Knjižnica v 100 jezikih

Po oceni strokovnjakov (Austin, Peter. K.: 1000 Languages : The Worldwide History of Living and Lost Tongues. London, 2008) je danes na svetu še okrog 6900 jezikov, od tega v Evropi okrog 239. Glede na demografska, ekonomska in družbenopolitična dogajanja predvidevajo, da bo do konca tega stoletja do 90 odstotkov teh jezikov izginilo. Porazdelitev jezikov na zemeljski obli je zelo neenakomerna tako geografsko kot tudi glede na število govorcev, saj segajo od zelo velikih, ki jih govori več sto milijonov ljudi, do zelo majhnih, ki jih govori le še nekaj oseb. Porazdelitev spominja na bibliotekarjem znani Bradfordov zakon, saj samo 4 odstotke jezikov (okrog 275) govori kar 96 odstotkov svetovnega prebivalstva, na drugi strani pa 4 odstotki prebivalstva govorijo preostalih 96 odstotkov jezikov. Osem največjih jezikov ima po več kot 150 milijonov govorcev in obsega 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Več kot polovico jezikov govori le še po 10.000 govorcev, kar čez četrtino jezikov pa le po 1000 ljudi. V primerih najbolj ogroženih jezikov, ti so predvsem v Ameriki in Avstraliji, govori posamezni jezik le še kak par ostarelih ljudi in je jasno, da za njimi ne bo več materni jezik nikomur oz. ga nihče več ne bo govoril.

Med enajst jezikov z največ govorci sodi danes:

• kitajščina – 1,2 milijarde
• angleščina – 760 milijonov
• hindi – 490 milijonov
• španščina – 417 milijonov
• ruščina – 277 milijonov
• bengalščina – 230 milijonov
• arabščina – 205 milijonov
• portugalščina – 191 milijonov
• francoščina – 128 milijonov
• nemščina – 128 milijonov
• japonščina – 122 milijonov

Pogosto govorimo o svetovnih jezikih, to so tisti jeziki, ki se uporabljajo tudi daleč čez območje nastanka, kjer jih govorijo ti. domorodci. V zgodovini so bili to predvsem jeziki imperijev, ki so se politično, geografsko, gospodarsko, kulturno in tudi jezikovno širili daleč izven matične domovine. Danes (ameriška) angleščina brez težav izpodriva vse ostale svetovne jezike. V spodnji tabeli so svetovni jeziki na začetku seznama, za njimi pa še ostali jeziki po abecedi.

Slovenščina spada z dvema milijonoma govorcev med manjše jezike in na srečo ne kaže znakov (resne) ogroženosti. Med evropskimi jeziki govori toliko ali še manj ljudi naslednje jezike:

• makedonščina – 2 milijona
• oksitanščina – 1,5 milijona
• latvijščina – 1,5 milijona
• estonščina - 1,1 milijona
• valižanščina – 700.000
• baskovščina – 650.000
• frizijščina – 421.000
• islandščina – 300.000

V preteklosti so služili za spoznavanje jezikov, sporazumevanje in prevajanje tiskani slovarji, ki jih najbrž ni mogoče prešteti. Knjižnica je beseda, ki je nekateri jeziki ne poznajo, predvsem seveda tisti, ki jezika ne zapisujejo, ker potem tudi knjižnic ne potrebujejo. Tam pa, kjer jo poznajo, sodi seveda med pomembnejše besede splošnega besednjaka. Klasičen večjezični slovar 26 jezikov in v njem besedo knjižnica smo že predstavili. Dandanes se pojavlja na spletu vse več elektronskih slovarjev, tudi v za nas razmeroma eksotičnih in neznanih jezikih. Najpogosteje so to dvojezični prevajalni slovarji v povezavi z angleščino. Obstajajo tudi taki, ki povezujejo večje število jezikov in iz takega smo tokrat izpisali ustreznike besede knjižnica v stotih jezikih in ustreznih pisavah. Avtorji trdijo, da obsega slovar 180 jezikov, v vseh knjižnice nismo našli.
Zahvaljujem se bralki Martini, da je spomnila na tibetanščino.

Vir: Logos

Vir: A multilingual translation dictionary

Tibetan

Vir: English to Tibetan Online Dictionary

Znakovni jezik (ameriški ASL)

Pa še knjižnica v 100 jezikih nekoliko drugače. Projekt "Knjižnica stotih jezikov" je izvedlo mesto Linz kot Evropska prestolnica kulture leta 2009. Četrtina prebivalcev mesta je priseljencev iz drugih jezikovnih sredin in tem je Knjižnica stotih jezikov namenjena, vsak od njih naj bi v njej našel knjigo v svojem jeziku. Po Ranganathanu . . .

O tem, kako (šaljivo) so knjižnico skušali poimenovati naši pradedje, pa v eni naslednjih objav.

Knjiga in knjižnica v 26 jezikih

Knjige so eden glavnih načinov razširjanja znanja in idej med ljudmi. (*1)

Nehvaležno je brskati po preteklosti in iskati slavne prednike, prej ko slej je bil kdo od njih tolovaj ali vsaj nebodigatreba, ki bi se ga človek prej sramoval kot se z njim hvalil. Tudi z jezikom in besedami je tako, v Babilonskem stolpu so se jeziki pošteno in prav prešuštniško premešali in skrivne sorodstvene vezi se odsihmal razpredajo po vsem svetu. Za knjigo in knjižnico bi človek prisegel, da sta čistokrvni Slovenki, pa ni tako. Katalog, revija, paginacija, kartoteka, informacija ipd. imajo vsaj pedigre in prihajajo iz klasičnih ali pomembnih sodobnih jezikov, knjiga in knjižnica pa sta se pritepli čez Kolpo in so ju naši predniki nekaj časa odklanjali kot hrvatizem. "Beseda knjiga je pri nas mlajša [kot bukvice], zato pa je že dolgo znana vsem Vzhodnim Slovanom, ki so si jo po vsej priliki izposodili ob turškem posredovanju iz kitajščine (k'üen, novo king). Naši predniki so imeli torej bukve" (Suhadolnik, str. 75). Še v 19. Stoletju je bilo tako. V Prešernovih besedilih se pojavlja knjiga trikrat (kadar se je norčeval ali mislil na ostale Slovane, npr. puščica o Čopovih knjigah-figah, sonet o šalobardah), bukve pa devetkrat (kadar je pisal o slovenskih zadevah, npr. Nova pisarija, zasebna pisma). Nič bolje se ni godilo knjižnici, ki so jo hrvaški leksikografi zasledili že leta 1564, pri nas pa se je menda najprej pojavila na Štajerskem, leta 1844 se je pojavila še v Bleiweisovih Novicah, zares pa je dobila domovinsko pravico šele na prelomu iz 19. v 20. stoletje skupaj z biblioteko.

Kako vse so knjižnico poimenovali naši predniki pa v eni naslednjih objav.

Skromen večjezični slovar, ki samo tabelarično navaja ustreznike v 26 jezikih, je med tisoč izbranih besed uvrstil tudi knjigo in knjižnico. Poglejmo, kako je s tema besedama v angleščini, arabščini, češčini, danščini, esperantu, finščini, francoščini, grščini, hebrejščini, indonezijščini, italijanščini, japonščini, jidišu, madžarščini, nemščini, nizozemščini, norveščini, poljščini, portugalščini, romunščini, ruščini, srbščini, svahiliju, španščini, švedščini in turščini:

Vir: Bergman, Peter M. : The Concise Dictionary of 26 Languages in Simultaneous Translations. New York, 1968

Že na prvi pogled je očitno, da so romanski jeziki z redkimi izjemami izpeljali poimenovanje za knjigo iz latinske besede liber, germanski pa iz starogermanskega korena bōk-, ki pomeni bukev, saj so rune vrezovali v bukove ploščice. Naše bukve so pomensko prav tako povezane z drevesom oz. vrsto lesa. Slovanski jeziki (pa tudi madžarščina) so besedo prevzeli iz stare turščine, ta pa si je izposodila kitajsko besedo za »zvitek«, iz te družine je tudi naša knjiga. Grki so ohranili izpeljanko iz poimenovanja za papirusovo lubje, ki je nastalo iz feničanskega krajevnega imena Byblos, pristaniškega mesta, od koder so uvažali surovino za izdelavo papirusovih zvitkov. Od tod tudi izpeljanka biblioteka, ki se je ohranila v večini jezikov. Tudi v slovenščini jo imamo, drži pa se je pridih zastarelosti in zadržane resnosti.
Ste vedeli, da ima ena od večjih slovenskih knjižnic v svojem uradnem nazivu še vedno Biblioteka . . . ? (*2)

---

(*1 Wikipedija

(*2) Biblioteka SAZU

Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana, 1976-2007. - 5 zv.

Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, 2003

Suhadolnik, Stane: Terminološki oris besede "knjižnica". Knjižnica, 3 (1959), št. 1/4, str. 73-76

Bergman, Peter M. : The Concise Dictionary of 26 Languages in Simultaneous Translations. New York, 1968

Mednarodni projekt Multilingual Dictionary of Library and Information Science Terminology

Med kolegi večkrat pade vprašanje, kako je »z onim drugim slovarjem«, pri čemer mislijo večjezični prevajalni slovar bibliotekarske terminologije, ki vključuje presenetljivo veliko število evropskih jezikov. Tudi na tem spletniku je Anonimni že povpraševal po njem. Zato smo se odločili povedati o slovarju, njegovem nastajanju in doseženih rezultatih kaj več, čeprav je bilo vse to pred časom že predstavljeno na posvetovanjih doma in v tujini ter objavljeno v slovenski in tuji strokovni literaturi.

Izdelava večjezičnega terminološkega slovarja bibliotekarstva in informacijske znanosti je bila zasnovana kot mednarodni projekt, za katerega je pripravila izhodišča in ga ves čas vodi skupina bibliotekarskih strokovnjakov Narodne in univerzitetne knjižnice in Centralne ekonomske knjižnice v Ljubljani. Iniciator in nosilec projekta je bil pisec tega besedila. Nekatere podrobnosti so opisane na spletnih straneh projekta, ki pa od konca leta 2000 več niso posodabljane, ker se je projekt zaradi pomanjkanja podpore in zamiranja delovanja nekaterih skupin omejil le še na nekaj aktivnosti.

1 Cilji projekta

• Priprava večjezičnega prevajalnega slovarja sodobne terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti v 16 evropskih jezikih kot strokovno izhodišče za komuniciranje slovenskih bibliotekarjev na evropski in svetovni ravni.
• Izdaja slovarja v tiskani in elektronski obliki.
• Povezovanje vrhunskih strokovnjakov s področja bibliotekarstva v velikem številu evropskih držav in v različnih jezikovnih okoljih.
• Povezovanje vodilnih bibliotekarskih institucij (pretežno nacionalnih knjižnic) v teh evropskih državah.
• Promocija slovenskega bibliotekarstva v svetovnem merilu.

Slovar obsega okoli 5600 gesel s področja teorije in prakse bibliotekarstva, informacijske znanosti in z nekaterih z bibliotekarstvom povezanih področij, npr. knjigarstva, tiskarstva, restavratorstva, dokumentalistike, informatike in računalništva.

Delovna gradiva za nadaljnjo redakcijo so v celoti ali delno pripravile že delovne skupine za ustreznike v naslednjih jezikih: angleškem, albanskem, bolgarskem, češkem, estonskem, islandskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, makedonskem, nemškem, poljskem, romunskem, srbskem, slovenskem in slovaškem jeziku. Glede na uspeh projekta v mednarodnem prostoru so bili zainteresirani ponuditi sodelovanje tudi strokovnjaki v drugih deželah še za naslednje jezike: bosanskega, gruzinskega, hrvaškega, ruskega, španskega in esperanto.

1.1 Ciljne skupine

Večjezični terminološki slovar za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti je seveda prvenstveno namenjen bibliotekarjem praktikom in teoretikom, ki delujejo v slovenskem bibliotekarstvu, prav tako predavateljem in študentom Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter drugim študentom in dijakom, ki se v času svojega šolanja in študija srečujejo z omenjeno tematiko. Tako bo omogočeno lažje in bolj ustrezno razumevanje tujih strokovnih besedil, boljše in bolj učinkovito prenašanje slovenskega znanja in izkušenj strokovni javnosti v Evropi in po svetu, pa tudi zagotavljanje multikulturnega in multilingvalnega evropskega okolja na področju bibliotekarstva, informacijske znanosti in širše informatike. Glede na to, da naj bi bil slovar na slovenskem spletnem strežniku dostopen širši slovenski in svetovni javnosti, bi tako lahko pripomogel tudi k širjenju splošne razgledanosti, kulture in poznavanja teh strokovnih področij, s katerimi se v vsakodnevnem in poklicnem življenju srečuje sleherni izobraženec. Slovar, ki bo dostopen vzporedno s spletnimi dokumenti s področja bibliotekarstva, informacijske znanosti in širše informatike, bo olajšal uporabnikom interneta njihovo razumevanje, ne nazadnje pa bo dobrodošlo orodje tudi strokovnim prevajalcem v Sloveniji in v številnih v projekt povezanih državah, kjer govorijo 16 zajetih jezikov.

2 Razlogi za potrebnost v projektu zastavljenega slovarja

Strokovna terminologija je eden od dokazov razvitosti stroke in moči nekega jezika. Bibliotekarstvo ima v Evropi dolgo in razgibano tradicijo, to velja tudi za dežele Srednje, Vzhodne in Južne Evrope, ki jih »Zahod« pogosto tako rad obravnava kot posebno skupino dežel, narodov, kultur. Slovensko bibliotekarstvo takrat še ni imelo svojega lastnega terminološkega slovarja, niti razlagalnega, niti prevajalnega (danes se lahko pohvalimo že z obema, nastajala pa sta vzporedno in v interakciji z opisovanim projektom). Analiza stanja v drugih jezikovnih okoljih večjega števila evropskih jezikov je pokazala podobno sliko tudi v nekaterih drugih državah, marsikje pa so obstoječi slovarji stari, nepopolni ali vezani samo na ruski, včasih tudi nemški jezik. Vplivi angleškega jezika so v zadnjem obdobju opazni predvsem na področju informacijske znanosti in uvajanja sodobnih tehnologij. Problem prodora velikega števila tujk, izposojenk in pogosto tudi spačenk iz angleščine, nemščine in ruščine je v različnih jezikovnih okoljih različno izražen in poudarjen, povsod pa prispeva k jezikovni zmedi, napačni rabi in pogosto napačnemu razumevanju ter terminološki odvisnosti od tujih jezikov.

Tudi v svetovnem merilu primanjkuje sodobnih prevajalnih slovarjev za to stroko – pogosto so zastareli ali pa pokrivajo le zelo ozek izbor »pomembnih« svetovnih jezikov in zanemarjajo druge, manjše in »manj pomembne« jezike. Nekateri »manjši jeziki«, pogosto so to hkrati tudi jeziki narodov, ki so se šele pred nedavnim osamosvojili, terminoloških slovarjev na področju bibliotekarstva sploh še nimajo (na primer islandščina, makedonščina, v času nastajanja projekta tudi slovenščina). Nekateri drugi so v svojih terminoloških slovarjih zajeli le manjši del strokovnega izrazja, pogosto le omejena področja v stroki, npr. katalogizacija, izposoja, nabava. Interes in potrebo po takem slovarju so pisno izrazile pomembne bibliotekarske institucije iz 13 držav, ki so v predstavljenem projektu tudi pripravljene sodelovati. Eden osnovnih ciljev tega mednarodnega projekta je zato tudi vzpodbujanje izdelave slovarja v različnih jezikih na skupnem »slovarskem jedru« okrog 6.000 strokovnih terminov v angleškem jeziku, ki bi predstavljal stičišče skupnega dela. Kompilacijo in izbor skupnega slovarskega jedra so pripravili slovenski strokovnjaki.

3 Upravičenost projekta

Knjižnice so pomemben element informacijske družbe, v kateri zahteva globalizacija tudi vse več in vse intenzivnejše povezovanje tudi med knjižnicami, kar je mogoče le ob zagotavljanju nedvoumnega komuniciranja tudi v okvirih bibliotekarske stroke in informacijske znanosti. Dvojezični prevajalni slovarji, večjezični so le njihova multiplikacija, so zato neobhodno potrebno orodje za neposredno in formalno standardizirano strokovno komuniciranje med strokovnjaki različne jezikovne pripadnosti. Vstop Slovenije in tudi nekaterih drugih v projektu sodelujočih držav v Evropsko unijo je le še pospešil strokovno sodelovanje, ki brez ustreznih strokovnih slovarjev ni mogoče, na tak način pa se bo povečala tudi kompetitivnost slovenskega bibliotekarstva v evropskem prostoru. Angleški jezik je seveda lingua franca tudi v bibliotekarstvu, vendar tudi do njega večina navedenih jezikov nima ustrezne premostitve v tej stroki.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je uvrstitev »manjših« jezikov (albanščino, makedonščino in slovenščino govori okrog 2 milijona ljudi, estonščino pol toliko, islandščino le 270.000) in še ne dolgo politično samostojnih jezikov (hrvaščina, estonščina, litovščina, latvijščina, makedonščina, slovaščina in slovenščina) ob bok svetovnih jezikov v takem strokovnem slovarju istočasno tudi svojevrstna promocija in »sprejem« med evropske jezike, ki imajo urejeno, standardizirano strokovno terminologijo. Vključitev teh jezikov in terminologije bibliotekarstva in informacijske znanosti v skupen mednarodni slovar zato ne pomeni zgolj njihove enakopravnosti z jeziki, ki jih govorijo milijoni ljudi, pač pa tudi demonstracijo njihove samostojnosti, ki jim daje poleg sprejemanja tudi možnost posredovanja lastnih spoznanj in strokovnega znanja v svetovni prostor. Glede na ugotovitev, da ustreznih sodobnih slovarjev terminologije bibliotekarstva in informacijske znanosti v omenjenih jezikih ni, niti ni v teku ali v pripravi večjih projektov, smo bili lahko prepričani, da podvajanja s podobnimi projekti ni bilo. Vemo pa za nekaj slovarjev v nastajanju, kjer je mogoče združiti prizadevanja večjega števila strokovnjakov za dosego boljših skupnih rezultatov, npr. pri pripravi poljsko-nemškega bibliotekarskega slovarja. Veseli nas, da je pričujoči projekt vzpodbudil nastanek večjega števila predvsem dvojezičnih slovarjev, ki izhajajo iz skupnega angleškega jedra.

4 Zanimanje mednarodne strokovne javnosti

Zanimanje in nedvomno tudi potrebo po takem slovarju je potrdila analiza stanja na tem področju, ki je bila izvedena v letu 1997 kot izhodišče za pripravo projektne dokumentacije. Že leta 1992 je 8 nacionalnih knjižnic prispevalo skromen delež v svojih jezikih, okrog 1000 izbranih gesel, Britanskemu svetu v Köln, ki je pripravljal drugo, razširjeno izdajo glosarja z naslovom Librarians’ Practical Dictionary. Skupna prizadevanja žal niso obrodila sadov, izšla je le okrnjena broširana verzija v angleškem, nemškem in ruskem jeziku. Tako zbrano gradivo v angleščini, nemščini, ruščini, madžarščini, bolgarščini, češčini, litovščini, latvijščini, estonščini in slovenščini je predstavljalo manjši prispevek k slovarju, o katerem je govora v tem prispevku. Namen analize je bil pregled najnovejšega stanja terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti in popis že obstoječih slovarjev na jezikovnih področjih, ki so se pripravljena vključiti v mednarodni projekt. Vprašalnik je bil poslan v 20 držav, istočasno pa je bilo navezano tudi veliko število osebnih stikov s tamkajšnjimi strokovnjaki. Praviloma so bile naslovljene nacionalne knjižnice, včasih tudi bibliotekarska društva in institucije, ki izvajajo izobraževanje na področju bibliotekarstva. Ustrezne odgovore smo dobili iz 16 držav. V nadaljevanju navajamo nekaj vprašanj, ki so bila za nadaljevanje projekta posebej pomembna:

• Obstaja dvo- ali večjezični terminološki slovar bibliotekarstva in informacijske znanosti, ki vključuje tudi vaš jezik? (da-10, ne-6)
• Če je odgovor »da«, navedite naslov, leto izida in ocenite njegov obseg. (z nekaj izjemami so bili navedeni dokaj stari slovarji)
• Menite, da je v strokovni bibliotekarski javnosti zanimanje oz. potreba, da bi uvrstili vaš jezik v večjezični terminološki slovar? (vsi odgovori »da« (z izjemo irščine))
• (Če je odgovor »da«) Ste pripravljeni sodelovati pri skupni izdelavi takega slovarja in opraviti slovarsko delo za svoj jezik? vsi odgovori »da«
  Večina je lahko navedla tudi imena strokovnjakov, ki bi se vključili v delo.

Ko se je delo začelo, so se v večini primerov vključile nacionalne knjižnice, poleg njih pa še Britanski svet v Kölnu in Bukarešti ter Univerza v Frankfurtu na Odri. Iz rezultatov ankete je razvidno, da je vsaj 16 jezikov, kjer bibliotekarji čutijo potrebo po sodobnem, obsežnejšem terminološkem prevajalnem slovarju, vsi v povezavi z angleščino, poleg tega pa še z nekaterimi drugimi jeziki. Večina je pri tem pripravljena sodelovati, čeprav je pogosto čutiti akuten problem financiranja pa tudi strokovnjakov, ki bi lahko prevzeli tako zahtevno in odgovorno delo.

5 Organizacija in delitev dela

Pri izdelavi slovarja sodelujejo s strokovnjaki predvsem nacionalne knjižnice, fakultete in oddelki za bibliotekarstvo in informacijsko znanost ter že delujoče delovne skupine s področja bibliotekarske terminologije v deželah, kjer govorijo navedene jezike. Te institucije so kot nacionalni koordinatorji za svoj jezik podpisale pogodbo z nosilcem projekta (Narodna in univerzitetna knjižnica) ter angažirale strokovnjake, ki nastopajo kot avtorji posamezne jezikovne variante slovarja.

Nosilci osnovnih nalog so:

• Zasnova projekta, strokovne osnove in vodenje projekta: Slovenija;
• Priprava in selekcija izhodiščnega gradiva ok. 6000 gesel: Slovenija;
• Priprava ustreznikov v tujih jezikih: Strokovne skupine v posameznih jezikovnih okoljih / državah;
• Urejanje gradiva in priprava tiskane ter elektronske izdaje slovarja: Slovenija.

S posameznimi redaktorji in nacionalnimi koordinatorji so bile sklenjene ustrezne avtorske pogodbe oziroma dogovori o sodelovanju in soudeležbi pri avtorskih pravicah.
Uredniški odbor za pripravo slovarja sestavljajo: Ivan Kanič (glavni urednik), dr. Branko Berčič, dr. Polona Vilar, Majda Ujčič, Elisabeth Simon (BibSpider, Berlin), dr. Primož Jakopin.

Pri pripravi slovarskega gradiva sodelujejo za posamezne jezike številni redaktorji s svojimi delovnimi skupinami v različnih institucijah.
a) delovno gradivo za nadaljnjo redakcijo so delno ali v celoti pripravili: Albanija, Bolgarija, Češka, Estonija, Islandija, Latvija, Litva, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljščina, Romunija, SlovaškaSlovenija, Srbija.
b) na sodelovanje se pripravljajo: BiH, esperanto, Gruzija, Hrvaška, Španija.

6 Financiranje

Jasno je, da tako obsežen in zahteven projekt ne more steči in uspeti brez ustrezne finančne podpore v času zasnove in priprave slovarskega gradiva, kakor tudi založniške in distribucijske dejavnosti ob zaključku. Delno sofinanciranje projekta je bilo doslej zagotovljeno iz različnih finančnih virov:

1. Priprava slovarja:

• Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani,
• British Council Köln,
• Open Society Institute – Regional Library Program, Budimpešta,
• Sponzorji;
• Institucije v posameznih državah (nacionalne knjižnice, British Council Köln, British Council Bukarešta, BibSpider, Open Society Institute, univerze, Microsoft v Srbiji);
• Zelo velik je bil prispevek v nehonoriranem delu strokovnih sodelavcev.

Vse naloge iz navedene faze projekta so bile izpeljane ali bodo v posameznih sodelujočih državah izpeljane v okviru lokalnih virov financiranja. Slovarsko gradivo je pripravljeno za zaključno usklajevalno redakcijo med vsemi 16 zastopanimi jeziki in objavo v elektronski obliki. 2. Izdaja elektronske verzije – spletna in cederom verzija:
Sredstva so bila delno zagotovljena pri Ministrstvu za informacijsko družbo v sklopu razpisa za sofinanciranje stroškov izdaje samostojnih gradiv s področja informacijske družbe ter povezanih področij leta 2004. Takrat sta nastali testni verziji elektronskega slovarja na spletu in kot aplikacija za osebni računalnik. Po tem dogodku se je delo na projektu ustavilo, nadaljujejo pa se še vedno nekatere aktivnosti za posamezne jezike (v pripravi sta angleško-nemški in nemško-angleški slovar, ki bosta izšla v Berlinu). 7 Uporabni rezultati projekta doslej

Slovar, ki je ciljni rezultat skupnih prizadevanj velikega števila strokovnjakov različne jezikovne pripadnosti, bo dosegljiv uporabnikom v različnih oblikah:

• tiskana izdaja z osnovnim slovarjem, urejenim po angleških geslih, ki jih bodo spremljali ustrezniki v vseh zastopanih jezikih, z dodanimi kazali za posamezne jezike;
• elektronska verzija na cederomu, ki bo omogočala iskanje po kateremkoli od zastopanih jezikov;
• elektronska verzija na svetovnem spletu s hipertekstnimi povezavami in možnostjo iskanja po vseh zastopanih jezikih.

Doslej so izšli kot samostojni segmenti tega projekta naslednji dvojezični prevajalni slovarji v tiskani in/ali elektronski obliki:

• English-Slovak Dictionary of Library Terminology, Bratislava, 1999 (tiskana izdaja)
• Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije, Ljubljana, 2002 (tiskana izdaja)
• elektronska izdaja, dostopna s spletne strani NUK pa tudi tukaj na blogu Bibliotekarska terminologija
• Bibliotekarski terminološki rečnik : englesko-srpski, srpsko-engleski , Beograd, 2004
      – tiskana izdaja
      – CD-ROM izdaja
      – spletna izdaja
  Delovno gradivo za 10 jezikov je dostopno redaktorskim skupinam v testni spletni verziji.

Septembra 2000 je bila v Ljubljani ob podpori takratnega Ministrstva za znanost in tehnologijo mednarodna konferenca Bibliotekarski terminološki slovarji – selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva, na kateri se je zbralo okrog 50 strokovnjakov iz 12 evropskih držav in ZDA, ki se ukvarjajo z vprašanji terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti. Konferenca je vsebinsko usmerjena v obravnavo teoretičnih in praktičnih izhodišč oblikovanja in standardiziranja bibliotekarske strokovne terminologije, priprave enojezičnih razlagalnih in večjezičnih prevajalnih terminoloških slovarjev in njihove objave v tiskani in/ali elektronski obliki. Knjiga abstraktov s programom in posnetki s konference je dosegljiva na spletu, poleg tega izšla tudi v tiskani obliki in na zapisljivem laserskem disku, ker se je pri udeležencih pokazal interes za tako izdajo.

8 Elektronska verzija slovarja

Kot je razvidno iz dokumentacije, je projekt zastal v zaključni fazi redakcije slovarskega gradiva, ki ga je treba redigirati in izdati. Gradivo je bilo pripravljeno v predhodnih fazah, prav tako izhodišča in struktura elektronskega slovarja; oboje je bilo v Sloveniji financirano s strani Narodne in univerzitetne knjižnice ter sofinancirano s sredstvi razpisa Zavoda za odprto družbo, priprava gradiv v drugih jezikih pa od lokalnih virov v državah, ki v projektu sodelujejo. Obe izdaji bosta vsebovali isto in na enak način organizirano gradivo, odločitev za dva vzporedna elektronska medija pa je bila sprejeta na mednarodni konferenci Bibliotekarski terminološki slovarji – selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva v Ljubljani septembra 2000, ki so se je udeležili tudi sodelavci projekta iz različnih držav. Internetna verzija je bila sprejeta kot splošno dostopna oblika sodobne informacijske družbe z največjo možnostjo sprotnega popravljanja in dopolnjevanja slovarskega gradiva, ki pa v nekaterih sodelujočih državah zaradi neustreznih omrežij še nima splošne uporabnosti (npr. Albanija, Gruzija). Zato je bila močno zaželena tudi verzija na laserskem disku, ki poleg možnosti lokalne uporabe predstavlja tudi fizični kos knjižničnega gradiva, s katerim knjižnica razpolaga in z njim laže dokazuje svojemu okolju in financerjem svojo dejavnost oziroma soudeležbo v mednarodnem projektu.

8.1 Spletna verzija v testnem okolju že deluje in je tudi bila na voljo sodelujočim delovnim skupinam po celi Evropi, potrebna so še nekatera dopolnila, predvsem v zvezi s kodiranjem nelatiničnih pisav, ki nastopajo v skupnem slovarju vzporedno z latinico in je tudi po njih mogoče iskati. Sredstva za nadgradnjo so bila pridobljena na razpisu MID leta 2004. Slovar in programski paket za njegovo uporabo sta bila nameščena na spletnem strežniku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki pa je kasneje odpovedala gostoljubje na strežniku, zato je bil slovar leta 2005 umaknjen iz uporabe.

8.2 Verzija na laserskem disku z enajstimi jeziki in okrog 5600 termini je izšla kot projektno gradivo leta 2004 in je deponirana v NUK-u. Ob upoštevanju velikega števila posebnih znakov, ki so zastopani v zajetih jezikih, omogoča iskanje in prikaz rezultatov v različnih pisavah (latinica in cirilica), na razpolago je zaslonska tipkovnica in možnost izbire izhodiščnega jezika ter modul za lastno dopolnjevanje slovarja.

Poigrajte se z enajstjezičnim bibliotekarskim terminološkim slovarjem!

Testna verzija slovarja deluje na vseh novejših različicah operacijskega sistema Windows, opazili pa smo, da »ima težave« s prikazovanjem pomoči v različici 7 (znana težava, ki se jo odpravi z namestitvijo programa Pomoč sistema Windows - WinHlp32.exe). Če ga želite preizkusiti, prenesite na svoj računalnik stisnjeno datoteko Slovarcek.zip (2452 kB, 11 datotek) in zaženite program Dictionary. Pa še kratka pomoč in navodila za tiste, ki je ne bi mogli iztisniti iz programa.