Prvi slovenski računalniški slovar(ček)

Prva jugoslovanska računalniška kaseta je izšla pri Radiu študent spomladi leta 1984. Med desetimi programčki, namenjenimi za delo s hišnim računalnikom ZX Spectrum 48K, je bil tudi Dispel, prvi slovenski računalniški slovarček. (levo) Jeseni 1984 je izšel Angleško-slovenski slovarček tudi na samostojni kaseti pri ZOTKS. Tudi risba ptice je nastala z urejevalnikom INES, ki je učinkovito obvladal besedila, grafiko in podatkovne zbirke. (desno)

Prvi slovenski slovarji Če ne štejemo krajših seznamov slovenskih besed Trubarja, Krelja, Dalmatina, Bohoriča in še nekaterih avtorjev, je "prvi pravi slovar, ki vsebuje (tudi) slovenščino, Dictionarium quatuor linguarum *1 (Slovar štirih jezikov) Hieronima Megiserja iz leta 1592. Prvi slovar s slovenščino kot izhodiščnim jezikom je slovensko-nemško-latinski rokopisni slovar Krajnsko besedische iz 2. polovice 17. stoletja, ki je deloma prirejen po Megiserjevem mnogojezičnem slovarju iz leta 1603. Prvi natisnjeni slovar s slovenščino kot izhodiščnim jezikom je Tu malu besedishe treh jesikov Marka Pohlina iz leta 1781. Prvi enojezični razlagalni slovar slovenščine je Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja iz leta 1936". (Jezikovna Slovenija). Štiristo let kasneje so v digitalni svet kot gobe po dežju vznikali elektronski slovarji, tudi slovenski – majhni in veliki, enojezični in prevajalni, splošni in terminološki, najprej na kasetah in disketah, potem na cederomih, danes praviloma skoraj vsi dostopni na spletu. Prav bogata bera jih je npr. v slovarskih zbirkah Fran in Termania, mnogi pa so kot samohodci razpršeni po spletu in jih je treba pač iskati. Elektronska verzija Slovarja slovenskega knjižnega jezika je prvič izšla leta 1997 na enajstih 3,5-palčnih disketah, kasneje na cederomu, danes je v uporabi več spletnih verzij, nastaja pa tudi nova izdaja. Pri slovarjih, isto velja tudi za leksikone in enciklopedije, je prišlo s prehodom na elektronski medij tudi do povsem novega koncepta organizacije gradiva in njegove uporabe, torej za revolucionaren kvalitativni preskok. Na elektronskem mediju so to podatkovne zbirke z vsemi značilnostmi in lastnostmi besedilnih podatkovnih zbirk vključno s posebnim programom za njihovo urejanje, upravljanje in uporabo. To je treba upoštevati že pri zasnovi in gradnji slovarja, za učinkovito uporabo pa mora kaj o tem vedeti tudi uporabnik, saj je lahko uporaba nekaterih elektronskih slovarjev že zelo zapletena reč. Velik poudarek je na namenski programski opremi, ki omogoča poizvedovanje in s tem povezane raznovrstne možnosti priklica in tudi prikaza podatkov. Prav organizacija slovarja kot podatkovne zbirke in slovarski program za poizvedovanje sta pogoj in kriterij, ki neki slovar uvršča med elektronske slovarje (računalniški slovar je sopomenka). Primeri digitaliziranih (skeniranih) slovarjev ali izvorno digitalnih oblik slovarjev v datotekah formata .doc/.docx, .xls/xlsx, .pdf in še kaj niso računalniški slovarji, pač pa samo slovarji v elektronski obliki (glej objavo Elektronski slovar in slovar v elektronski obliki). Kateri pa je prvi slovenski računalniški slovar, tak, ki je bil objavljen kot elektronska publikacija in dostopen uporabnikom? In kdaj je nastal? Kristusova leta prvega slovenskega računalniškega slovarja Kristusova leta navadno uporabljamo za ljudi, tiste, ki so dopolnili 33 let in kdo ve, kaj jih potem čaka . . . Letos je stopil v Kristusova leta tudi prvi slovenski računalniški slovar. To je publikacija, ki jo je leta 1984 dobila slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica kot obvezni izvod, je na kompaktni magnetni (zvočni) kaseti za uporabo na Sinclairjevem ZX Spectrumu in ga knjižnica uporabniku prav gotovo več ne more dati v uporabo. Tudi sam bi ga kot avtor z velikimi težavami obudlil v življenje, če tiste škatlice pod mizo v garaži sploh še delujejo. Naredila sva ga s kolegom Primožem Jakopinom, on vso programsko podporo najprej za njegovo izdelavo in seveda potem predvsem uporabo, jaz slovarski del, takrat skromnih tisoč besed v angleškem in slovenskem jeziku, ampak čisto dovolj, da je do skrajnosti izkoristil zmogljivosti za tiste čase genialnega hišnega računalnika (home computer) Sinclairjevega ZX Spectruma 48K (da, prav ste prebrali, imel je 48 KB pomnilnika! Za program in za podatke!). Leta 1984 je v založbi ZOTKS in Radia študent izšla prva slovenska računalniška kaseta, deklarirana tudi kot prva jugoslovanska računalniška kaseta (taka, kot se je uporabljala tudi za zvočni kasetofon, Spectrum pa jo je uporabljal za zunanji pomnilnik) z desetimi programčki (Kontrabant – najbolj znan in najbolj odmeven, Loght Show, ZX Spectrum Tracer, Music Meni, Podmornica, Synti, Dispel, Risar, Sound Manager in LLIST). Med njimi se je, precej drugačen od drugih, ugnezdil tudi najin slovar z imenom Dispel (Dictionary and Spelling, ker ga je spremljal tudi programček za učenje besed). Še isto leto je izšel tudi Angleško-slovenski slovarček kot samostojna kaseta, h kateri je napisal ambientalno glasbeno spremljavo Boris Kramberger, eden od takratnih Pankrtov. Takrat še ni bilo miške, ikon, grafičnega uporabniškega vmesnika z izbirnimi meniji, bila je zgolj in samo ukazna vrstica. Če se komu ljubi, je različica slovarja z emulatorjem za osebni računalnik dostopna na spletu (v "arheološkem arhivu" računalniških programov), deluje pa kar spodobno. Slovarček so spremljala enostavna zaslonska navodila za uporabo: Slovarček je nastal spomladi leta 1984. Ivan Kanič ga je izbral, prenesel v računalniško obliko in uredil (z INES-om); Primož Jakopin je napisal (in še piše) ustrezno programsko opremo. Pri postavitvi slovarja in tudi pri njegovem sortiranju (gradiva je 85K) je šlo brez velikih računalnikov - delo so opravile Mavrice. In kako slovarček uporabljamo: ko ga naložimo v pomnilnik (LOAD »DISPEL« /ENTER), se znajdemo pred:       1. iskanje pojma       2. brskanje po slovarju       3. preverjanje znanja       4. spreminjanje določil       5. črno/belo       6. konec Izberemo lahko le osnovno iskanje (1) ali pa eno izmed pomožnih izbir (4 do 6); iskanje po slovarju (2) in preverjanje znanja (3) bodo dostopni kasneje. Če se odločimo za navadno iskanje, se znajdemo pred praznim zaslonom s kazalcem v levem zgornjem kotu. Kazalec ne utripa. Vnesemo besedo, katere prevod bi radi, in pritisnemo še ENTER, če z ukazom 4 nismo določili drugače, bomo poizvedovali po slovenskih prevodih angleških besed. Kadar iščemo v drugo smer, dobimo sičnike in šumnike s pritiskom na tipko SYMBOL SHIFT in eno izmed qwe (za CSZ) ali asd (za ČŠŽ). Če je iskani pojem v slovarju, dobimo ustrezne pomene v drugem jeziku, sicer pa sporočilo: »te besede ne poznam«. Kadar poizvedujemo za slovenskimi pomeni angleških besed, program ne pozna slovenskih pojmov; če nas zanima, kaj pomenijo naše besede v angleščini, pa ne angleških. Besede moramo napisati pravilno in brez presledkov spredaj ali zadaj. Iskanje končamo z vrstico, v kateri pritisnemo samo na tipko ENTER. S spreminjanjem določil (4) izberemo drug jezik - določilo spremenimo s tipko ENTER, nedotaknjenega pa pustimo s pritiskom na presledek (SPACE). Ukaz 5 spremeni ton ozadja in črk na zaslonu v komplementarno vrednost. Za oči je ugodneje, če uporabljamo svetle črke na temnem ozadju. Važno je tudi, da je prostor v katerem delamo, zračen in dobro osvetljen - predvsem površine za ekranom morajo biti svetle. Z ukazom 6 se od programa poslovimo. Če si premislimo in bi radi nazaj si pomagamo z RUN. Program, ki je v treh delih: BASIC, del v strojnem jeziku in slovar sam, se nalaga s kasetofona približno štiri minute. Če imate na razpolago mikrotračno enoto (čas nalaganja se skrajša na deset sekund), je potrebno spremeniti vrstici 900 in 906 ter program shraniti z: SAVE »m«; 1;»DISPEL« LINE 900: SAVE »m«; 1; »DISmc« CODE 63501, 2035: SAVE »m«; 1; »An-Slo« CODE 30001, 30230 Dopolnitev programa (2,3) je v teku, konec jeseni bo morda že na voljo tudi obsežnejša verzija slovarja (3000 angleških in 6000 slovenskih besed na računalniku Sinclair QL.

Mavrica, kot smo ljubeče poimenovali ZX Spectrum, je bila iz druge generacije teh hišnih računalnikov (home computer) z nenatančnimi gumijastimi tipkami (poimenovanimi tudi radirke), ki je uporabljala za zaslon navaden televizor, kot zunanji pomnilnik pa klasično zvočno kaseto in kasetofon. Delovni pomnilnik 48 KB so znali dobri programerji odlično izkoristiti! Neverjetno se zdi, da ima lahko danes "navaden" telefon tudi 100.000-krat zmogljivejši pomnilnik! Nalaganje slovarčka s kompaktne kasete je trajalo (če se ni vmes kaj zataknilo, kar ni bilo redko) okrog štiri minute. Tukaj si lahko ogledate nalaganje programa na Mavrico (zvok in slika, vključite zvočnike!). Slovarček je bil zasnovan kot prevajalni angleško-slovenski slovar, ki je omogočal tudi iskanje v nasprotni smeri. Ob 1.100 slovenskih besedah, izbranih kot neke vrste temeljni besedni zaklad (pri tako majhnem številu besed izbor seveda ni lahek in vedno daje dovolj možnosti za kritiko in očitke), je okrog 2.100 angleških ustreznic. Glede na omejitve, ki sta je postavljala računalnik in zelo omejen pomnilnik, smo dosegli maksimalno velikost slovarja. Gradivo je bilo tako obsežno, da je bilo treba ob pripravi slovarja besede alfabetirati v več delih in delne rezultate potem združevati! Urejevalnik besedil in podatkovnih zbirk INES, ki smo ga uporabili za sestavljanje, obdelave in uporabo slovarčka, se je živahno razvijal tudi na naslednjih generacijah računalnikov in operacijskih sistemov. Z Mavrice je pod različnimi imeni presedlal na Atarija in kasneje na tradicionalni PC, tudi na spletu še vedno deluje. Poganja nekatere priznane jezikovne vire kot so Nova beseda, SSKJ in nekateri drugi slovarji. S tem orodjem sta nastala tudi oba bibliotekarska terminološka slovarja, ki sta kasneje prišla na Termanio.

Slovar se upravlja, kot vse takratne programe, z ukazno vrstico, meni je kot seznam zgolj uporabniku v pomoč. Miške, ikon, gumbov in druge tovrstne navlake takrat še nismo poznali. Slovar ponuja iskanje, kar je seveda primarna funkcija slovarja, brskanje po slovarju, preverjanje in ocenjevanje poznavanja besed, spreminjanje nastavitev programa in seveda zaključek dela. Zaslon je lahko temen s svetlimi črkami ali svetel s črnim besedilom. Iskanje je mogoče v obe smeri (ang-slo in slo-ang), čeprav je slovar smiselno urejen kot angleško-slovenski. Besede so besednovrstno označene, česar uporabnik na zaslonu sicer ne vidi, lahko pa nastavi iskanje in brskanje samo po izbrani(h) besedni(h) vrsti/vrstah.

Primeri izpisa rezultatov iskanja v angleškem in slovenskem jeziku. Glede na zelo omejen izbor besed je seveda odgovor "te besede ne poznam" dokaj pogost. Iskanje po tem nerodnem "praslovarju" lahko čisto zares preizkusite s pomočjo emulatorja.

Obvezni izvod publikacije (kasete) je bil seveda oddan tudi v Narodno in univerzitetno knjižnico v trajno hrambo za zanamce. Gotovo je varno shranjena, dvomim pa, da imajo ustrezno opremo za njeno uporabo. Matjaž, ki skrbi za elektronsko plat NUK-a, je bil sicer zelo uspešen z nekaterimi poizkusi emulacije.

Če vas zanima, kako je ta nerodna zadeva delovala pred 33 leti, se lahko z emulatorjem odpravite v te skoraj predzgodovinske čase uporabe računalnika. Ne bodite nestrpni, emulator rabi nekaj časa . . .

---

¹Hieronymus Megiser: Dictionarium quatuor linguarum, videlicet, Germanica, Latina, Illyrica, (qua vulgo Sclavonica appellatur) et Italica, sive Hetrusca. Auctore, Hieronymo Megisero. [In fine:] Appendix. Exempla aliquot declinationum et conjugationum. Impressum Gracii Styria [Graz], a Iohanne Fabro; Cum S. Cas. Majestatis Privilegio Octennali. Anno M D XCII. [1592].

Mednarodni projekt Multilingual Dictionary of Library and Information Science Terminology

Med kolegi večkrat pade vprašanje, kako je »z onim drugim slovarjem«, pri čemer mislijo večjezični prevajalni slovar bibliotekarske terminologije, ki vključuje presenetljivo veliko število evropskih jezikov. Tudi na tem spletniku je Anonimni že povpraševal po njem. Zato smo se odločili povedati o slovarju, njegovem nastajanju in doseženih rezultatih kaj več, čeprav je bilo vse to pred časom že predstavljeno na posvetovanjih doma in v tujini ter objavljeno v slovenski in tuji strokovni literaturi.

Izdelava večjezičnega terminološkega slovarja bibliotekarstva in informacijske znanosti je bila zasnovana kot mednarodni projekt, za katerega je pripravila izhodišča in ga ves čas vodi skupina bibliotekarskih strokovnjakov Narodne in univerzitetne knjižnice in Centralne ekonomske knjižnice v Ljubljani. Iniciator in nosilec projekta je bil pisec tega besedila. Nekatere podrobnosti so opisane na spletnih straneh projekta, ki pa od konca leta 2000 več niso posodabljane, ker se je projekt zaradi pomanjkanja podpore in zamiranja delovanja nekaterih skupin omejil le še na nekaj aktivnosti.

1 Cilji projekta

• Priprava večjezičnega prevajalnega slovarja sodobne terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti v 16 evropskih jezikih kot strokovno izhodišče za komuniciranje slovenskih bibliotekarjev na evropski in svetovni ravni.
• Izdaja slovarja v tiskani in elektronski obliki.
• Povezovanje vrhunskih strokovnjakov s področja bibliotekarstva v velikem številu evropskih držav in v različnih jezikovnih okoljih.
• Povezovanje vodilnih bibliotekarskih institucij (pretežno nacionalnih knjižnic) v teh evropskih državah.
• Promocija slovenskega bibliotekarstva v svetovnem merilu.

Slovar obsega okoli 5600 gesel s področja teorije in prakse bibliotekarstva, informacijske znanosti in z nekaterih z bibliotekarstvom povezanih področij, npr. knjigarstva, tiskarstva, restavratorstva, dokumentalistike, informatike in računalništva.

Delovna gradiva za nadaljnjo redakcijo so v celoti ali delno pripravile že delovne skupine za ustreznike v naslednjih jezikih: angleškem, albanskem, bolgarskem, češkem, estonskem, islandskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, makedonskem, nemškem, poljskem, romunskem, srbskem, slovenskem in slovaškem jeziku. Glede na uspeh projekta v mednarodnem prostoru so bili zainteresirani ponuditi sodelovanje tudi strokovnjaki v drugih deželah še za naslednje jezike: bosanskega, gruzinskega, hrvaškega, ruskega, španskega in esperanto.

1.1 Ciljne skupine

Večjezični terminološki slovar za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti je seveda prvenstveno namenjen bibliotekarjem praktikom in teoretikom, ki delujejo v slovenskem bibliotekarstvu, prav tako predavateljem in študentom Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter drugim študentom in dijakom, ki se v času svojega šolanja in študija srečujejo z omenjeno tematiko. Tako bo omogočeno lažje in bolj ustrezno razumevanje tujih strokovnih besedil, boljše in bolj učinkovito prenašanje slovenskega znanja in izkušenj strokovni javnosti v Evropi in po svetu, pa tudi zagotavljanje multikulturnega in multilingvalnega evropskega okolja na področju bibliotekarstva, informacijske znanosti in širše informatike. Glede na to, da naj bi bil slovar na slovenskem spletnem strežniku dostopen širši slovenski in svetovni javnosti, bi tako lahko pripomogel tudi k širjenju splošne razgledanosti, kulture in poznavanja teh strokovnih področij, s katerimi se v vsakodnevnem in poklicnem življenju srečuje sleherni izobraženec. Slovar, ki bo dostopen vzporedno s spletnimi dokumenti s področja bibliotekarstva, informacijske znanosti in širše informatike, bo olajšal uporabnikom interneta njihovo razumevanje, ne nazadnje pa bo dobrodošlo orodje tudi strokovnim prevajalcem v Sloveniji in v številnih v projekt povezanih državah, kjer govorijo 16 zajetih jezikov.

2 Razlogi za potrebnost v projektu zastavljenega slovarja

Strokovna terminologija je eden od dokazov razvitosti stroke in moči nekega jezika. Bibliotekarstvo ima v Evropi dolgo in razgibano tradicijo, to velja tudi za dežele Srednje, Vzhodne in Južne Evrope, ki jih »Zahod« pogosto tako rad obravnava kot posebno skupino dežel, narodov, kultur. Slovensko bibliotekarstvo takrat še ni imelo svojega lastnega terminološkega slovarja, niti razlagalnega, niti prevajalnega (danes se lahko pohvalimo že z obema, nastajala pa sta vzporedno in v interakciji z opisovanim projektom). Analiza stanja v drugih jezikovnih okoljih večjega števila evropskih jezikov je pokazala podobno sliko tudi v nekaterih drugih državah, marsikje pa so obstoječi slovarji stari, nepopolni ali vezani samo na ruski, včasih tudi nemški jezik. Vplivi angleškega jezika so v zadnjem obdobju opazni predvsem na področju informacijske znanosti in uvajanja sodobnih tehnologij. Problem prodora velikega števila tujk, izposojenk in pogosto tudi spačenk iz angleščine, nemščine in ruščine je v različnih jezikovnih okoljih različno izražen in poudarjen, povsod pa prispeva k jezikovni zmedi, napačni rabi in pogosto napačnemu razumevanju ter terminološki odvisnosti od tujih jezikov.

Tudi v svetovnem merilu primanjkuje sodobnih prevajalnih slovarjev za to stroko – pogosto so zastareli ali pa pokrivajo le zelo ozek izbor »pomembnih« svetovnih jezikov in zanemarjajo druge, manjše in »manj pomembne« jezike. Nekateri »manjši jeziki«, pogosto so to hkrati tudi jeziki narodov, ki so se šele pred nedavnim osamosvojili, terminoloških slovarjev na področju bibliotekarstva sploh še nimajo (na primer islandščina, makedonščina, v času nastajanja projekta tudi slovenščina). Nekateri drugi so v svojih terminoloških slovarjih zajeli le manjši del strokovnega izrazja, pogosto le omejena področja v stroki, npr. katalogizacija, izposoja, nabava. Interes in potrebo po takem slovarju so pisno izrazile pomembne bibliotekarske institucije iz 13 držav, ki so v predstavljenem projektu tudi pripravljene sodelovati. Eden osnovnih ciljev tega mednarodnega projekta je zato tudi vzpodbujanje izdelave slovarja v različnih jezikih na skupnem »slovarskem jedru« okrog 6.000 strokovnih terminov v angleškem jeziku, ki bi predstavljal stičišče skupnega dela. Kompilacijo in izbor skupnega slovarskega jedra so pripravili slovenski strokovnjaki.

3 Upravičenost projekta

Knjižnice so pomemben element informacijske družbe, v kateri zahteva globalizacija tudi vse več in vse intenzivnejše povezovanje tudi med knjižnicami, kar je mogoče le ob zagotavljanju nedvoumnega komuniciranja tudi v okvirih bibliotekarske stroke in informacijske znanosti. Dvojezični prevajalni slovarji, večjezični so le njihova multiplikacija, so zato neobhodno potrebno orodje za neposredno in formalno standardizirano strokovno komuniciranje med strokovnjaki različne jezikovne pripadnosti. Vstop Slovenije in tudi nekaterih drugih v projektu sodelujočih držav v Evropsko unijo je le še pospešil strokovno sodelovanje, ki brez ustreznih strokovnih slovarjev ni mogoče, na tak način pa se bo povečala tudi kompetitivnost slovenskega bibliotekarstva v evropskem prostoru. Angleški jezik je seveda lingua franca tudi v bibliotekarstvu, vendar tudi do njega večina navedenih jezikov nima ustrezne premostitve v tej stroki.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je uvrstitev »manjših« jezikov (albanščino, makedonščino in slovenščino govori okrog 2 milijona ljudi, estonščino pol toliko, islandščino le 270.000) in še ne dolgo politično samostojnih jezikov (hrvaščina, estonščina, litovščina, latvijščina, makedonščina, slovaščina in slovenščina) ob bok svetovnih jezikov v takem strokovnem slovarju istočasno tudi svojevrstna promocija in »sprejem« med evropske jezike, ki imajo urejeno, standardizirano strokovno terminologijo. Vključitev teh jezikov in terminologije bibliotekarstva in informacijske znanosti v skupen mednarodni slovar zato ne pomeni zgolj njihove enakopravnosti z jeziki, ki jih govorijo milijoni ljudi, pač pa tudi demonstracijo njihove samostojnosti, ki jim daje poleg sprejemanja tudi možnost posredovanja lastnih spoznanj in strokovnega znanja v svetovni prostor. Glede na ugotovitev, da ustreznih sodobnih slovarjev terminologije bibliotekarstva in informacijske znanosti v omenjenih jezikih ni, niti ni v teku ali v pripravi večjih projektov, smo bili lahko prepričani, da podvajanja s podobnimi projekti ni bilo. Vemo pa za nekaj slovarjev v nastajanju, kjer je mogoče združiti prizadevanja večjega števila strokovnjakov za dosego boljših skupnih rezultatov, npr. pri pripravi poljsko-nemškega bibliotekarskega slovarja. Veseli nas, da je pričujoči projekt vzpodbudil nastanek večjega števila predvsem dvojezičnih slovarjev, ki izhajajo iz skupnega angleškega jedra.

4 Zanimanje mednarodne strokovne javnosti

Zanimanje in nedvomno tudi potrebo po takem slovarju je potrdila analiza stanja na tem področju, ki je bila izvedena v letu 1997 kot izhodišče za pripravo projektne dokumentacije. Že leta 1992 je 8 nacionalnih knjižnic prispevalo skromen delež v svojih jezikih, okrog 1000 izbranih gesel, Britanskemu svetu v Köln, ki je pripravljal drugo, razširjeno izdajo glosarja z naslovom Librarians’ Practical Dictionary. Skupna prizadevanja žal niso obrodila sadov, izšla je le okrnjena broširana verzija v angleškem, nemškem in ruskem jeziku. Tako zbrano gradivo v angleščini, nemščini, ruščini, madžarščini, bolgarščini, češčini, litovščini, latvijščini, estonščini in slovenščini je predstavljalo manjši prispevek k slovarju, o katerem je govora v tem prispevku. Namen analize je bil pregled najnovejšega stanja terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti in popis že obstoječih slovarjev na jezikovnih področjih, ki so se pripravljena vključiti v mednarodni projekt. Vprašalnik je bil poslan v 20 držav, istočasno pa je bilo navezano tudi veliko število osebnih stikov s tamkajšnjimi strokovnjaki. Praviloma so bile naslovljene nacionalne knjižnice, včasih tudi bibliotekarska društva in institucije, ki izvajajo izobraževanje na področju bibliotekarstva. Ustrezne odgovore smo dobili iz 16 držav. V nadaljevanju navajamo nekaj vprašanj, ki so bila za nadaljevanje projekta posebej pomembna:

• Obstaja dvo- ali večjezični terminološki slovar bibliotekarstva in informacijske znanosti, ki vključuje tudi vaš jezik? (da-10, ne-6)
• Če je odgovor »da«, navedite naslov, leto izida in ocenite njegov obseg. (z nekaj izjemami so bili navedeni dokaj stari slovarji)
• Menite, da je v strokovni bibliotekarski javnosti zanimanje oz. potreba, da bi uvrstili vaš jezik v večjezični terminološki slovar? (vsi odgovori »da« (z izjemo irščine))
• (Če je odgovor »da«) Ste pripravljeni sodelovati pri skupni izdelavi takega slovarja in opraviti slovarsko delo za svoj jezik? vsi odgovori »da«
  Večina je lahko navedla tudi imena strokovnjakov, ki bi se vključili v delo.

Ko se je delo začelo, so se v večini primerov vključile nacionalne knjižnice, poleg njih pa še Britanski svet v Kölnu in Bukarešti ter Univerza v Frankfurtu na Odri. Iz rezultatov ankete je razvidno, da je vsaj 16 jezikov, kjer bibliotekarji čutijo potrebo po sodobnem, obsežnejšem terminološkem prevajalnem slovarju, vsi v povezavi z angleščino, poleg tega pa še z nekaterimi drugimi jeziki. Večina je pri tem pripravljena sodelovati, čeprav je pogosto čutiti akuten problem financiranja pa tudi strokovnjakov, ki bi lahko prevzeli tako zahtevno in odgovorno delo.

5 Organizacija in delitev dela

Pri izdelavi slovarja sodelujejo s strokovnjaki predvsem nacionalne knjižnice, fakultete in oddelki za bibliotekarstvo in informacijsko znanost ter že delujoče delovne skupine s področja bibliotekarske terminologije v deželah, kjer govorijo navedene jezike. Te institucije so kot nacionalni koordinatorji za svoj jezik podpisale pogodbo z nosilcem projekta (Narodna in univerzitetna knjižnica) ter angažirale strokovnjake, ki nastopajo kot avtorji posamezne jezikovne variante slovarja.

Nosilci osnovnih nalog so:

• Zasnova projekta, strokovne osnove in vodenje projekta: Slovenija;
• Priprava in selekcija izhodiščnega gradiva ok. 6000 gesel: Slovenija;
• Priprava ustreznikov v tujih jezikih: Strokovne skupine v posameznih jezikovnih okoljih / državah;
• Urejanje gradiva in priprava tiskane ter elektronske izdaje slovarja: Slovenija.

S posameznimi redaktorji in nacionalnimi koordinatorji so bile sklenjene ustrezne avtorske pogodbe oziroma dogovori o sodelovanju in soudeležbi pri avtorskih pravicah.
Uredniški odbor za pripravo slovarja sestavljajo: Ivan Kanič (glavni urednik), dr. Branko Berčič, dr. Polona Vilar, Majda Ujčič, Elisabeth Simon (BibSpider, Berlin), dr. Primož Jakopin.

Pri pripravi slovarskega gradiva sodelujejo za posamezne jezike številni redaktorji s svojimi delovnimi skupinami v različnih institucijah.
a) delovno gradivo za nadaljnjo redakcijo so delno ali v celoti pripravili: Albanija, Bolgarija, Češka, Estonija, Islandija, Latvija, Litva, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljščina, Romunija, SlovaškaSlovenija, Srbija.
b) na sodelovanje se pripravljajo: BiH, esperanto, Gruzija, Hrvaška, Španija.

6 Financiranje

Jasno je, da tako obsežen in zahteven projekt ne more steči in uspeti brez ustrezne finančne podpore v času zasnove in priprave slovarskega gradiva, kakor tudi založniške in distribucijske dejavnosti ob zaključku. Delno sofinanciranje projekta je bilo doslej zagotovljeno iz različnih finančnih virov:

1. Priprava slovarja:

• Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani,
• British Council Köln,
• Open Society Institute – Regional Library Program, Budimpešta,
• Sponzorji;
• Institucije v posameznih državah (nacionalne knjižnice, British Council Köln, British Council Bukarešta, BibSpider, Open Society Institute, univerze, Microsoft v Srbiji);
• Zelo velik je bil prispevek v nehonoriranem delu strokovnih sodelavcev.

Vse naloge iz navedene faze projekta so bile izpeljane ali bodo v posameznih sodelujočih državah izpeljane v okviru lokalnih virov financiranja. Slovarsko gradivo je pripravljeno za zaključno usklajevalno redakcijo med vsemi 16 zastopanimi jeziki in objavo v elektronski obliki. 2. Izdaja elektronske verzije – spletna in cederom verzija:
Sredstva so bila delno zagotovljena pri Ministrstvu za informacijsko družbo v sklopu razpisa za sofinanciranje stroškov izdaje samostojnih gradiv s področja informacijske družbe ter povezanih področij leta 2004. Takrat sta nastali testni verziji elektronskega slovarja na spletu in kot aplikacija za osebni računalnik. Po tem dogodku se je delo na projektu ustavilo, nadaljujejo pa se še vedno nekatere aktivnosti za posamezne jezike (v pripravi sta angleško-nemški in nemško-angleški slovar, ki bosta izšla v Berlinu). 7 Uporabni rezultati projekta doslej

Slovar, ki je ciljni rezultat skupnih prizadevanj velikega števila strokovnjakov različne jezikovne pripadnosti, bo dosegljiv uporabnikom v različnih oblikah:

• tiskana izdaja z osnovnim slovarjem, urejenim po angleških geslih, ki jih bodo spremljali ustrezniki v vseh zastopanih jezikih, z dodanimi kazali za posamezne jezike;
• elektronska verzija na cederomu, ki bo omogočala iskanje po kateremkoli od zastopanih jezikov;
• elektronska verzija na svetovnem spletu s hipertekstnimi povezavami in možnostjo iskanja po vseh zastopanih jezikih.

Doslej so izšli kot samostojni segmenti tega projekta naslednji dvojezični prevajalni slovarji v tiskani in/ali elektronski obliki:

• English-Slovak Dictionary of Library Terminology, Bratislava, 1999 (tiskana izdaja)
• Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije, Ljubljana, 2002 (tiskana izdaja)
• elektronska izdaja, dostopna s spletne strani NUK pa tudi tukaj na blogu Bibliotekarska terminologija
• Bibliotekarski terminološki rečnik : englesko-srpski, srpsko-engleski , Beograd, 2004
      – tiskana izdaja
      – CD-ROM izdaja
      – spletna izdaja
  Delovno gradivo za 10 jezikov je dostopno redaktorskim skupinam v testni spletni verziji.

Septembra 2000 je bila v Ljubljani ob podpori takratnega Ministrstva za znanost in tehnologijo mednarodna konferenca Bibliotekarski terminološki slovarji – selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva, na kateri se je zbralo okrog 50 strokovnjakov iz 12 evropskih držav in ZDA, ki se ukvarjajo z vprašanji terminologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti. Konferenca je vsebinsko usmerjena v obravnavo teoretičnih in praktičnih izhodišč oblikovanja in standardiziranja bibliotekarske strokovne terminologije, priprave enojezičnih razlagalnih in večjezičnih prevajalnih terminoloških slovarjev in njihove objave v tiskani in/ali elektronski obliki. Knjiga abstraktov s programom in posnetki s konference je dosegljiva na spletu, poleg tega izšla tudi v tiskani obliki in na zapisljivem laserskem disku, ker se je pri udeležencih pokazal interes za tako izdajo.

8 Elektronska verzija slovarja

Kot je razvidno iz dokumentacije, je projekt zastal v zaključni fazi redakcije slovarskega gradiva, ki ga je treba redigirati in izdati. Gradivo je bilo pripravljeno v predhodnih fazah, prav tako izhodišča in struktura elektronskega slovarja; oboje je bilo v Sloveniji financirano s strani Narodne in univerzitetne knjižnice ter sofinancirano s sredstvi razpisa Zavoda za odprto družbo, priprava gradiv v drugih jezikih pa od lokalnih virov v državah, ki v projektu sodelujejo. Obe izdaji bosta vsebovali isto in na enak način organizirano gradivo, odločitev za dva vzporedna elektronska medija pa je bila sprejeta na mednarodni konferenci Bibliotekarski terminološki slovarji – selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva v Ljubljani septembra 2000, ki so se je udeležili tudi sodelavci projekta iz različnih držav. Internetna verzija je bila sprejeta kot splošno dostopna oblika sodobne informacijske družbe z največjo možnostjo sprotnega popravljanja in dopolnjevanja slovarskega gradiva, ki pa v nekaterih sodelujočih državah zaradi neustreznih omrežij še nima splošne uporabnosti (npr. Albanija, Gruzija). Zato je bila močno zaželena tudi verzija na laserskem disku, ki poleg možnosti lokalne uporabe predstavlja tudi fizični kos knjižničnega gradiva, s katerim knjižnica razpolaga in z njim laže dokazuje svojemu okolju in financerjem svojo dejavnost oziroma soudeležbo v mednarodnem projektu.

8.1 Spletna verzija v testnem okolju že deluje in je tudi bila na voljo sodelujočim delovnim skupinam po celi Evropi, potrebna so še nekatera dopolnila, predvsem v zvezi s kodiranjem nelatiničnih pisav, ki nastopajo v skupnem slovarju vzporedno z latinico in je tudi po njih mogoče iskati. Sredstva za nadgradnjo so bila pridobljena na razpisu MID leta 2004. Slovar in programski paket za njegovo uporabo sta bila nameščena na spletnem strežniku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki pa je kasneje odpovedala gostoljubje na strežniku, zato je bil slovar leta 2005 umaknjen iz uporabe.

8.2 Verzija na laserskem disku z enajstimi jeziki in okrog 5600 termini je izšla kot projektno gradivo leta 2004 in je deponirana v NUK-u. Ob upoštevanju velikega števila posebnih znakov, ki so zastopani v zajetih jezikih, omogoča iskanje in prikaz rezultatov v različnih pisavah (latinica in cirilica), na razpolago je zaslonska tipkovnica in možnost izbire izhodiščnega jezika ter modul za lastno dopolnjevanje slovarja.

Poigrajte se z enajstjezičnim bibliotekarskim terminološkim slovarjem!

Testna verzija slovarja deluje na vseh novejših različicah operacijskega sistema Windows, opazili pa smo, da »ima težave« s prikazovanjem pomoči v različici 7 (znana težava, ki se jo odpravi z namestitvijo programa Pomoč sistema Windows - WinHlp32.exe). Če ga želite preizkusiti, prenesite na svoj računalnik stisnjeno datoteko Slovarcek.zip (2452 kB, 11 datotek) in zaženite program Dictionary. Pa še kratka pomoč in navodila za tiste, ki je ne bi mogli iztisniti iz programa.