko je po prašni cesti od daleč prihlačal pismonoša s tintnim svinčnikom za ušesom, veliko usnjeno torbo čez ramo in malce pomečkanim pismom v roki, polepljenim s poštempljanimi znamkami in z naslovom, ki ga je s črno tinto skrbno napisala že tresoča roka stare mame. Danes je lahko že sama misel na poštni nabiralnik strašljiva, dan in noč se polni in polni, neskončno prijazni ljudje, predvsem mlade vdove iz Culukafrije, ga polnijo s ponudbami za milijon(e) dolarjev (Mr Ivan, you are a trustworthy person…), prodajalci, pravzaprav neskončni človekoljubi, natančno vedo, kaj mi v življenju manjka do ultimativnega zdravja in sreče, npr. kila milijon let stare himalajske soli po "special price for you my friend", ki pa ji naslednji mesec poteče rok trajanja (???) . . . blagodejno povečujoče masaže prsi, napovedovanja sanjske prihodnosti, zelenjavnih makaronov, pomirjujočih vložkov, počitnic na še nikoli slišanih otokih in tajkunskega kredita, ki se skoraj sam vrača, tu sploh ni treba omenjati. Saj se še spomnite, "Prišlo je pismo iz daljne dežele, iz daljne dežele, iz tujega kraja, iz tujega kraja, od zamorskega kralja, belo pismo, črn pečat." Pogosto v božjastni slovenščini, ki jo zagrešijo naši nestrpni in prepotentni trženjski povzpetniki, ali pa spusti prijazna zamorska kraljica besedilo skozi "gugltranslejt". Oboji tudi tako pokažejo, kako zelo cenijo mene in mojo materinščino. Pa moj geltošn (če ne razumete, vprašajte naše Štajerce!).

Pa seveda ni vedno tako dramatično, pošta je lahko še vedno prijazna, vznemirljiva in razveseljiva! Kot na primer včeraj, ko mi je med čakanjem na pico in ledeni čaj (ja, nič piva, sem zagrizen 0,0 šofer) v nabiralnik švistnilo in polepšalo dan spodaj kopirano sporočilo, čestitka organizatorjev spletnega tekmovanja blogerjev in tviteratov v blogosferi "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers), kjer se blogi posvečajo vsemogočim vprašanjem najrazličnejših jezikov, od poučevanja in prevajanja do slovarjev in strokovne terminologije, jezikovnih značilnosti in posebnosti pa seveda tudi sodobnih tehnoloških rešitev na navedenih področjih. Slovenski blog Bibliotekarska terminologija je bil v pisanojezični mednarodni konkurenci med tisoč prijavljenimi (dve kategoriji blogov, eni za učenje jezikov in drugi o jezikih, kamor sodi tudi naš, objave na Facebooku, Twitterju in Youtubu) uvrščen na 47. mesto, med strokovnimi jezikovnimi blogi pa celo na 12. mesto. Zato ima pravico nositi oznako Top 25 Language Professional Blogs 2016. Prijeten občutek daje tako priznanje nepoznanih strokovnjakov iz daljne "neslovenske" tujine, da je lahko z nekaj truda in strokovnega dela tudi spletno pisanje v slovenščini zanimivo in v širšem krogu prepoznano. Del ocene ste poleg mnenja strokovne žirije prispevali tudi vi, drage bralke in bralci, ki ste za blog glasovali.

Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, tudi takih vas ni malo, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

Top 100 Language Lovers 2016 Med tisoč prijavljenci v vseh petih kategorijah se je Bibliotekarska terminologija uvrstila na 47. mesto.

Top 25 Language Professionals Blogs 2016 V skupini strokovnih jezikovnih blogov se je Bibliotekarska terminologija najprej uspela prebiti med sto najboljših, to je nominirancev, nato pa z 12. mestom celo med 25 najboljših.

Glasujte za slovenski blog

Jezikovna portala bab.la in LexioPhiles že deveto leto zapored pripravljata odmevno mednarodno tekmovanje blogov, Facebook in Twitter profilov, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem, prevajanju, terminologiji in podobni z jeziki povezani tematiki. Že dvakrat se je v močni konkurenci predvsem angleških blogov dokaj uspešno odrezal tudi naš blog Bibliotekarska terminologija in pridobil laskave ocene strokovne žirije, pri pridobivanju glasov "občinstva", to je bralcev, pa se številčno seveda ne more kosati z množicami bralcev blogov v drugih jezikih. Letos se na tekmovanje blogov "ljubiteljev jezikov" nismo prijavili, vendar je strokovna žirija glede na ocene v preteklosti sama uvrstila v vodilno stotnijo nominirancev tudi naš blog Bibliotekarska terminologija kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih "velikih" svetovnih jezikov. Nadaljnji postopek izbire najboljših med stotimi nominiranci predvideva še glasovanje bralcev in strokovno ocenjevanje recenzentov. Na Twitterju lahko spremljate odzive na tekmovanje z oznako #TLL2016.

Te dni poteka javni ocenjevalni postopek za letošnji laskavi naziv najboljših blogov s tega strokovnega področja Top 100 Language Lovers 2016. Spletno glasovanje bralcev (televoting ) se je začelo 19. maja in bo potekalo do vključno 6. junija 2016. Vabimo vas, da tudi vi s svojim glasom podprete blog Bibliotekarska terminologij a in tako pripomorete k čim boljši uvrstitvi slovenskega bloga v močni mednarodni konkurenci. Glasuje lahko kdor koli, vendar samo enkrat s posameznega računalnika/naprave (žirija bo ponovljene glasove (podvajanje IP naslova) izločila iz postopka).

Za glasovanje najprej kliknite na spodnji "volilni gumb" in v prikazanem seznamu izberite okence z naslovom Bibliotekarska terminologija (naslovi so urejeni po abecedi, naš je v peti vrstici, drugi stolpec), ob kliku nanj se vam bo pokazalo potrdilo, da je bil glas sprejet. Potem se vam lahko samo še najlepše zahvalim za podporo!

Glasovalni gumb
Na seznamu glasujte za: Bibliotekarska terminologija
Glasovanje zaključeno 6. junija 2016.

© 123RF

6 let bibliotekarskega terminološkega bloga

Pred šestimi leti, to je spomladi 2010, so začele izhajati prve objave na sveže vzpostavljenem blogu Bibliotekarska terminologija (Terminološkemu blogu na pot, 22.3.2010), enem redkih bibliotekarskih blogov pri nas in najbrž edinem, ki se posveča terminologiji neke izbrane stroke v slovenščini. V teh šestih letih je dokaj uspešno premagoval otroške hibe, bolezni in težave odraščanja, predvsem tiste glede kolikor toliko rednega objavljanja in zagotavljanja zanimivih in dovolj kakovostnih prispevkov, doživljal pa je tudi neprijetnosti kibernetskega nadlegovanja, ki je trajalo celih šest mesecev iz leta 2012 in v naslednje. Seveda pa je prijetno presenetilo število obiskov občasnih in kasneje celo mnogih rednih bralcev, zato se prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste blogu z branjem, pripombami in vprašanji vdihnili življenje in potrdili koristnost njegovega obstoja, nekateri pa tudi s pohvalami ovrednotili posamezne objave. To seveda ne pomeni, da niso dobrodošle tudi prav vse konstruktivne kritike. Več kot sedemindvajset tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in kakih tri tisoč zvestih obiskovalcev se redno ali vsaj občasno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so teme ustrezno izbrane, objave pa dovolj zanimive, strokovno utemeljene in morebiti kdaj komu tudi koristne, kar kaže poleg nekaterih osebnih izjav tudi bežen pregled iskalnih izrazov, ki so bralce pripeljali na ta blog. Če je torej tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob zasnovi bloga - da bi v objavah evidentiral terminološke probleme in jih skušal vsaj do neke mere razreševati, predvsem pa, da bi se ob njih med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije, ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo. Pri tem seveda nismo zanemarili dejstva, da se v sodobnem svetu bibliotekarska stroka in terminologija prepletata z mnogimi drugimi, kar pogosto odražajo tudi objave na blogu.

O čem smo pisali?

Bibliotekarski terminološki blog se je rodil iz skromne ambicije po občasnem objavljanju enega ali dveh priložnostnih prispevkov mesečno, kar pa je bilo kmalu preseženo. V šestih letih je bilo objavljeno 175 prispevkov in sedaj je v nekaterih boljših "sezonah" tedensko objavljanje že skoraj pravilo, če le ne zmanjkuje prehudo časa. Samo leta 2015 je nekoliko pošla sapa in objavljanje je za nekaj časa preveč zastalo. Prispevki so razglabljali predvsem o nekaterih posameznih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih ali njihovih tematskih skupinah (86 objav), najpogosteje o novotvorbah ali takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov ali smo jih kar v celoti prevzeli in posvojili iz angleščine, ustreznikih v tujih jezikih ter seveda vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj. Kot ljubitelj slovarjev sem pisal seveda tudi o njih in nekajkrat podrobneje o našem Bibliotekarskem terminološkem slovarju in Angleško-slovenskem slovarju bibliotekarske terminologije. Več objav se je razgovorilo o pojavnosti nekaterih izbranih terminov v bibliotekarskih strokovnih besedilih pa tudi o bolj splošnih zanimivostih s področja jezikovne rabe, katerih analizo in prikaz je omogočil Korpus bibliotekarstva, ki je postal tudi sestavni del bloga in je javno dostopen. Vse objave so pregledno navedene v kumulativnem predmetnem kazalu, grupirane po vsebinskih področjih in letu objave, dodan pa je tudi Googlov iskalnik po blogu.

Iz stikov z nekaterimi drugimi terminološkimi skupinami in blogerji v tujini se je razvilo tudi aktivno sodelovanje, avtorju so se v tem času pridružile tudi štiri gostujoče avtorice, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja. V kratkem z veseljem pričakujem tudi sestavek prijateljice iz tujine, ki se ukvarja s knjigami in poučevanjem jezikov v multikulturnem okolju. V tujini pa je na blogu ameriške poklicne terminologinje gostoval tudi naš članek Denglisch, Franglais, Spanglish, Swenglist and the like (BiK Terminology - Solving the terminology puzzle, one posting at a time).

"Top hit" lestvica - Deset v šestih letih najpogosteje obiskanih objav

Zanimiv je vpogled v seznam najbolj branih oz. obiskanih objav – na vrhu so vsebine, ki so bile zanimive tudi drugim bralcem, ne samo bibliotekarjem, npr. o iskanju, poizvedovanju in metaiskalnikih, digitalnih merskih enotah in enotah, ki jih srečujemo pri svojem delu bibliotekarji, elektronskih knjigah, ločilih in posebnih znakih, različnih označevalnikih, odprtem dostopu, slovarjih nasploh in tudi Bibliotekarskem terminološkem slovarju, besedilnem korpusu in pogostosti besed v bibliotekarskih besedilih, družbenih omrežjih, računalništvu v oblaku itn. Sestavka o iskanju in poizvedovanju in digitalnih merskih enotah za količino podatkov sta daleč najbolj brana, obiskalo ju je 4.594 oz. 4.411 bralcev. Nekatere zamisli in rešitve so se porodile ob sodelovanju s kolegi iz drugih strok, npr. v slovaropisni skupini za Islovar s področja informatike, pa tudi med razpravo v nekaterih skupinah na družbenih omrežjih.
Najbolj obiskana je bila seveda glavna stran z objavami, vendar je bilo tudi 3.445 obiskov podstrani s slovarji in 2.507 obiskov Korpusa bibliotekarstva, ki je bil vzpostavljen in javno dostopen od poletja 2011.

Kljub dokajšnjemu zanimanju za objavljene teme in tudi njihovemu všečkanju, kadar so bile objave najavljene na Facebooku, so ostale reakcije bralcev zadržane, skupaj je prišlo v tem času samo 223 komentarjev (vendar vključno z mojimi odgovori na nekatere od njih). Pasivno spremljanje objav brez komentiranja in vključevanja v razprave je na žalost ena osnovnih značilnosti strokovnega komuniciranja na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru nasploh in ni samo žulj Bibliotekarske terminologije.

Prikaz tedenskega obiska od začetkov 2010 do februarja letos, skupaj 38.757 obiskov.
Značilna so sezonska nihanja, tudi bibliotekarji se poleti polenimo in najbolj aktiviramo spomladi in jeseni.

Dva zanimiva, lahko bi rekel res navdušujoča primera prikaza zadnjih desetih obiskovalcev. Na desni je bilo deset obiskovalcev v petih urah, na levi pa v celem dnevu, vendar obakrat polovica tujcev, za mnoge bi rekli, da iz eksotičnih krajev.

 
Kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo?

Podatki o obisku in obiskovalcih v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja, razlikovanja in natančnosti (npr. glede na državo, obiskovalčevo spletno vedénje, osveževanje strani ipd.) in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga že od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi še precej bolj pohvalili.

Obiski februarja 2016

V šestih letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 27.353 obiskovalcev iz 129 držav, ki so obiskali blog 38.825 krat in opravili skupaj 131.665 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 113 jezikovnih variantah (namenoma uporabljam izraz jezikovne variante, kakor koli pač to analitika evidentira, saj je že na oko jasno, da je evidenca jezikov zelo vprašljiva in nenatančna). Po več kot deset obiskovalcev je bilo iz 65 držav, iz 19 držav pa več kot sto obiskovalcev. Evidentirani so bili dostopi iz 1.646 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (21.030), nato pa Maribora (3.875), Celja (1.434), Kopra (765) in Kranja (711), kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem tudi London, New York, Bruselj, Moskva, Dunaj, Varšava, St. Petrsburg, Berlin, Rim, Mountain View v Kaliforniji in Pariz. ZDA so s 970 obiski na drugem mestu pred Srbijo, Hrvaško, Nemčijo in Veliko Britanijo. Nenavadno dosti zanimanja je bilo torej tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini.

Ker sta spol in starost znana le za okrog 1 % obiskovalcev (to so obiskovalci, ki so bili vpisani v svoj Google račun in je iskalnik "vedel", kdo so), ta podatek ni relevanten in ga zato ne prikazujemo.

Spletno vedénje obiskovalcev

V povprečju so obiskovalci pregledali ob vsakem obisku po 3,39 strani in ostali na blogu nekaj manj kot dve minuti, 10 % obiskov je presegalo tri minute, 5,5 % obiskov pa je bilo celo daljših od 10 minut. Presenetljivo nizka je stopnja t.i. odboja (odboj ali odskok? gl. sestavek Bounce, bounce rate), to je deleža obiskovalcev, ki so obiskali samo prvo stran bloga in z nje takoj odšli, ne da bi sledili še kateri koli od povezav - takih skoraj da ni (samo nekaj več kot 3,5 %). Zanimiv je tudi pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med našimi obiskovalci je 70% takih, ki so doslej prišli samo enkrat in se nikoli niso vrnili, ker je bil njihov obisk rezultat iskanja z Googlom in so pričakovali kaj drugega, ali pa jim vsebina ni bila zanimiva oz. so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave. Takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več je 6.449 obiskovalcev (16,6 %), skupaj pa je kar 3.206 (8,2 %) takih obiskovalcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat, med njimi pa je 870 zares zvestih bralcev, ki so prišli že več kot dvestokrat. Nekateri se usmerjajo na spletno stran bloga neposredno (4%) ali z iskanjem (56 %, npr. Google), sicer pa je bilo okrog 40 % obiskov posledica napotitev z drugih strani, največ z Bibliobloga (3.932), sledi Facebook s 1.906 napotitvami, DruBiMa 570, ZBDS 315, Domblog 167, LiLoLe 151, Twitter 93 itd.

Naši obiskovalci uporabljajo različne naprave, največ še vedno namizne računalnike (97%), tablice 2,6% in pametne telefone 0,7 %; z mobilnimi napravami je bilo skupaj 1,239 obiskov. Tudi porazdelitev brskalnikov, s katerimi prihajajo na blog, je pestra - največ jih uporablja brskalnik Chrome 40 %, Firefox 29 %, IE 24 %, Safari 3,4 %, Opera 1,5 % in Androidove brskalnike 0,5 %.

Obiskovalci prihajajo z vseh kontinentov in iz skoraj vseh držav (129) z izjemo nekaterih afriških. 85 % obiskovalcev je seveda Slovencev, največ z območja Ljubljane.	Med obiskovalci bloga so zastopane prav vse države v ZDA, največ obiskov pa je bilo iz Kalifornije (129).

Odmevnost in jezik objavljanja

Priznanje relativne odmevnosti in strokovnosti objavljanja v slovenskem prostoru je tudi dejstvo, da je bil blog Bibliotekarska terminologija leta 2014 kot spletni kontinuirani vir uvrščen v vzajemno bibliografsko-kataložno bazo COBIB in mu je bila dodeljena tudi Mednarodna standardna številka serijske publikacije (ISSN 2350-515X).
V letih 2013 in 2014 je naš blog sodeloval na natečaju blogosfere "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers) in se v močni mednarodni konkurenci več kot tisoč jezikovnih blogov obakrat uvrstil med 100 nominirancev za najboljše kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih "velikih" svetovnih jezikov, kar je še ena potrditev več, da bi objavljanje v angleškem jeziku pritegnilo razmeroma široko in številno publiko. Že takoj ob začetkih pisanja in prvih pogostejših obiskih bralcev iz tujine je bilo treba zastaviti uredniško politiko tudi glede jezika pisanja, saj je jasno, da objavljanje v slovenskem jeziku močno zoži nabor bralcev kljub izkazanemu interesu v tujini. Ker pa je predmet pisanja slovenski jezik oz. terminologija v slovenskem bibliotekarstvu in je namenjen predvsem in najprej slovenskim knjižničarjem, odločitev ni bila težka. Objave bodo v slovenskem jeziku, izjema bodo besedila gostujočih avtorjev ali izjemoma naša besedila, namenjena izrecno tujim kolegom. Jezik zagotovo ostaja eden ključnih problemov prepoznavnosti in vplivnosti na prenekaterem področju. Vsaka svoboda in vsak ponos nekaj stane, to ceno moramo včasih (raje: pogosto) požreti in plačati, če ju hočemo ohraniti. Res je torej, da se mora človek danes pogosto zavestno odločiti za pisanje v slovenščini in tako tudi zavestno odreči delu odmevnosti svojega početja, s tem pa seveda tudi komuniciranju z velikim številom somišljenikov, ki komunicirajo na spletu pretežno ali samo v angleškem jeziku. Obisk bloga Bibliotekarska terminologija in interakcija s kolegi bi bila zagotovo mnogo večja, če bi ga pisali v angleščini! Povsem enako smo pred leti ugotavljali tudi za Biblioblog.

Blogu Bibliotekarska terminologija želimo uspešno nadaljevanje zastavljene poti, vas, zveste ali naključne bralce pa vabimo k branju, razmišljanjem in komentiranju! Tudi ustvarjalnemu klepetu. Bodite kritični in pokažite na nepravilnosti, težave in nedorečenosti, če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev!

Glasujte za slovenski blog

Jezikovna portala bab.la in LexioPhiles že nekaj let zapored pripravljata odmevno mednarodno tekmovanje blogov, Facebook in Twitter profilov, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju in podobni jezikovni tematiki. Lani se je v močni konkurenci predvsem angleških blogov dokaj uspešno odrezal tudi naš blog Bibliotekarska terminologija. Letos se na tekmovanje blogov "ljubiteljev jezikov" nismo prijavili, vendar je strokovna žirija glede na lanskoletno oceno sama uvrstila v vodilno stotnijo nominirancev tudi naš blog Bibliotekarska terminologija kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih svetovnih jezikov. Nadaljnji postopek izbire najboljših predvideva še glasovanje bralcev in strokovno ocenjevanje recenzentov.

Te dni poteka javni ocenjevalni postopek za letošnji laskavi naziv najboljših blogov s tega strokovnega področja Top 100 Language Lovers 2014. Spletno glasovanje bralcev se je začelo 20. maja in bo potekalo do vključno 9. junija 2014. Vabimo vas, da tudi vi s svojim glasom podprete blog Bibliotekarska terminologija in tako pripomorete k čim boljši uvrstitvi slovenskega bloga v močni mednarodni konkurenci. Glasuje lahko kdor koli, vendar samo enkrat (žirija bo ponovljene glasove (podvajanje IP naslova) izločila iz postopka). Za glasovanje najprej kliknite na spodnji "volilni gumb" (še eden je v desnem kotu zgoraj) in v prikazanem abecednem seznamu izberite okence ob imenu Bibliotekarska terminologija (17. po vrsti), ob kliku nanj se vam bo pokazalo potrdilo, da je bil glas sprejet. Potem se vam lahko samo še najlepše zahvalim!

Glasovalni gumb

Najboljši blogi "ljubiteljev jezikov" v letu 2013

Blog in bloganje sta dosegla po človeku namenjenih merilih polnoletnost in zapuščata najstniško obdobje. Iz prvotno dnevniku podobnih zapisov navadno osebne narave, ki so pojavu dali ime (ang. web + log, spletni dnevniški zapis, slo. spletni dnevnik), se je razvila vrsta različnih tipov blogov, mnogi med njimi so danes poljudno-informativne, strokovne in tudi znanstvene narave. Zaradi sodelovanja so se oblikovale različne spletne interesne skupnosti kot tematske blogosfere, kjer se srečujejo in povezujejo blogi sorodne vsebine. Ena takih je tudi blogosfera "ljubiteljev jezikov" (Language Lovers), kjer se blogi posvečajo vsemogočim vprašanjem najrazličnejših jezikov, od poučevanja in prevajanja do slovarjev in strokovne terminologije, jezikovnih značilnosti in posebnosti pa seveda tudi sodobnih tehnoloških rešitev na navedenih področjih. Jezikovni portal bab.la, ki nastaja v štiriindvajsetih jezikih in ponuja za te jezike tudi spletne slovarje in spletno učenje, in jezikovni blog (ki že prerašča v spletni časopis) LexioPhiles sta že petič zapored pripravila odmevno mednarodno tekmovanje Top 100 Language Lovers 2013, v katerem se v štirih kategorijah pomerijo blogi, Facebook in Twitter profili, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju ter podobnim tematikam. V kategoriji strokovnih jezikovnih blogov se je tekmovanja letos prvič udeležil tudi naš blog Bibliotekarska terminologija.

Tekmovanje poteka v treh fazah. Prva faza je postopek nominacije, v katerem avtorji blogov ali njihovi bralci predlagajo bloge za sodelovanje v posameznih kategorijah. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj je bilo prijavljenih skupaj kar 1.024 predlogov za bloge, Facebook in Twitter profile "ljubiteljev jezikov" s celega sveta. Kako lepa "okrogla" številka! V binarnem digitalnem svetu je to ravno 1k (2¹⁰)! Strokovna skupina izmed predlaganih izbere v vsaki kategoriji najboljših sto, ki se kot nominiranci uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. Veseli smo, da sta se letos med nominirance uvrstila tudi dva slovenska bloga, en prevajalski in Bibliotekarska terminologija, čeprav oba objavljata v slovenskem jeziku (vsi drugi so v enem od svetovnih ali vsaj "velikih" jezikov – predvsem je to angleščina, potem pa še nemščina, francoščina, španščina, portugalščina, poljščina, italijanščina in švedščina).
Druga faza je glasovanje, v katerem bralci na spletu glasujejo za svoje favorite in tako prispevajo del ocene. Za sto nominirancev v naši kategoriji je bilo letos oddanih skupaj kar 10.591 glasov, za vse kategorije pa je glasovalo več kot štirideset tisoč bralcev.
Zadnja faza je strokovno ocenjevanje, ki ga opravi ekipa recenzentov na podlagi presoje izvirnosti in strokovnosti avtorskih prispevkov, vključevanja relevantnih multimedijskih virov in hipermedijskega povezovanja, zastopanja lastnega mnenja avtorjev in interakcije z bralci.
V skupni konkurenci te mednarodne pisanojezične tisočerice se slovenska bloga žal nista uvrstila med prvih sto v skupni konkurenci niti med petindvajset najboljših blogov.

Sto najboljših v skupnem seštevku: blogi, Facebook in Twitter profili

Petindvajset najboljših blogov

Vsem, ki ste za naš blog glasovali, se najlepše zahvaljujem! Hvala prav tako vsem, ki kdaj kaj tudi preberete ali ste celo redni obiskovalci, saj lahko le bralci blogu vdahnejo življenje in tako upravičijo njegovo koristnost in obstoj. Vabljeni seveda tudi h komentiranju, ne glede na to, ali se strinjate ali ne (v tem primeru je še bolj zanimivo!). Če pa se bo kdo opogumil in kaj več napisal, bomo z veseljem tudi objavili.

Glasujte za slovenski blog

Jezikovni portal bab.la in jezikovni blog LexioPhiles že nekaj let zapored pripravljata odmevno mednarodno tekmovanje blogov, Facebook in Twitter profilov, ki se kakor koli sistematično posvečajo učenju in proučevanju jezikov, slovarjem ali prevajanju in podobni tematiki. Te dni poteka ocenjevalni postopek za letošnji laskavi naziv najboljših blogov s tega strokovnega področja Top 100 Language Lovers 2013. Skozi začetni del tekmovanja in izbora se je uspešno prebil med izbrane nominirance in tako uvrstil med vodilno stotnijo tudi naš blog Bibliotekarska terminologija kljub temu, da je eden redkih, ki ni pisan v angleščini ali katerem od drugih svetovnih jezikov. Nadaljnji postopek izbire najboljših predvideva še glasovanje bralcev in strokovno ocenjevanje recenzentov.

Spletno glasovanje bralcev se je danes začelo in bo potekalo od 22. maja do vključno 9. junija 2013. Vabimo vas, da tudi vi s svojim glasom podprete blog Bibliotekarska terminologija in tako pripomorete k čim boljši uvrstitvi slovenskega bloga v močni mednarodni konkurenci. Glasuje lahko kdor koli, vendar samo enkrat (žirija bo ponovljene glasove (podvajanje IP naslova) izločila iz postopka). Za glasovanje najprej kliknite na spodnji "volilni gumb" in v prikazanem abecednem seznamu izberite okence ob imenu Bibliotekarska terminologija (15. po vrsti), ob kliku nanj se vam bo pokazalo potrdilo, da je bil glas sprejet. Potem se vam lahko samo še najlepše zahvalim!

Glasovalni gumb

Tri leta terminološkega bloga

S spomladanskim enakonočjem se je sklenilo že tretje leto obstoja bloga Bibliotekarska terminologija, enega redkih bibliotekarskih blogov pri nas in najbrž edinega, ki se posveča terminologiji neke izbrane stroke. V tem času je dokaj uspešno premagoval otroške hibe in bolezni, doživljal pa je tudi neprijetnosti kibernetskega nadlegovanja – od lanskega poletja je stalna tarča napadov nekaterih ameriških in britanskih strežnikov, ki ga bombandirajo s t.i. zlonamernimi komentarji, samo v zadnjih dveh mesecih jih je bilo 1.616! Česa vse ljudje ne počno za svojo reklamo, dvomljivi biznis in mogoče "slavo"! Bilo pa je seveda predvsem dosti obiskov občasnih in celo rednih bralcev, zato se prav prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste blogu z branjem, pripombami in vprašanji vdihnili življenje in potrdili koristnost njegovega obstoja. Več kot deset tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in kakih tri tisoč obiskovalcev se redno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so objave dovolj zanimive, strokovno utemeljene in morebiti kdaj komu tudi koristne, kar kaže tudi bežen pregled iskalnih izrazov, ki so bralce pripeljali na ta blog (tabela na koncu). Če je tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob začetku - da bi se med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije, ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo. Pri tem seveda nismo spregledali, da se v sodobnem svetu bibliotekarska dejavnost in terminologija prepletata z mnogimi drugimi, kar pogosto odražajo tudi objave na blogu.

Terminološki blog se je rodil iz skromne ambicije po občasnem objavljanju enega ali največ dveh prispevkov mesečno, ki pa je bila kmalu presežena. V treh letih je bilo 137 objav in sedaj je tedensko objavljanje že skoraj pravilo, če le ne zmanjkuje prehudo časa. Prispevki so razglabljali predvsem o nekaterih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih, najpogosteje takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov ali smo jih kar v celoti prevzeli in posvojili iz angleščine, ustreznikih v tujih jezikih ter seveda vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj. Kot ljubitelj slovarjev sem pisal seveda tudi o njih in nekajkrat podrobneje o našem Bibliotekarskem terminološkem slovarju. Več objav se je razgovorilo o pojavnosti nekaterih izbranih terminov v strokovnih besedilih pa tudi o bolj splošnih zanimivostih s področja jezikovne rabe, katerih analizo in prikaz je omogočil Korpus bibliotekarstva, ki je postal tudi sestavni del bloga in je javno dostopen. Objave so navedene v kumulativnem predmetnem kazalu. Avtorju so se v tem času pridružile tudi štiri gostje, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja. V kratkem z veseljem pričakujem sestavek tuje kolegice, ki se je pred kratkim lepo naučila slovenščine.

Zanimiv je vpogled v seznam najbolj branih objav – na vrhu so vsebine, ki so bile zanimive tudi drugim, ne samo bibliotekarjem, npr. o digitalnih merskih enotah, elektronskih knjigah, odprtem dostopu, slovarjih nasploh in tudi Bibliotekarskem terminološkem slovarju, poimenovanjih srečanj in kongresov, besedilnem korpusu in pogostosti besed, družbenih omrežjih, računalništvu v oblaku itn. Sestavka o merskih enotah za bibliotekarje sta daleč najbolj brana, obiskalo ju je več kot dva tisoč bralcev. Na objave je prišlo 172 komentarjev.

Kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo? Podatki o obisku in obiskovalcih v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi še precej bolj pohvalili.

V treh letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 10.812 posameznikov iz 92 držav, ki so obiskali blog 18.702 krat in opravili skupaj 74.433 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 69 jezikih. Po več kot deset obiskovalcev je bilo iz 34 držav. Evidentirani so bili dostopi iz 539 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (12.000), nato pa Maribora, Celja, Kopra in Kranja, kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem pa Pelotas (brazilski Slovenci?), Dunaj, Moskva, Varšava, Bruselj, London, Kiev, Mountain View v Kaliforniji in Pariz. ZDA so s 129 obiski na četrtem mestu za Srbijo in Hrvaško. Nenavadno dosti zanimanja je bilo torej tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini.

V povprečju so obiskovalci pregledali po 4 strani in ostali na blogu nekaj več kot dve minuti in pol, 14% obiskov je presegalo tri minute, 8% obiskov pa je bilo celo daljših od 10 minut. Presenetljivo nizka je stopnja t.i. odboja (gl. sestavek Bounce, bounce rate), to je deleža obiskovalcev, ki so obiskali samo prvo stran bloga in z nje takoj odšli, ne da bi sledili še kateri koli od povezav - takih skoraj da ni (samo nekaj manj kot 2%). Zanimiv je tudi pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med našimi obiskovalci je 57% takih, ki so doslej prišli samo enkrat in se nikoli niso vrnili, ker je bil njihov obisk rezultat iskanja z Googlom ali pa jim vsebina ni bila zanimiva oz. so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave. 5.100 obiskovalcev (27%) je takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več. Skupaj je kar 2.807 (15%) takih obiskovalcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat, med njimi pa je 812 zares zvestih bralcev, ki so prišli že več kot dvestokrat. Nekateri se usmerjajo na spletno stran bloga neposredno (9%) ali z iskanjem (45%, npr. Google 7.958 iskanj), sicer pa je bilo 46% obiskov posledica napotitev, največ z Bibliobloga (3.167), sledi Facebook s 1.329 napotitvami, DruBiMa 290, ZBDS 198, Domblog 167, LiLoLe 106, Twitter 98 itd.

Naši obiskovalci prihajajo skoraj z vseh koncev sveta. Največ jih uporablja brskalnike IE, Firefox
in Chrome (skoraj izenačeno z 31% in neznatno prednostjo IE), 188 dostopov je bilo z mobilnih
naprav, od tega dobra polovica z Applovih.

Kaj so iskali obiskovalci, ki jih je na blog pripeljal Google? Med 3.775 zabeleženimi iskalnimi izrazi (toliko je različnih oblik, saj se nekateri ponavljajo) sem izbrskal le nekaj zanimivosti. Očitno je, da je bilo marsikatero od teh vprašanj na blogu že obravnavano in so zapisi torej (upam!) bralcu koristili. Tudi tu so različna vprašanja o digitalnih merskih enotah po pogostosti daleč v ospredju. Analiza vprašanj pa bo najbrž dala tudi kakšno sugestijo za kasnejše pisanje.

	8 gigabajtov koliko je megabajtov	Karl May v slovenščini
	abeceda hieroglifov	kdo so uporabniki knjižnic
	analfabet	koliko stane licenca COBISS
	ante meridiem	pomen besede ad usum delphini
	arhivistika slovar	primerjava ZBDS in IFLA
	bajt, gigabajt	razlika med knjižničarjem in bibliotekarjem
	barvna terminologija	razlika med notebook in ultrabook
	bibliotekarska terminologija	redke besede
	bibliotekarski izrazi v hrvaščini in angleščini	rimske številke
	binarni številski sistem	slovarji
	bukvarnica	slovensko turški žepni slovar
	časnik, ki izhaja štirikrat letno	socitiranje
	digital natives prevod	terminologija
	ducat merska enota	tuji izrazi v javnosti
	izvor besede knjiga	pa tudi
	kaj so bukve	англицизми
	kamela ali velblod, terminologija	старе букве

Upam, da bo blog Bibliotekarska terminologija doživel še kakšno obletnico in uspešno nadaljeval zastavljeno pot, vas pa vabim k branju, razmišljanju in komentiranju! Bodite kritični in ustvarjalni, pokažite na nepravilnosti in če se le da, predlagajte boljšo rešitev, predvsem teh nam pogosto manjka.

Drugi rojstni dan

Danes minevata dve leti, kar je začel objavljati blog Bibliotekarska terminologija, ki je dopolnil še vedno redke vrste slovenskih blogov s področja bibliotekarstva. Takrat se je rodil tudi prvi slovenski blog, posvečen terminologiji neke stroke. Prav lepo se zahvaljujem vsem, ki ste mu z branjem, komentarji in vprašanji vdihnili življenje. Več kot pet tisoč vas je bilo v tem času na obisku, nekateri samo enkrat, mnogi pa večkrat in dva tisoč obiskovalcev se redno vrača. Tolikšen obisk je tiho priznanje in ocena, da so objave dovolj zanimive in morebiti kdaj komu tudi koristne. Če je tako, je bil dosežen cilj, ki si ga je avtor zastavil ob začetku - da bi se med slovenskimi bibliotekarji in drugimi zainteresiranimi strokovnjaki razvil živahnejši dialog o strokovnih vprašanjih bibliotekarske terminologije,ki bi omogočil učinkovitejše reševanje s tem povezanih vprašanj in dilem, ki jih ni malo.

Zamisel o terminološkem blogu izhaja iz skromne ambicije po rednem objavljanju enega ali dveh prispevkov mesečno, ki pa je bila kmalu presežena, v dveh letih je bilo 93 objav in prav kmalu je postalo redno tedensko objavljanje že skoraj pravilo. Prispevki so razglabljali o slovarjih in nekajkrat podrobneje o Bibliotekarskem terminološkem slovarju, o nekaterih izbranih bibliotekarskih terminih in poimenovanjih, predvsem takih, ki predstavljajo težave zaradi prehoda iz tujih jezikov, o pojavnosti nekaterih terminov v strokovnih besedilih in ustreznikih v tujih jezikih, vplivu angleščine na slovensko bibliotekarsko terminologijo, nekaj malega pa tudi o zgodovini in etimologiji nekaterih poimenovanj in bolj splošnih zanimivostih s področja jezikovne rabe, katerih analizo in prikaz je omogočil Korpus bibliotekarstva, ki je postal tudi sestavni del bloga. Objave so navedene v kumulativnem predmetnem kazalu. Avtorju so se pridružile tudi štiri gostje, dve Slovenki in dve kolegici iz tujine, nemška bibliotekarka in ameriška terminologinja.

Kaj je pritegnilo največ zanimanja? Sestavka o merskih enotah za količino podatkov v računalništvu sta s 1.138 in 644 ogledi nedvomno najbolj brana, sledi prispevek o odprtem in prostem dostopu, na četrtem mestu je predstavitev vsebine in nabora terminov Bibliotekarskega terminološkega slovarja, prispevek ameriške kolegice pa je po obiskanosti na osmem mestu. Velik obisk sta zabeležili tudi strani s slovarji (4.249) in Korpusom bibliotekarstva (1.586), ki je bil vzpostavljen šele avgusta lani. V povprečju so obiskovalci pregledali po 4,3 strani in ostali na blogu 3 minute in 8 sekund. Vseh komentarjev, vključno z odgovori, je bilo v tem času 172.

Najpogosteje obiskane in brane objave.

Po dveh letih uspešnega "izhajanja" je čas, da pogledamo, kdo so bili obiskovalci bloga in koliko jih je bilo. Nova vsebina na spletu ni ostala neopažena in že v prvem letu je bil zabeležen nadvse zadovoljiv obisk, ki se je še povečeval. Nenavadno dosti zanimanja je bilo tudi iz tujine, čeprav so objave praviloma samo v slovenščini. Podatki o obisku v absolutnih številkah so nezanesljivi, ker imajo različni števci vsak svojo metodologijo beleženja in poročanja, zato bomo vzeli kot merodajne podatke Google Analitics, ki spremlja uporabo bloga od samega začetka in omogoča tudi dokaj razvejane prikaze in primerjave, čeprav so nekateri drugi števci pokazali mnogo večji obisk in bi se lahko z njimi mnogo bolj pohvalili.

V dveh letih je števec Google Analytics zabeležil dostop 5.649 posameznikov iz 78 držav, ki so obiskali blog 10.787 krat in opravili skupaj 46.578 ogledov strani. Pretežno so bili to seveda Slovenci, pisana pa je tudi paleta obiskovalcev iz drugih držav, ki jim nekoliko pomaga razumeti vsebino namestitev avtomatskega prevajalnika Google Translate, saj je bil evidentiran dostop z brskalniki v 50 jezikih. Evidentirani so bili dostopi iz 310 mest, največje število obiskov je seveda iz Ljubljane (7.368), nato pa Maribora (1.003), Celja, Kranja in Kopra, kmalu sledita Beograd in Zagreb, potem pa še Mountain View v Kaliforniji, Moskva, Varšava, Bruselj in Toronto. ZDA so s 180 obiski na drugem mestu pred Srbijo in Hrvaško.

Zanimiv je pregled obiskovalcev glede na ti. zvestobo ali lojalnost (ang. loyalty), ki šteje vračanje istega bralca na spletno stran oz. blog. Med obiskovalci je 52% takih, ki se nikoli niso vrnili, ker jim vsebina ni bila zanimiva ali so imeli z razumevanjem jezika kljub možnostim avtomatskega prevajanja prevelike težave, 32% pa je takih, ki so se vrnili desetkrat ali še več. Skupaj je kar 1.911 takih obiskovalcev, ki se vračajo dokaj redno oz. so prišli na blog več kot petdesetkrat, med njimi pa je 713 zares zvestih bralcev, ki so prišli že več kot dvestokrat. Nekateri se usmerjajo na spletno stran bloga neposredno, sicer pa je bilo največ napotitev z Googla (4.920), sledi Biblioblog z 2.814 napotitvami, Facebook 757, Domblog 158, Drubima 92, Twitter 91, LiLoLe 86, BIKterminology (ZDA) 51 itd.

Naši obiskovalci prihajajo skoraj z vseh koncev sveta.

Blogu Bibliotekarska terminologija želimo uspešno nadaljevanje zastavljene poti, vas pa vabimo k branju, razmišljanjem in komentiranju! Bodite kritični in ustvarjalni, pokažite na nepravilnosti in če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev! Če se bomo potrudili, bomo lahko skupaj upihnili še kakšno svečko.

Blog, spletnik, spletnikar in spletična?

© Creative Education

Te dni mineva štirinajst let, kar se je decembra 1997 rodil izraz weblog, predhodnik današnje v vseh jezikih prisotne besede blog, ki se za povrh lahko v angleščini uporablja kot samostalnik ali kot glagol. Blog se je razvil iz oblike osebnega spletnega dnevnika, v katerem so navdušenci opisovali dogodke in razmišljanja iz svojega vsakodnevnega osebnega življenja, avtorji teh zapisov so bili "dnevničarji" (ang. diarist, journalist, journaler). Iz opisovanja zasebnih doživljajev so ti zapisi kmalu prerasli v pomemben element objavljanja in diseminacije vseh vrst informacij, izmenjave mnenj ter oblikovanja javnega mnenja na različnih področjih vse do strokovnega, znanstvenega in tudi političnega. Od spletnega foruma se blog značilno razlikuje v tem, da so uporabniki foruma med seboj enakovredni, pri blogu pa razpravo sproža avtor ali avtorska (uredniška) skupina, obiskovalci pa lahko objave le komentirajo, avtor lahko komentiranje celo cenzurira (moderira) ali onemogoči.

Prvi poizkusi slovenjenja so rodili poimenovanje spletni dnevnik, kar pa se je izkazalo kot neustrezno predvsem zaradi vse pogostejših blogov z novicami, mnenji ali krajšimi članki s tematiko, ki je lahko tudi strokovna ali znanstvena. Taki seveda bolj spominjajo na tradicionalne podlistke in kolumne ali časopisne članke. Ustreznejšega izraza očitno nismo našli niti nismo skovali novega, zato se je v slovenščini "prijela" beseda blog in iz nje tudi vrsta izpeljank, ki tvorijo celo družino.

Večina blogov vsebuje besedilo, ob tem pa vključuje tudi slike in povezave na druge bloge, spletne strani in druge medije, ki se nanašajo na obravnavano tematiko. Glede na vsebino in prevladujoči medij so znane tudi podzvrsti bloga, npr. artlog ali art blog za umetnost in sketchblog za objavljanje umetniških del, risb, photoblog za fotografijo, vlog oz. vlogging za videoposnetke, MP3 blog za glasbo, podcasting za druge zvočne posnetke, če vsebuje pretežno povezave, je linklog, tumblelog pa prinaša krajše objave in mešanico medijev. Blog, na katerem avtor piše in ureja prispevke z mobilno napravo (npr. z mobilnim telefonom ali dlančnikom), se imenuje moblog. Pogosto se blogi osredotočajo na določeno temo, npr. politični blogi, potopisni blogi, hišni blogi, modni blogi, projektni blogi, izobraževalni blogi, blogi o klasični glasbi, kvizni blogi in pravni blogi (blawg) ali dreamlog z opisom ali razlago sanj, družinskemu življenju in otrokom je posvečen mum(my) blog, splog pa je namenjen izključno za smetenja (spamming). Vprašajno bloganje (ang. Qlog) je namenjeno odgovarjanju na vprašanja bralcev (povzeto po slovenski in angleški Wikipediji). Slovenskih ustreznikov za poimenovanja tako specializiranih blogov nisem zasledil.

Slovenščina pozna nekatere splošnejše z blogom povezane izraze:

• blog, spletni dnevnik, redkeje tudi spletnik in spletopis - spletno mesto s prispevki, članki, mnenji, ki jih avtor ali več avtorjev objavlja kot dnevnik in jih bralci lahko komentirajo
• ”blog” se napačno uporablja tudi za posamezno objavo na blogu (ang. post)!
• osebni blog - dnevnik ali opisovanje osebnih doživljajev, razmišljanj, zapažanj, čustev in je najbolj tradicionalen in razširjen tip bloga
• mikroblog - osebni blog, ki omogoča pisanje zelo kratkih sporočil, objavljanje slik, hiperpovezav, videoposnetkov in drugih digitalnih vsebin
• korporativni blog - pišejo ga člani podjetja za predstavljanje podjetja, izdelkov, oglaševanje ali za interno informiranje sodelavcev
• videodnevnik, videoblog - blog, ki vsebine predstavlja z videoposnetki
• blogosfera - večja skupina ali skupnost vseh blogov, npr. bibliotekarska blogosfera, slovenska blogosfera
• bloganje, spletnikovanje - urejanje, objavljanje in komentiranje bloga
• blogati ali redko tudi spletnikovati - urejanti, objavljati in komentirati blog, bloge
• bloger, blogar, redkeje tudi spletničar, dnevničar - kdor objavlja na svojem blogu, kot gost na tujih blogih in komentira prispevke, članke, mnenja na drugih blogih
• blogerski, blogarski - ki se nanaša na blog, bloganje, blogerja
• blogišče (ang. blog site) - pletno mesto, namenjeno objavljanju blogov
• privrženec, tudi spremljevalec (ang. follower) - kdor spremlja objave določene osebe na blogu, Twitterju, Facebooku
• objava (ang. post) – mnenje, prispevek, članek, objavljen na blogu, forumu
• Pojavile so se tudi zamisli o spletni kolumni in kolumnistu, ki pa sta naletela prej na nasprotovanje kot odobravanje (gl. npr. objavo Kolumnist vs. Bloger) in se pojavljata le redko, navadno uporabljajo to poimenovanje zase in za svoje pisanje avtorji sami.

Nekateri termini in razlage so povzeti po Islovarju in Bibliotekarskem terminološkem slovarju.

Google pozna blogar z okrog 1,8 mio pojavljanji in mnogo pogostejši bloger (18,8 mio), vendar je pri tem drugem težko oceniti, kolikšen je delež nekaterih drugih jezikov, ki uporabljajo isto obliko (npr. hrvaški in srbski). Tudi spletnik je zelo pogost (1,6 mio), spletničar pa je zelo redek, njegova pogostost je le nekaj čez sto.

Termini blog, bloganje in blogerski se pojavljajo 105-krat tudi v slovenskih bibliotekarskih strokovnih besedilih, ki jih analizira Korpus bibliotekarstva.

Če poznate še druga poimenovanja iz te družine, vas vabimo k sodelovanju, pokomentirajte in predlagajte!

Večina jezikov je prevzela nespremenjen angleški izraz, nekateri jeziki pa so ga posvojili z manjšimi spremembami, npr. velika začetnica ali pisava. Nekaj primerov modificirane oblike in za nas nenavadnih pisav (po Googlovem prevajalniku):

estonščina	blogi	armenščina		kitajščina-trad.
finščina	blogi	bengalščina		korejščina
irščina	blag	bolgarščina		makedonščina
islandščina	blogg	gruzinščina		perzijščina
katalonščina	bloc	hebrejščina		ruščina
litovščina	dienoraštis	hindijščina		srbščina
malteščina	il-blog	japonščina		tajščina
nemščina	Blog	jidiš		tamilščina
švedščina	Blogg	kitajščina-poen.		ukrajinščina

In kje se je izgubila spletična iz naslova objave? Ta je bila samo za provokacijo in spogledovanje s spletničarjem . . .